02018R0841-20230511

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02018R0841-20230511 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02018R0841-20230511

Consolidated text: Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/841/2023-05-11

HTML

PDF

02018R0841 — SL — 11.05.2023 — 002.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2018/841 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. maja 2018

o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 156 19.6.2018, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020	L 60	21	22.2.2021
►M2	UREDBA (EU) 2023/839 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. aprila 2023	L 107	1	21.4.2023

▼B

UREDBA (EU) 2018/841 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. maja 2018

(Besedilo velja za EGP)

▼M2

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o:

(a)

zavezah držav članic glede sektorja raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), ki prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in uresničevanju cilja Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za obdobje od leta 2021 do leta 2025;

(b)

obračunavanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter preverjanju izpolnjevanja zavez držav članic iz točke (a) za obdobje od leta 2021 do leta 2025;

(c)

cilju Unije za leto 2030 glede odvzemov neto toplogrednih plinov v sektorju LULUCF;

(d)

ciljih odvzemov neto toplogrednih plinov v sektorju LULUCF za države članice za obdobje od leta 2026 do leta 2030.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v oddelku A Priloge I k tej uredbi in sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ter nastanejo na ozemljih držav članic v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v kateri koli od naslednjih obračunskih kategorij zemljišč:

(a)

raba zemljišč, sporočena kot njivske površine, travinje, mokrišča, naselja ali druga zemljišča, spremenjena v gozdna zemljišča (v nadaljnjem besedilu: pogozdena zemljišča);

(b)

raba zemljišč, sporočena kot gozdna zemljišča, spremenjena v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja ali druga zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen);

(c)

raba zemljišč, sporočena kot katera koli od naslednjih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: njivske površine, s katerimi se gospodari):

(i)

njivske površine, ki ostanejo njivske površine;

(ii)

travinje, mokrišča, naselja ali druga zemljišča, spremenjena v njivske površine;

(iii)

njivske površine, spremenjene v mokrišča, naselja ali druga zemljišča;

(d)

raba zemljišč, sporočena kot katera koli od naslednjih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: travinje, s katerim se gospodari):

(i)

travinje, ki ostane travinje;

(ii)

njivske površine, mokrišča, naselja ali druga zemljišča, spremenjena v travinje;

(iii)

travinje, spremenjeno v mokrišča, naselja ali druga zemljišča;

(e)

raba zemljišč, sporočena kot gozdna zemljišča, ki ostanejo gozdna zemljišča (v nadaljnjem besedilu: gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari);

(f)

raba zemljišč, sporočena kot ena od naslednjih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: mokrišča, s katerimi se gospodari), kadar je država članica Komisijo do 31. decembra 2020 uradno obvestila, da namerava mokrišča, s katerimi se gospodari, vključiti v okvir svojih zavez na podlagi člena 4(1) te uredbe:

—

mokrišča, ki ostanejo mokrišča,

—

naselja ali druga zemljišča, spremenjena v mokrišča,

—

mokrišča, spremenjena v naselja ali druga zemljišča.

Ta uredba se uporablja tudi za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v oddelku A Priloge I k tej uredbi in sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 ter nastanejo na ozemljih držav članic v obdobju od leta 2026 do leta 2030 v kateri koli od naslednjih kategorij poročanja zemljišč ali sektorjev:

(a)

gozdna zemljišča;

(b)

njivske površine;

(c)

travinje;

(d)

mokrišča;

(e)

naselja;

(f)

druga zemljišča;

(g)

pridobljeni lesni proizvodi;

(h)

drugo;

(i)

atmosferska depozicija;

(j)

izpiranje in odtekanje dušika.

▼B

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„ponor“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, s katerim se iz ozračja odvzamejo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(2)

„vir“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, pri katerem se v ozračje izpuščajo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(3)

„skladišče ogljika“ pomeni celoto ali del biogeokemične strukture ali sistema na ozemlju države članice, v katerem je shranjen ogljik, kateri koli predhodnik toplogrednega plina, ki vsebuje ogljik, ali kateri koli toplogredni plin, ki vsebuje ogljik;

(4)

„zaloga ogljika“ pomeni maso ogljika, shranjenega v skladišču ogljika;

(5)

„pridobljeni lesni proizvod“ pomeni kakršen koli proizvod iz lesa posekanih dreves, ki so bila odstranjena s sečišča;

(6)

„gozd“ pomeni zemljišče, opredeljeno z minimalnimi vrednostmi za velikost površine, zastornost z drevjem ali enakovredno stopnjo zarasti in višino dreves, ki se lahko doseže v času zrelosti na mestu rasti dreves, kot je za vsako državo članico določeno v Prilogi II. Gozd vključuje območja z drevesi, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves, ali nasade, ki še niso dosegli minimalnih vrednosti zastornosti z drevjem, enakovredne stopnje založenosti ali minimalne višine dreves, kot je določeno v Prilogi II, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali naravnih vzrokov, vendar za katero se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno;

(7)

„referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi“, izražena v tonah ekvivalenta CO2 na leto, pomeni oceno povprečnih letnih neto emisij ali odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, na ozemlju države članice v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 na podlagi meril iz te uredbe.;

(8)

„razpolovna doba“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika, shranjenega v kategoriji pridobljenih lesnih proizvodov, za polovico njegove prvotne vrednosti;

▼M2

(9)

„naravne motnje“ pomeni katere koli dogodke, ki jih ne povzroči človek, ali okoliščine, ki povzročijo znatne emisije v sektorju LULUCF, na pojav katerih zadevna država članica ne more vplivati ter katerih učinkov na emisije država članica tudi po njihovem pojavu objektivno ne more znatno omejiti;

▼B

(10)

„takojšnja oksidacija“ pomeni metodo obračunavanja, pri kateri se predvideva, da se celotna količina ogljika, shranjenega v pridobljenih lesnih proizvodih, izpusti v ozračje ob sečnji;

▼M2

(11)

„sprememba podnebja“ pomeni spremembo podnebja, ki je nastala neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremenljivosti podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih.

▼B

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo ali črtanje opredelitev pojmov iz odstavka 1 tega člena oziroma dodajanje novih opredelitev pojmov, tako da se navedeni odstavek prilagodi znanstvenemu razvoju ali tehničnemu napredku ter zagotovi skladnost med temi opredelitvami pojmov in morebitnimi spremembami ustreznih opredelitev pojmov v smernicah IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma.

▼M2

Člen 4

Zaveze in cilji

Za obdobje od leta 2021 do leta 2025 vsaka država članica ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 12, 13 in 13a zagotovi, da emisije toplogrednih plinov ne presegajo odvzemov toplogrednih plinov, kar se izračuna kot vsota skupnih emisij in skupnih odvzemov na njenem ozemlju v vseh obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1).

Cilj Unije za leto 2030 glede odvzemov neto toplogrednih plinov je 310 milijonov ton ekvivalenta CO2, kar ustreza vsoti vrednosti neto emisij in odvzemov toplogrednih plinov držav članic v letu 2030 iz stolpca D Priloge IIa in temelji na povprečju podatkov iz njenih evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018, predloženih v letu 2020.

Vsaka država članica ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 12 in 13b zagotovi, da vsota njenih emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč iz člena 2(2), točke (a) do (j), sporočenih za leto 2030 v njeni evidenci toplogrednih plinov, predloženi v letu 2032, v primerjavi s povprečjem podatkov iz njenih evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018, predloženih v letu 2032, ne presega cilja, določenega za to državo članico v stolpcu C Priloge IIa.

Vsaka država članica zagotovi, da za vsako leto v obdobju od leta 2026 do leta 2029 vsota razlik med naslednjimi točkami ne presega proračuna za obdobje od leta 2026 do leta 2029:

(a)

njenimi emisijami in odvzemi toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč iz člena 2(2), točke (a) do (j), ter

(b)

povprečno vrednostjo podatkov iz njenih evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, predloženih v letu 2032.

Proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029 se opredeli kot vsota razlik za vsako leto v obdobju od leta 2026 do leta 2029 za to državo članico med:

(a)

letnimi mejnimi vrednostmi emisij in odvzemov toplogrednih plinov za zadevna leta, določenimi na podlagi linearne krivulje do leta 2030, ter

(b)

povprečno vrednostjo podatkov iz njenih evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, predloženih v letu 2025.

Začetna točka linearne krivulje države članice je v letu 2022 pri povprečni vrednosti podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, njena končna točka v letu 2030 pa se izračuna tako, da se vrednosti, navedeni za to državo članico v stolpcu C Priloge IIa, prišteje povprečna vrednost podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018.

Proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029 se določi na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov, predloženih v letu 2025, skladnost s tem proračunom pa se oceni na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov, predloženih v letu 2032.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih na podlagi linearne krivulje za odvzeme neto toplogrednih plinov za vsako državo članico za vsako leto v obdobju od leta 2026 do leta 2029 določi letne mejne vrednosti, izražene v tonah ekvivalenta CO2. Te nacionalne krivulje temeljijo na povprečjih podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih sporoči vsaka država članica.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16a te uredbe. Komisija za namene navedenih izvedbenih aktov opravi celovit pregled najnovejših podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih države članice predložijo na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999.

Države članice pri sprejemanju politik za izpolnjevanje svojih zavez, ciljev in proračunov iz tega člena upoštevajo, da je treba zagotoviti pravičen in socialno pravičen prehod za vse. Komisija lahko izda smernice za podporo državam članicam v zvezi s tem.

▼B

Člen 5

Splošna pravila za obračunavanje

▼M2

Vsaka država članica pripravi in vodi obračune, ki točno prikazujejo emisije in odvzeme iz obračunskih kategorij zemljišč iz člena 2. Države članice zagotovijo, da so njihovi obračuni in drugi podatki, predloženi na podlagi te uredbe, točni, popolni, dosledni, javno dostopni, primerljivi in pregledni. Države članice emisije označijo z znakom plus (+), odvzeme pa z znakom minus (–).

▼B

Države članice preprečijo dvojno štetje emisij ali odvzemov, zlasti z zagotovitvijo, da se emisije in odvzemi ne obračunavajo v več kot eni obračunski kategoriji zemljišč.

Kadar se raba zemljišča spremeni, države članice 20 let po datumu takšne spremembe spremenijo kategorizacijo gozdnega zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in drugega zemljišča iz takšnega zemljišča, spremenjenega v drugo vrsto zemljišča, v takšno zemljišče, ki ostane zemljišče iste vrste.

Države članice v svoje obračune za vsako obračunsko kategorijo zemljišč vključijo vse spremembe zalog ogljika v skladiščih ogljika, navedenih v oddelku B Priloge I. Države članice se lahko odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika, pod pogojem, da skladišče ogljika ni vir. Vendar pa se ta možnost, da se spremembe zalog ogljika ne vključijo v obračune, ne uporablja v zvezi s skladišči ogljika v nadzemni biomasi, odmrlem lesu in pridobljenih lesnih proizvodih v obračunski kategoriji zemljišč „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“.

Države članice vodijo popolno in natančno evidenco vseh podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi obračunov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo Priloge I, da se odrazijo spremembe smernic IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma.

Člen 6

Obračunavanje za pogozdena zemljišča in zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen

▼M2

Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz pogozdenih zemljišč in zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, ki se izračunajo kot skupne emisije in skupni odvzemi za vsako posamezno leto v obdobju od leta 2021 do leta 2025.

Z odstopanjem od člena 5(3) in najpozneje leta 2025 lahko država članica, kadar se raba zemljišča spremeni iz njivske površine, travinja, mokrišča, naselja ali drugega zemljišča v gozdno zemljišče, 30 let po datumu te spremembe spremeni kategorizacijo takega zemljišča iz zemljišča, spremenjenega v gozdno zemljišče, v gozdno zemljišče, ki ostane gozdno zemljišče, kadar je taka sprememba ustrezno upravičena v skladu s smernicami IPCC.

▼B

Pri izračunavanju emisij in odvzemov iz pogozdenih zemljišč in zemljišč, na katerih je bil gozd izkrčen, vsaka država članica določi gozdno območje tako, da uporabi parametre iz Priloge II.

Člen 7

Obračunavanje za njivske površine, travinje in mokrišča, s katerimi se gospodari

▼M2

Vsaka država članica obračuna emisije in odvzeme iz njivskih površin, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz njivskih površin, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju od leta 2005 do leta 2009.

Vsaka država članica obračuna emisije in odvzeme iz travinja, s katerim se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz travinja, s katerim se gospodari, v izhodiščnem obdobju od leta 2005 do leta 2009.

V obdobju od leta 2021 do leta 2025 vsaka država članica, ki v okvir svojih zavez vključi mokrišča, s katerimi se gospodari, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v navedenem obdobju, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju od leta 2005 do leta 2009.

▼B

V obdobju od leta 2021 do leta 2025 države članice, ki se na podlagi člena 2(2) niso odločile za vključitev mokrišč, s katerimi se gospodari, v okvir svoje zaveze, Komisiji vseeno poročajo o emisijah in odvzemih zaradi rabe zemljišč, sporočene kot:

(a)

mokrišča, ki ostanejo mokrišča;

(b)

naselja ali druga zemljišča, spremenjena v mokrišča, ali

(c)

mokrišča, spremenjena v naselja ali druga zemljišča.

Člen 8

Obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari

▼M2

Vsaka država članica obračuna emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi zadevne države članice.

▼B

Kadar je rezultat izračuna iz odstavka 1 tega člena glede na referenčno vrednost države članice za gospodarjenje z gozdovi negativen, zadevna država članica v svoje obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, vključi skupne neto odvzeme največ ekvivalenta 3,5 % emisij zadevne države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženo s pet. Za neto odvzeme iz skladišč ogljika v odmrlem lesu in pridobljenih lesnih proizvodih, razen za kategorijo „papir“, kot je določena v točki (a) člena 9(1), iz obračunske kategorije zemljišč „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“, ta omejitev ne velja.

▼M2

Države članice Komisiji predložijo svoje nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva, vključno s predlagano referenčno vrednostjo za gospodarjenje z gozdovi, do 31. decembra 2018 za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva vsebuje vse elemente iz oddelka B Priloge IV in se javno objavi, tudi na internetu.

▼B

Države članice določijo svojo referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi na podlagi meril iz oddelka A Priloge IV. Hrvaška lahko pri svoji referenčni vrednosti za gospodarjenje z gozdovi poleg meril iz oddelka A Priloge IV upošteva tudi zasedbo ozemlja in vojne ter povojne razmere, ki so imeli vpliv na gospodarjenje z gozdovi v referenčnem obdobju.

Referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi temelji na nadaljevanju prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, dokumentiranih v obdobju od leta 2000 do leta 2009, ob upoštevanju dinamičnih značilnosti gozdov, povezanih s starostjo, v nacionalnih gozdovih, z uporabo najboljših razpoložljivih podatkov.

V referenčnih vrednostih za gospodarjenje z gozdovi, kot so določene v skladu s prvim pododstavkom, se upošteva prihodnji vpliv dinamičnih značilnosti gozdov, povezanih s starostjo, da ne bi neupravičeno ovirali intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi kot osrednjega elementa prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, s ciljem, da se ohranijo ali povečajo ponori ogljika na dolgi rok.

Države članice izkažejo skladnost med metodami in podatki, ki se uporabijo za določitev predlagane referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi v nacionalnem načrtu za obračunavanje na področju gozdarstva, in tistimi, ki se uporabljajo pri poročanju o gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.

Komisija ob posvetovanju s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, izvede tehnično ocenjevanje nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva, ki jih predložijo države članice v skladu z odstavkom 3 tega člena, ter tako oceni, v kolikšni meri so bile predlagane referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določene v skladu z načeli in zahtevami iz odstavkov 4 in 5 tega člena ter iz člena 5(1). Polega tega se Komisija posvetuje z deležniki in civilno družbo. Komisija objavi povzetek opravljenega dela, vključno s stališči strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, in zadevne ugotovitve.

Komisija po potrebi državam članicam izda tehnična priporočila v skladu z ugotovitvami iz tehničnega ocenjevanja, da bi olajšala tehnični pregled predlaganih referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Komisija takšna tehnična priporočila objavi.

▼M2

Države članice po potrebi na podlagi tehničnega ocenjevanja, izvedenega na podlagi odstavka 6, prvi pododstavek, in, kadar je ustrezno, tehničnih priporočil, izdanih na podlagi odstavka 6, drugi pododstavek, Komisiji do 31. decembra 2019 sporočijo revidirane predlagane referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Komisija objavi predlagane referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki ji jih sporočijo države članice.

Komisija na podlagi predlaganih referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih predložijo države članice, tehničnega ocenjevanja, izvedenega na podlagi odstavka 6 tega člena, in, kadar je ustrezno, revidiranih predlaganih referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, predloženih na podlagi odstavka 7 tega člena, v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte o spremembi Priloge IV, da določi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice uporabljati v obdobju od leta 2021 do leta 2025.

Če država članica Komisiji do datumov, določenih v odstavku 3 tega člena in, kadar je ustrezno, odstavku 7 tega člena, ne predloži svoje referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, Komisija v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte o spremembi Priloge IV, da določi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jo mora ta država članica upoštevati v obdobju od leta 2021 do leta 2025, na podlagi morebitnega tehničnega ocenjevanja, izvedenega na podlagi odstavka 6 tega člena.

10.

Delegirani akti iz odstavkov 8 in 9 se sprejmejo do 31. oktobra 2020 za obdobje od leta 2021 do leta 2025.

▼B

11.

Države članice za zagotovitev skladnosti iz odstavka 5 tega člena Komisiji po potrebi predložijo tehnične popravke, zaradi katerih ni treba spreminjati delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 8 ali 9 tega člena, in sicer do datumov iz člena 14(1).

Člen 9

Obračunavanje za pridobljene lesne proizvode

Države članice v obračunih na podlagi členov 6(1) in 8(1) v zvezi s pridobljenimi lesnimi proizvodi izkažejo emisije in odvzeme, ki so posledica sprememb skladišč ogljika iz pridobljenih lesnih proizvodov iz naslednjih kategorij, in sicer z uporabo funkcije razkroja prvega reda, metodologij in privzete vrednosti razpolovnih dob, določenih v Prilogi V:

(a)

papirja;

(b)

lesnih plošč;

(c)

žaganega lesa.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 za spremembo odstavka 1 tega člena in Priloge V, pri čemer doda nove kategorije pridobljenih lesnih proizvodov, ki imajo učinek sekvestracije ogljika, kar temelji na smernicah IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, in zagotavlja okoljsko celovitost.

Države članice lahko opredelijo proizvode iz lesnih materialov, vključno z lubjem, ki spadajo v okvir obstoječih in novih kategorij iz odstavkov 1 in 2, in sicer na podlagi smernic IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, če so podatki, ki so na voljo, pregledni in preverljivi.

Člen 10

Obračunavanje za naravne motnje

▼M2

Ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 lahko države članice iz svojih obračunov za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj in ki presegajo povprečne emisije, ki so jih povzročile naravne motnje v obdobju od leta 2001 do leta 2020, brez skrajnih statističnih odstopanj (v nadaljnjem besedilu: raven naravnega ozadja). Ta raven naravnega ozadja se izračuna v skladu s tem členom in Prilogo VI.

▼B

Kadar država članica uporabi odstavek 1:

(a)

Komisiji predloži informacije o ravni naravnega ozadja za obračunske kategorije zemljišč iz odstavka 1, ter o podatkih in metodologijah, ki se uporabljajo v skladu s Prilogo VI, in

(b)

do leta ►M2 2025 ◄ iz obračunavanja izključi vse nadaljnje odvzeme na zemljiščih, ki jih prizadenejo naravne motnje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo Priloge VI, da se izvede pregled zahtev glede metodologije in informacij iz navedene priloge in se odrazijo spremembe smernic IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma.

▼M2

Člen 11

Prilagodljivosti in upravljanje

Država članica lahko uporabi:

(a)

splošne prilagodljivosti iz člena 12 in

(b)

prilagodljivosti iz členov 13 in 13b, da bi izpolnjevala zavezo, cilj in proračun, določene v skladu s členom 4.

Finska lahko poleg prilagodljivosti iz prvega pododstavka uporabi dodatno kompenzacijo na podlagi člena 13a.

Če država članica ne izpolnjuje zahtev glede spremljanja iz člena 26 Uredbe (EU) 2018/1999, centralni administrator, imenovan na podlagi člena 20 Direktive 2003/87/ES (v nadaljnjem besedilu: centralni administrator), tej državi članici začasno prepove prenose na podlagi člena 12(2) te uredbe ali uporabo prilagodljivosti za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi člena 13 te uredbe. Komisija lahko tej državi članici zagotovi tudi dodatno tehnično podporo.

Člen 12

Splošne prilagodljivosti

Kadar skupne emisije v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v državi članici presegajo skupne odvzeme ali je v obdobju od leta 2026 do leta 2030 razlika med vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na ozemlju države članice in zavezo, ciljem oziroma proračunom, določenimi za to državo članico v skladu s členom 4 te uredbe, pozitivna in se je ta država članica odločila uporabiti svojo prilagodljivost in je zahtevala črtanje letnih emisij, dodeljenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/842, se količina črtanih dodeljenih emisij upošteva pri oceni, ali država članica izpolnjuje svojo zavezo, cilj oziroma proračun, določene v skladu s členom 4 te uredbe.

V obsegu, v katerem skupni odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v državi članici presegajo skupne emisije ali je v obdobju od leta 2026 do leta 2030 razlika med vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na ozemlju države članice in zavezo, ciljem oziroma proračunom, določenimi za to državo članico v skladu s členom 4 te uredbe, negativna, lahko ta država članica po odštetju vseh količin, upoštevanih na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2018/842, preostalo količino odvzemov prenese na drugo državo članico. Prenesena količina se upošteva pri oceni, ali država članica prejemnica izpolnjuje svojo zavezo, cilj oziroma proračun, določene v skladu s členom 4 te uredbe.

Da se prepreči dvojno štetje, se količina neto odvzemov, upoštevana na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2018/842, odšteje od količine, ki jo ima država članica na razpolago za prenos na drugo državo članico na podlagi odstavka 2 tega člena.

Države članice bi morale prihodke ali njim enakovredno finančno vrednost, ustvarjene s prenosi na podlagi odstavka 2, uporabiti za boj proti podnebnim spremembam v Uniji ali v tretjih državah. Države članice Komisijo obvestijo o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, in te informacije dajo na voljo javnosti v lahko dostopni obliki.

Vsak prenos na podlagi odstavka 2 se lahko opravi v okviru projekta ali programa za zmanjševanje toplogrednih plinov, ki se izvaja v državi članici prodajalki, zanj pa plača država članica prejemnica, pod pogojem, da se prepreči dvojno štetje in se zagotovi sledljivost.

Člen 13

Prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari

Kadar skupne emisije v državi članici v obdobju od leta 2021 do leta 2025 presegajo skupne odvzeme v obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1), kakor se obračunajo v skladu s to uredbo, lahko ta država članica za izpolnitev določb člena 4(1) uporabi prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz tega člena.

Kadar je rezultat izračuna iz člena 8(1) v obdobju od leta 2021 do leta 2025 pozitiven, lahko zadevna država članica kompenzira emisije, ki ustrezajo rezultatu navedenega izračuna, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

država članica je v svojo strategijo, predloženo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane posebne ukrepe, da bi ohranila ali povečala, kot je ustrezno, ponore in zbiralnike iz gozdov, ter informacije o vplivu takih ukrepov na zadevne okoljske cilje, med drugim tudi na zaščito biotske raznovrstnosti in prilagajanje naravnim motnjam, ter

(b)

skupne emisije v Uniji za obdobje od leta 2021 do leta 2025 ne presegajo skupnih odvzemov v obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1) te uredbe.

Komisija pri ocenjevanju, ali skupne emisije v Uniji presegajo skupne odvzeme, kot je navedeno v prvem pododstavku, točka (b), tega odstavka, zagotovi, da se v državah članicah prepreči dvojno štetje, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti, določenih v členu 12 te uredbe in členu 7(1) ali členu 9(2) Uredbe (EU) 2018/842.

Kompenzacija iz odstavka 2 lahko zajema samo ponore, obračunane kot emisije na podlagi referenčne vrednosti zadevne države članice za gospodarjenje z gozdovi, in za obdobje od leta 2021 do leta 2025 ne sme presegati 50 % najvišjega zneska kompenzacije za zadevno državo članico, določenega v Prilogi VII.

Države članice Komisiji predložijo dokaze v zvezi z vplivom naravnih motenj, izračunanim na podlagi Priloge VI, in ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti, da bi v prihodnje podobne vplive preprečile oziroma jih ublažile, da bi bile upravičene do kompenzacije za preostale ponore, obračunane kot emisije na podlagi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, do zneska, ki ne presega celotnega zneska kompenzacije za obdobje od leta 2021 do leta 2025, določenega v Prilogi VII, ki ga niso uporabile druge države članice. Kadar zahtevana kompenzacija presega razpoložljivi znesek neuporabljenih kompenzacij, se ta neuporabljena kompenzacija razdeli sorazmerno med zadevne države članice. Komisija javno objavi dokaze, ki jih predložijo države članice.

▼M2

Člen 13a

Dodatna kompenzacija

Finska lahko v obdobju od leta 2021 do leta 2025 kompenzira dodatne obračunane emisije v višini do 5 milijonov ton ekvivalenta CO2 v okviru obračunskih kategorij zemljišč za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

Finska je v svojo strategijo, predloženo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane posebne ukrepe, da bi ohranila ali povečala, kot je ustrezno, ponore in zbiralnike iz gozdov;

(b)

skupne emisije v Uniji v obdobju od leta 2021 do leta 2025 ne presegajo skupnih odvzemov v obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1) te uredbe.

Komisija pri ocenjevanju, ali skupne emisije v Uniji presegajo skupne odvzeme, kot je navedeno v prvem pododstavku, točka (b), tega odstavka, zagotovi, da v državah članicah ne pride do dvojnega štetja, zlasti ne pri izvajanju prilagodljivosti, določenih v členih 12 in 13 te uredbe in členu 7(1) ali členu 9(2) Uredbe (EU) 2018/842.

Dodatna kompenzacija je omejena na:

(a)

znesek, ki presega prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ki je Finski na podlagi člena 13 na voljo v obdobju od leta 2021 do leta 2025;

(b)

emisije, nastale zaradi pretekle spremembe iz gozdnega zemljišča v katero koli drugo kategorijo rabe zemljišč, ki se je zgodila najpozneje 31. decembra 2017;

(c)

znesek, potreben za skladnost s členom 4.

Dodatne kompenzacije ni mogoče prenesti na podlagi člena 12 te uredbe ali člena 7 Uredbe (EU) 2018/842.

Morebitna neuporabljena dodatna kompenzacija, ki ostane od 5 milijonov ton ekvivalenta CO2 iz odstavka 1, se razveljavi.

Centralni administrator v registru Unije, vzpostavljenem na podlagi člena 40 Uredbe (EU) 2018/1999 (v nadaljnjem besedilu: register Unije), izvaja postopke, potrebne za namene odstavka 2, točka (a), ter odstavkov 3 in 4 tega člena.

Člen 13b

Mehanizem za rabo zemljišč za obdobje od leta 2026 do leta 2030

V registru Unije se vzpostavi mehanizem za rabo zemljišč, ki ustreza količini do 178 milijonov ton ekvivalenta CO2, če se izpolni cilj Unije iz člena 4(2). Mehanizem za rabo zemljišč je na voljo poleg prilagodljivosti iz člena 12.

Kadar je potem, ko je država članica naredila vse, da bi upoštevala morebitno mnenje, ki ji ga je Komisija predložila na podlagi člena 13d, razlika med letno vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč iz člena 2(2), točke (a) do (j), ter ustreznim ciljem, ki je bil za to državo članico določen v skladu s členom 4(3), ali proračunom, ki je bil zanjo določen v skladu s členom 4(4), v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitivna ter obračunana in sporočena v skladu s to uredbo, lahko ta država članica uporabi mehanizem iz tega člena, da bi izpolnila svoj cilj, določen v skladu s členom 4(3), ali upoštevala svoj proračun, določen v skladu s členom 4(4).

Kadar je rezultat enega ali obeh izračunov iz odstavka 2 v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitiven, lahko država članica z mehanizmom iz tega člena kompenzira neto emisije ali neto odvzeme ali oboje, ki so obračunani kot emisije glede na cilj, določen za to državo članico v skladu s členom 4(3), ali glede na proračun, določen za to državo članico v skladu s členom 4(4), ali oboje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

država članica je v posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, predložen na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane posebne ukrepe za zagotovitev ohranitve ali povečanja, kot je ustrezno, vseh ponorov in zbiralnikov na zemljiščih ter zmanjšanje ranljivosti zemljišč za naravne motnje;

(b)

država članica je izčrpala prilagodljivost, ki je na voljo na podlagi člena 12(1) te uredbe;

(c)

razlika v Uniji med letno vsoto vseh emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč člena 2(2), točke (a) do (j), ter ciljem Unije glede neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 je v letu 2030 negativna.

Komisija pri ocenjevanju, ali je v Uniji izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka, vključi do 30 %, vendar ne več kot 20 Mt ekvivalenta CO2, neuporabljenega presežka k zavezam držav članic za obdobje od leta 2021 do leta 2025 iz člena 4(1), če ji ena ali več držav članic predloži dokaze o vplivu naravnih motenj v skladu z odstavkom 5 tega člena. Komisija zagotovi, da v državah članicah ne pride do dvojnega štetja, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti iz člena 12 te uredbe in člena 7(1) Uredbe (EU) 2018/842.

Znesek kompenzacije iz odstavka 3 tega člena za obdobje od leta 2026 do leta 2030 ne sme presegati 50 % najvišjega zneska kompenzacije za zadevno državo članico iz Priloge VII.

Države članice Komisiji predložijo dokaze v zvezi z vplivom naravnih motenj, izračunanim na podlagi Priloge VI, da bi bile upravičene do kompenzacije za neto emisije ali neto odvzeme ali oboje, obračunane kot emisije na podlagi ciljev, določenih za te države članice v skladu s členom 4(3), ali na podlagi proračuna, določenega za te države članice v skladu s členom 4(4), do zneska, ki ne presega celotnega zneska kompenzacije za obdobje od leta 2026 do leta 2030 določenega v Prilogi VII, ki ga niso uporabile druge države članice. Kadar zahtevana kompenzacija presega razpoložljivi znesek neuporabljenih kompenzacij, se ta neuporabljena kompenzacija razdeli sorazmerno med zadevne države članice.

Države članice so upravičene do kompenzacije neto emisij ali neto odvzemov ali obojih, obračunanih kot emisije na podlagi ciljev, ki so za te države članice določeni v skladu s členom 4(3), ali na podlagi proračuna, ki je zanje določen v skladu s členom 4(4), do zneska, ki ne presega celotnega zneska kompenzacije za obdobje od leta 2021 do leta 2030, določenega v Prilogi VII, ki ga niso uporabile druge države članice, in sicer po upoštevanju člena 13(4) in odstavka 5 tega člena, če so te države članice:

(a)

izčrpale prilagodljivosti, ki so na voljo na podlagi člena 12(1) ter odstavkov 3 in 5 tega člena, ter

(b)

Komisiji predložile dokaze:

(i)

o dolgoročnem vplivu podnebnih sprememb, katerega posledica so presežne emisije ali zmanjšanje ponorov, na katere ne morejo vplivati, ali

(ii)

o učinkih izjemno velikega deleža organskih tal na zemljiščih, s katerimi se gospodari, v primerjavi s povprečjem Unije, katerih posledica so presežne emisije, če je mogoče te učinke pripisati praksam gospodarjenja z zemljišči iz obdobja pred začetkom veljavnosti Sklepa št. 529/2013/EU;

(c)

v najnovejše celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, predložene na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2018/1999, vključile posebne ukrepe za ohranitev ali povečanje, kot je ustrezno, vseh ponorov in zbiralnikov na zemljiščih ter zmanjšanje ranljivosti zemljišč za motnje ekosistema zaradi podnebnih sprememb.

Znesek kompenzacije iz odstavka 6 za Unijo kot celoto ne sme presegati 50 milijonov ton ekvivalenta CO2. Kadar zahtevana kompenzacija presega najvišji razpoložljivi znesek kompenzacije, se ta kompenzacija razdeli sorazmerno med zadevne države članice.

V dokaze iz odstavka 6, točka (b)(i), se vključi količinska ocena učinkov na neto emisije ali neto odvzeme, izražena v milijonih ton ekvivalenta CO2 za prizadeto območje, podlaga teh dokazov pa so primerljivi in zanesljivi količinski indeksi, geolokalizirani podatki in najboljši razpoložljivi znanstveni dokazi. Ti indeksi in podatki ter dokazi temeljijo na opaženih spremembah, ki zajemajo vsaj obdobje od leta 2001 do leta 2025, ter na znanstveno pregledanih projekcijah in opažanjih za obdobje od leta 2026 do leta 2030. Ti indeksi in podatki ter dokazi odražajo srednje- ali dolgoročne spremembe podnebnih značilnosti naravnega ozadja, ki so pomembne za sektor LULUCF, kot so sušnost, povprečne temperature, povprečna količina padavin, dnevi z zmrzaljo, trajanje meteoroloških suš ali sušnosti tal.

V dokaze iz odstavka 6, točka (b)(ii), se vključi utemeljitev, da delež organskih tal na zemljiščih, s katerimi se gospodari, za zadevno državo članico presega povprečni delež Unije za leto 2030. V dokaze se vključi količinska analiza sporočenih emisij, izražena v milijonih ton ekvivalenta CO2, na organskih tleh, s katerimi se gospodari, nastale zaradi preteklih ukrepov, analiza pa temelji na pregledanih opazovanjih za obdobje od leta 2026 do leta 2030, primerljivih in zanesljivih geolokaliziranih podatkih ter najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, zlasti o podobnih lokacijah v zadevni državi članici. Dokazom se priloži tudi opis ukrepov politike, ki se trenutno izvajajo in ki zmanjšujejo negativne posledice preteklih ukrepov za organska tla, s katerimi se gospodari.

10.

Komisija do 12. maja 2024 z izvedbenimi akti določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti dokazov iz odstavka 6, točka (b), tega člena ter postopek za njihovo predložitev. Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16a.

11.

Komisija javno objavi dokaze iz odstavka 6, točka (b), ki so jih predložile države članice, in lahko od posamezne države članice zahteva, da predloži dodatne dokaze, če po pregledu informacij, ki jih je od države članice prejela, meni, da niso dovolj utemeljene ali da so nesorazmerne;

Člen 13c

Upravljanje

Če Komisija na podlagi celovitega pregleda, ki ga izvede leta 2032, ob upoštevanju prilagodljivosti, uporabljenih na podlagi členov 12 in 13b, ugotovi, da proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029 iz člena 4(4) ni upoštevan, se znesek, enak količini presežnih neto emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženi s faktorjem 1,08, prišteje neto znesku emisij toplogrednih plinov, ki jih zadevna država članica sporoči v letu 2030, v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 15.

Člen 13d

Popravni ukrepi

Če Komisija v svoji letni oceni na podlagi člena 29 Uredbe (EU) 2018/1999 ob upoštevanju krivulje in proračuna, določenih v skladu s členom 4(4) te uredbe, ter ob upoštevanju prilagodljivosti iz te uredbe ugotovi, da država članica ne dosega zadostnega napredka pri uresničevanju svojega cilja, določenega v skladu s členom 4(3) te uredbe, ta država članica v treh mesecih Komisiji predloži načrt popravnih ukrepov, ki vključuje:

(a)

podrobno obrazložitev, zakaj ne dosega zadostnega napredka;

(b)

oceno, kako je sredstva Unije uporabila pri prizadevanjih za izpolnjevanje svojega cilja in proračuna ter kako namerava ta sredstva uporabiti v prihodnje, da bi pri njihovem izpolnjevanju dosegla napredek;

(c)

dodatne ukrepe, ki dopolnjujejo celovit nacionalni energetski in podnebni načrt zadevne države članice na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 ali krepijo njegovo izvajanje in ki jih bo država članica izvajala, da bi z nacionalnimi politikami in ukrepi ter izvajanjem ukrepov Unije dosegla izpolnjevanje svojega cilja, določenega v skladu s členom 4(3), ali proračuna, določenega v skladu s členom 4(4), skupaj s podrobno oceno predvidenih odvzemov neto toplogrednih plinov, ki bi jih dosegli na podlagi teh ukrepov, ki se opravi na podlagi količinskih podatkov, kadar so na voljo;

(d)

natančen časovni načrt za izvajanje teh ukrepov, ki omogoča ocenjevanje letnega napredka pri izvajanju.

Kadar je država članica ustanovila nacionalni svetovalni organ za podnebje, se lahko z njim posvetuje, da bi ugotovila, kateri ukrepi iz točke (c) so potrebni;

Komisiji pri ocenjevanju načrtov popravnih ukrepov pomaga Evropska agencija za okolje v skladu s svojim letnim delovnim programom.

Komisija lahko v štirih mesecih po prejemu načrtov popravnih ukrepov, predloženih v skladu z odstavkom 1, izda mnenje glede njihove ustreznosti. Zadevna država članica kar najbolj upošteva mnenje Komisije in lahko svoj načrt popravnih ukrepov ustrezno spremeni. Če mnenja ali znatnega dela mnenja ne upošteva, to obrazloži Komisiji.

Vsaka država članica svoj načrt popravnih ukrepov iz odstavka 1 in vse utemeljitve iz odstavka 3 javno objavi. Komisija svoje mnenje iz odstavka 3 javno objavi.

▼B

Člen 14

Preverjanje skladnosti

▼M2

Države članice do 15. marca 2027 za obdobje od leta 2021 do leta 2025 oziroma do 15. marca 2032 za obdobje od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predložijo poročilo o skladnosti, ki temelji na letnih naborih podatkov in vsebuje bilanco skupnih emisij in skupnih odvzemov za zadevno obdobje za vsako obračunsko kategorijo zemljišč določenih v členu 2(1), točke (a) do (f), za obdobje od leta 2021 do leta 2025 oziroma v členu 2(2), točke (a) do (j), za obdobje od leta 2026 do leta 2030, pri čemer uporabijo pravila za obračunavanje iz te uredbe.

Poročilo o skladnosti vključuje oceno:

(a)

politik in ukrepov v zvezi z morebitnimi kompromisi, med drugim vsaj glede drugih okoljskih ciljev in strategij Unije, kot so tisti iz 8. okoljskega akcijskega programa iz Sklepa (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in iz sporočila Komisije z dne 11. oktobra 2018 o trajnostnem biogospodarstvu za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem;

(b)

tega, ali so države članice pri sprejemanju politik in ukrepov za izpolnjevanje njihovega cilja, določenega v skladu s členom 4(3), ali proračuna, določena v skladu s členom 4(4), v ustreznem obsegu upoštevale načelo, da se ne škoduje bistveno;

(c)

sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, vključno s politikami in ukrepi za zmanjšanje ranljivosti zemljišč za naravne motnje in podnebje;

(d)

sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in biotsko raznovrstnostjo.

Poročilo o skladnosti po potrebi vsebuje tudi podrobnosti glede nameravane uporabe prilagodljivosti iz člena 11 in povezanih zneskov ali glede uporabe teh prilagodljivosti in povezanih zneskov. Države članice poročila o skladnosti javno objavijo v skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2018/1999.

▼M2

1a.

Kadar države članice spremenijo uporabljeno metodologijo, lahko Komisija izvede metodološko prilagoditev podatkov iz evidenc emisij toplogrednih plinov, ki jih predloži vsaka država članica in so potrjeni na podlagi člena 38 Uredbe (EU) 2018/1999. Vseeno pa se za namen ocenjevanja skladnosti s ciljem Unije za leto 2030 s takimi metodološkimi prilagoditvami ne sme spremeniti vrednost neto odvzemov 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsote vrednosti neto odvzemov toplogrednih plinov v kt ekvivalenta CO2, določene za države članice v letu 2030 v stolpcu D Priloge IIa, pa tudi ne vrednosti iz stolpca C navedene priloge.

1b.

Države članice, ki navedejo, da nameravajo uporabiti prožnost iz člena 13b(6), v posebnih oddelkih poročila opišejo ukrepe, sprejete za ublažitev ali odpravo učinkov iz člena 13b(6), točka (b), ter opažene in pričakovane učinke teh ukrepov.

1c.

Komisija opravi celovit pregled poročil o skladnosti iz odstavka 1 tega člena, da bi ocenila skladnost s členom 4.

Komisija hkrati s tem celovitim pregledom oceni, kako je bilo upoštevano načelo, da se ne škoduje bistveno, iz odstavka 1, točka (b). Komisija pred prvo oceno izda smernice o uporabi navedenega načela za namene te uredbe.

▼B

Komisija opravi celovit pregled poročil o skladnosti iz odstavka 1 tega člena, da bi ocenila skladnost s členom 4.

Komisija – v letu 2027 za obdobje od leta 2021 do leta 2025, v letu 2032 pa za obdobje od leta 2026 do leta 2030 – pripravi poročilo o skupnih emisijah in skupnih odvzemih toplogrednih plinov Unije za vsako obračunsko kategorijo zemljišč iz člena 2, kar se izračuna kot vsota skupnih sporočenih emisij in skupnih sporočenih odvzemov za obdobje, od katere se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih sporočenih emisij in odvzemov v Uniji v obdobju od leta 2000 do leta 2009.

Evropska agencija za okolje Komisiji v skladu s svojim letnim delovnim programom pomaga pri izvajanju okvira za spremljanje in skladnost iz tega člena.

Člen 15

▼M2

Komisija v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, da bi določila pravila za evidentiranje in natančno izvajanje naslednjih postopkov v registru Unije:

(a)

evidentiranje količine emisij in odvzemov za vsako obračunsko kategorijo zemljišč in kategorijo poročanja v vsaki državi članici;

(b)

izvajanje vseh metodoloških prilagoditev na podlagi člena 14(1a);

(c)

izvajanje prilagodljivosti iz členov 12, 13, 13a in 13b ter

(d)

ocena skladnosti na podlagi člena 13c.

▼B

Centralni administrator samodejno preveri vsako transakcijo na podlagi te uredbe in po potrebi zaustavi transakcije, da prepreči nepravilnosti.

Informacije iz odstavkov 1 in 2 so dostopne javnosti.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(2), 5(6), 8(8) in (9), 9(2), 10(3) in 15(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 9. julija 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz členov 3(2), 5(6), 8(8) in(9), 9(2), 10(3) in 15(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(2), 5(6), 8(8)in (9), 9(2), 10(3) in 15(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼M2

Člen 16a

Postopek v odboru

Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 44(3) Uredbe (EU) 2018/1999. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼M2

Člen 17

Pregled

Ta uredba se pregleduje, pri pregledu pa se med drugim upoštevajo:

(a)

razvoj dogodkov na mednarodni ravni;

(b)

prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in

(c)

pravo Unije, tudi o obnovi narave.

Komisija na podlagi ugotovitev iz poročila, pripravljenega na podlagi člena 14(3), in rezultatov ocene, izvedene na podlagi člena 13(2), točka (b), ali preverjanja izvedenega na podlagi člena 37(4a) Uredbe (EU) 2018/1999, kadar je ustrezno, predloži predloge, da bi se v celoti spoštovala cilj zmanjšanja skupnih neto emisij toplogrednih plinov Unije do leta 2030, določen v skladu s členom 4(2) te uredbe, in prispevek tega cilja k ciljem Pariškega sporazuma.

Komisija najpozneje šest mesecev po prvem pregledu globalnega stanja, dogovorjenem v skladu s členom 14 Pariškega sporazuma, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Poročilo temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih, ki so jih države članice predložile na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999, in členu 4(4) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ). Ker je potrebno obsežnejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje odvzemov v Uniji ter ker si je treba prizadevati za socialno pravičen prehod, pa tudi ker Unija potrebuje dodatne politike in ukrepe, poročilo, kadar je ustrezno, vključuje:

(a)

oceno vplivov prilagodljivosti iz člena 11;

(b)

oceno prispevka te uredbe k cilju podnebne nevtralnosti in vmesnim podnebnim ciljem iz Uredbe (EU) 2021/1119;

(c)

oceno prispevka te uredbe k ciljem Pariškega sporazuma;

(d)

oceno socialnih vplivov in vplivov na delo v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni, med drugim tudi na enakost spolov in delovne pogoje, ki jih imajo obveznosti iz te uredbe v vsaki kategoriji zemljišč in vsakem sektorju iz člena 2;

(e)

oceno napredka na mednarodni ravni v zvezi s pravili, ki urejajo člen 6(2) in 6(4) Pariškega sporazuma, ter, kadar je ustrezno, predloge za spremembo te uredbe, zlasti za preprečevanje dvojnega štetja in uporabo ustreznih prilagoditev;

(f)

oceno sedanjih trendov in prihodnjih projekcij v zvezi z emisijami in odvzemi toplogrednih plinov na njivskih površinah, travinju in mokriščih ter regulativne možnosti, s katerimi bi te trende in projekcije uskladili s ciljem doseganja dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih gospodarstva v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije in vmesnimi podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2021/1119;

(g)

sedanje trende in prihodnje projekcije v zvezi z emisijami toplogrednih plinov iz naslednjih kategorij poročanja ter regulativne možnosti, s katerimi bi te trende in projekcije uskladili s ciljem doseganja dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih gospodarstva v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije in vmesnimi podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2021/1119:

(i)

črevesna fermentacija;

(ii)

ravnanje z gnojem;

(iii)

pridelava riža;

(iv)

kmetijska zemljišča;

(v)

predpisano požiganje savan;

(vi)

sežig kmetijskih ostankov na poljih;

(vii)

apnenje;

(viii)

uporaba sečnine;

(ix)

druga gnojila, ki vsebujejo ogljik;

(x)

drugo.

V tem poročilu se, kadar je ustrezno, upoštevajo učinki starostne strukture gozda, tudi kadar so ti učinki povezani s posebnimi vojnimi ali povojnimi okoliščinami, in sicer na znanstveno utemeljen, zanesljiv in pregleden način ter z namenom, da se dosežeta dolgoročna odpornost gozdov in njihova sposobnost prilagajanja.

Komisija lahko po sprejetju ustrezne znanstveno utemeljene metodologije poročanja ter na podlagi napredka pri poročanju in najnovejših razpoložljivih znanstvenih informacij oceni tudi izvedljivost analize in vpliv poročanja o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v dodatnih sektorjih, kot sta morsko in sladkovodno okolje, ter regulativne možnosti za ta namen.

Komisija na podlagi poročila, kadar je ustrezno, predloži zakonodajne predloge, pri čemer upošteva, da mora k cilju podnebne nevtralnosti Unije in vmesnim podnebnim ciljem Unije na podlagi Uredbe (EU) 2021/1119 v pravični meri prispevati vsak sektor. Komisija lahko v teh predlogih zlasti določi cilje Unije in držav članic za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, pri čemer ustrezno upošteva morebitni primanjkljaj, ki ga posamezna država članica ustvari do leta 2030.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi člena 10a Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 )(v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor), lahko na lastno pobudo predloži znanstveno mnenje ali izda poročila o ukrepih Unije, podnebnih ciljih, letnih ravneh emisij in odvzemov ter prilagodljivostih iz te uredbe. Komisija preuči ustrezna mnenja in poročila svetovalnega odbora, zlasti v zvezi s prihodnjimi ukrepi za nadaljnje zmanjšanje emisij in povečanje odvzemov v delih sektorjev, ki jih zajema ta uredba.

Komisija v 12 mesecih po začetku veljavnosti zakonodajnega akta o regulativnem okviru Unije za certificiranje odvzemov ogljika Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možnih koristih in kompromisih zaradi vključitve dolgoživih proizvodov iz trajnostnih virov, ki shranjujejo ogljik in ki imajo neto pozitivni učinek sekvestracije ogljika, na področje uporabe te uredbe. V poročilu se oceni, kako upoštevati neposredne in posredne emisije in odvzeme toplogrednih plinov, povezane s temi proizvodi, na primer tiste, ki so posledica spremembe rabe zemljišč in posledičnega tveganja uhajanja s tem povezanih emisij, ter morebitne koristi in kompromise z drugimi okoljskimi cilji Unije, zlasti cilji biotske raznovrstnosti. Kadar je ustrezno, se lahko v poročilu preuči postopek za vključitev trajnostnih proizvodov, ki shranjujejo ogljik, na področje uporabe te uredbe na način, ki je skladen z drugimi okoljskimi cilji Unije in smernicami IPCC, ki jih je sprejela Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma. Komisija lahko poleg poročila predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, kadar je to ustrezno.

▼B

Člen 18

Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013

Uredba (EU) št. 525/2013 se spremeni:

(1)

v členu 7 se odstavek 1 spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka:

„(da)

od leta 2023 o svojih emisijah in odvzemih iz člena 2 Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) v skladu z metodologijami iz Priloge IIIa k tej uredbi;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Država članica lahko zahteva, da ji Komisija odobri odstopanje od točke (da) prvega pododstavka, da uporabi metodologijo, ki se razlikuje od tistih iz Priloge IIIa, kadar zahtevanega izboljšanja metodologije ni mogoče doseči pravočasno, da bi se upoštevalo v nacionalni evidenci toplogrednih plinov v obdobju od leta 2021 do leta 2030, ali kadar bi bili stroški izboljšanja metodologije zaradi majhnega pomena emisij in odvzemov iz zadevnih skladišč ogljika nesorazmerno visoki v primerjavi s koristmi uporabe takšne metodologije za izboljšanje obračunavanja emisij in odvzemov. Države članice, ki želijo uporabiti to odstopanje, Komisiji do 31. decembra 2020 predložijo utemeljeno zahtevo, v kateri navedejo, do kdaj bi se lahko izvedlo izboljšanje metodologije, predlaga alternativna metodologija ali oboje, ter oceno morebitnih učinkov na točnost obračunavanja. Komisija lahko zahteva, da država članica v določenem razumnem roku predloži dodatne informacije. Kadar Komisija meni, da je zahteva upravičena, odstopanje odobri. Če Komisija zahtevek zavrne, navede razloge za takšno odločitev.“;

(2)

v točko (c) člena 13(1) se doda naslednja točka:

„(viii)

od leta 2023 informacije o nacionalnih politikah in ukrepih, izvedenih za izpolnitev svojih obveznosti iz Uredbe (EU) 2018/841, in informacije o dodatnih nacionalnih politikah in ukrepih, načrtovanih za omejevanje emisij toplogrednih plinov ali povečanje ponorov nad zavezami iz navedene uredbe;“;

(3)

v člen 14(1) se vstavi naslednja točka:

„(ba)

od leta 2023 projekcije skupnih emisij toplogrednih plinov in ločene ocene za projekcije emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/841“;

(4)

vstavi se naslednja priloga:

„PRILOGA IIIA
Metodologije za spremljanje in poročanje iz točke (da) člena 7(1)
Pristop 3: Geolokalizirani podatki o spremembi rabe zemljišč v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.
Metodologija prvega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.
Za emisije in odvzeme za skladiščenje ogljika, ki predstavlja vsaj 25–30 % emisij ali odvzemov v kategoriji vira ali ponora, ki ima v nacionalnem sistemu evidenc države članice prednost, saj ima njena ocena pomemben vpliv na skupne evidence toplogrednih plinov države v smislu absolutne ravni emisij in odvzemov, na trend emisij in odvzemov ali na negotovost glede emisij in odvzemov v kategorijah rabe zemljišč, vsaj metodologija drugega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.
Države članice se spodbuja k uporabi metodologije tretjega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.“.

Člen 19

Sprememba Sklepa št. 529/2013/EU

Sklep št. 529/2013/EU se spremeni:

(1)

v členu 3(2) se črta prvi pododstavek;

(2)

v členu 6 se črta odstavek 4.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

TOPLOGREDNI PLINI IN SKLADIŠČA OGLJIKA

Toplogredni plini iz člena 2:

(a)

ogljikov dioksid (CO2);

(b)

metan (CH4);

(c)

dušikov oksid (N2O)

Ti toplogredni plini so izraženi v tonah ekvivalenta CO2, kot se določi na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013.

▼M2

Skladišča ogljika iz člena 5(4):

(a)

živa biomasa;

(b)

odpad ( 7 );

(c)

odmrli les 1 ;

(d)

odmrla organska snov ( 8 );

(e)

mineralna tla;

(f)

organska tla;

(g)

pridobljeni lesni proizvodi v obračunskih kategorijah zemljišč „pogozdena zemljišča“ in „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“.

▼B

PRILOGA II

MINIMALNE VREDNOSTI ZA VELIKOST POVRŠINE, ZASTORNOST Z DREVJEM IN VIŠINO DREVES

Država članica	Površina (ha)	Zastornost z drevjem (%)	Višina dreves (m)
Belgija	0,5	20	5
Bolgarija	0,1	10	5
Češka	0,05	30	2
Danska	0,5	10	5
Nemčija	0,1	10	5
Estonija	0,5	30	2
Irska	0,1	20	5
Grčija	0,3	25	2
▼M2
Španija	1,0	20 Od predložitve evidenc toplogrednih plinov leta 2028 naprej: 10	3
▼B
Francija	0,5	10	5
Hrvaška	0,1	10	2
Italija	0,5	10	5
Ciper	0,3	10	5
Latvija	0,1	20	5
Litva	0,1	30	5
Luksemburg	0,5	10	5
Madžarska	0,5	30	5
Malta	1,0	30	5
Nizozemska	0,5	20	5
Avstrija	0,05	30	2
Poljska	0,1	10	2
Portugalska	1,0	10	5
Romunija	0,25	10	5
▼M2
Slovenija	0,25	10	5
▼B
Slovaška	0,3	20	5
▼M2
Finska	0,25	10	5
▼B
Švedska	0,5	10	5
▼M2 —————

▼M2

PRILOGA IIa

Cilj Unije (stolpec D), povprečje podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018 (stolpec B) ter nacionalni cilji držav članic (stolpec C) iz člena 4(3), ki jih je treba doseči leta 2030

A	B	C	D
Država članica	Povprečje podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018 (v kt ekvivalenta CO2), predloženih leta 2020.	Cilji držav članic, 2030 (v kt ekvivalenta CO2)	Vrednost neto odvzemov toplogrednih plinov (kt ekvivalenta CO2) leta 2030, predloženih leta 2020 (stolpca B+C)
Belgija	–1 032	–320	–1 352
Bolgarija	–8 554	–1 163	–9 718
Češka	–401	–827	–1 228
Danska	5 779	–441	5 338
Nemčija	–27 089	–3 751	–30 840
Estonija	–2 112	–434	–2 545
Irska	4 354	–626	3 728
Grčija	–3 219	–1 154	–4 373
Španija	–38 326	–5 309	–43 635
Francija	–27 353	–6 693	–34 046
Hrvaška	–4 933	–593	–5 527
Italija	–32 599	–3 158	–35 758
Ciper	–289	–63	–352
Latvija	–6	–639	–644
Litva	–3 972	–661	–4 633
Luksemburg	–376	–27	–403
Madžarska	–4 791	–934	–5 724
Malta	4	–2	2
Nizozemska	4 958	–435	4 523
Avstrija	–4 771	–879	–5 650
Poljska	–34 820	–3 278	–38 098
Portugalska	–390	–968	–1 358
Romunija	–23 285	–2 380	–25 665
Slovenija	67	–212	–146
Slovaška	–6 317	–504	–6 821
Finska	–14 865	–2 889	–17 754
Švedska	–43 366	–3 955	–47 321
EU-27/Unija	–267 704	–42 296	–310 000

▼B

PRILOGA III

IZHODIŠČNO LETO ALI OBDOBJE ZA IZRAČUN ZGORNJE MEJE NA PODLAGI ČLENA 8(2)

Država članica	Izhodiščno leto/obdobje
Belgija	1990
Bolgarija	1988
Češka	1990
Danska	1990
Nemčija	1990
Estonija	1990
Irska	1990
Grčija	1990
Španija	1990
Francija	1990
Hrvaška	1990
Italija	1990
Ciper	1990
Latvija	1990
Litva	1990
Luksemburg	1990
Madžarska	1985–87
Malta	1990
Nizozemska	1990
Avstrija	1990
Poljska	1988
Portugalska	1990
Romunija	1989
Slovenija	1986
Slovaška	1990
Finska	1990
Švedska	1990
▼M2 —————
▼B

PRILOGA IV

NACIONALNI NAČRT ZA OBRAČUNAVANJE NA PODROČJU GOZDARSTVA Z REFERENČNIMI VREDNOSTMI DRŽAVE ČLANICE ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

A. Merila in smernice za določitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi

Država članica referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določi v skladu z naslednjimi merili:

(a)

referenčna vrednost je skladna s ciljem doseganja ravnovesja med antropogenimi emisijami iz virov in odvzemi po ponorih toplogrednih plinov v drugi polovici tega stoletja, vključno z izboljšanjem potencialnih odvzemov na starejših gozdnih površinah, na katerih bi se ponori sicer postopoma zmanjševali;

(b)

referenčna vrednost zagotovi, da se sama prisotnost zalog ogljika pri obračunavanju ne upošteva;

(c)

referenčna vrednost zagotovi robusten in verodostojen sistem za obračunavanje, ki zagotavlja, da se emisije in odvzemi zaradi rabe biomase ustrezno obračunajo;

(d)

referenčna vrednost vključuje skladišče ogljika v pridobljenih lesnih proizvodih, kar omogoča primerjavo med predpostavko takojšnje oksidacije in uporabo funkcije razkroja prvega reda in vrednosti razpolovnih dob;

(e)

predpostavlja se stalno razmerje med trdno in energetsko rabo gozdne biomase, dokumentirano v obdobju od leta 2000 do leta 2009;

(f)

referenčna vrednost je skladna s ciljem prispevanja k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov, kot so določeni v strategiji EU za gozdove, nacionalnih gozdarskih politikah držav članic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost;

(g)

referenčna vrednost je skladna z nacionalnimi projekcijami antropogenih emisij po virih in odvzemov po ponorih toplogrednih plinov, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013;

(h)

referenčna vrednost je skladna z evidenco toplogrednih plinov in ustreznimi preteklimi podatki ter temeljijo na preglednih, popolnih, usklajenih, primerljivih in točnih informacijah. Zlasti je mogoče z modelom, uporabljenim za oblikovanje referenčnih vrednosti, reproducirati pretekle podatke iz nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.

B. Elementi nacionalnega načrta za obračunavanje na področju gozdarstva

Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva, predložen na podlagi člena 8, vsebuje naslednje elemente:

(a)

splošni opis določitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi in opis, kako so se upoštevala merila iz te uredbe;

(b)

identifikacijo skladišč ogljika in toplogrednih plinov, vključenih v referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, razloge za izključitev skladišča ogljika iz določitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi in ponazoritev skladnosti med skladišči ogljika, vključenimi v referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi;

(c)

opis pristopov, metod in modelov, vključno s kvantitativnimi informacijami, ki so bili uporabljeni pri določitvi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, v skladu z zadnjim predloženim poročilom o nacionalnih evidencah, in opis dokumentacijske informacije o praksah in intenzivnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter sprejetih nacionalnih politik;

(d)

informacije o tem, kakšen naj bi bil v različnih načrtih politik razvoj stopenj sečnje;

(e)

opis, kako so se pri določitvi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi upoštevali naslednji elementi:

(i)

območje gospodarjenja z gozdovi;

(ii)

emisije in odvzemi iz gozdov in pridobljenih lesnih proizvodov, kakor so prikazani v evidencah toplogrednih plinov in ustreznih preteklih podatkih;

(iii)

značilnosti gozdov, vključno z dinamičnimi značilnostmi gozdov, povezanimi s starostjo, povečanji in pogostostjo rotacije ter drugimi informacijami o ustaljenih dejavnostih gospodarjenja z gozdovi;

(iv)

pretekle in prihodnje stopnje sečnje, porazdeljene na energetsko in neenergetsko uporabo.

▼M1

C. Referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025

Država članica	Referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2021–2025 v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto
Belgija	– 1 369 009
Bolgarija	– 5 105 986
Češka	– 6 137 189
Danska	+354 000
Nemčija	– 34 366 906
Estonija	– 1 750 000
Irska	+112 670
Grčija	– 2 337 640
Španija	– 32 833 000
Francija	– 55 399 290
Hrvaška	– 4 368 000
Italija	– 19 656 100
Ciper	– 155 779
Latvija	– 1 709 000
Litva	– 5 164 640
Luksemburg	– 426 000
Madžarska	– 48 000
Malta	–38
Nizozemska	– 1 531 397
Avstrija	– 4 533 000
Poljska	– 28 400 000
Portugalska	– 11 165 000
Romunija	– 24 068 200
Slovenija	– 3 270 200
Slovaška	– 4 827 630
Finska	– 29 386 695
Švedska	– 38 721 000
▼M2 —————

▼B

PRILOGA V

FUNKCIJA RAZKROJA PRVEGA REDA, METODOLOGIJE IN PRIVZETE VREDNOSTI RAZPOLOVNIH DOB ZA PRIDOBLJENE LESNE PROIZVODE

Metodološka vprašanja

—

Če ni mogoče razlikovati med pridobljenimi lesnimi proizvodi v obračunski kategoriji zemljišč „pogozdena zemljišča“ in „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“, lahko država članica za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov predpostavlja, da so vse emisije in odvzemi nastali na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.

—

Pridobljeni lesni proizvodi na deponijah trdnih odpadkov in lesni proizvodi, pridobljeni za namene pridobivanja energije, se obračunajo na podlagi takojšnje oksidacije.

—

Uvoženih pridobljenih lesnih proizvodov, ne glede na izvor, država članica uvoznica ne obračuna („pristop na podlagi proizvodnje“).

—

Za izvožene pridobljene lesne proizvode se podatki, specifični za posamezno državo, nanašajo na vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, in rabo pridobljenih lesnih proizvodov v državi uvoznici.

—

Vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, za pridobljene lesne proizvode, ki se dajejo na trg v Uniji, se ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja država članica uvoznica.

—

Države članice lahko zgolj v informativne namene predložijo podatke o deležu lesa, uporabljenega za namene pridobivanja energije, ki je bil uvožen v Unijo, in državah porekla takega lesa.

Države članice lahko namesto metodologij in privzetih vrednosti razpolovnih dob iz te priloge uporabijo metodologije in vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, če so te metodologije in vrednosti določene na podlagi preglednih in preverljivih podatkov ter če so uporabljene metodologije vsaj tako podrobne in točne kot tiste iz te priloge.

Privzete vrednosti razpolovnih dob:

Razpolovna doba pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika, shranjenega v kategoriji pridobljenih lesnih proizvodov, za polovico njegove prvotne vrednosti.

Privzete vrednosti razpolovnih dob so naslednje:

(a)

2 leti za papir;

(b)

25 let za lesne plošče;

(c)

35 let za žagan les.

Države članice lahko opredelijo proizvode iz lesnih materialov, vključno z lubjem, ki spadajo v kategorije iz zgornjih točk (a), (b) in (c), in sicer na podlagi smernic IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, če so podatki, ki so na voljo, pregledni in preverljivi. Prav tako lahko za katero koli od navedenih kategorij uporabijo podkategorije, specifične za posamezno državo.

PRILOGA VI

IZRAČUN RAVNI NARAVNEGA OZADJA NARAVNIH MOTENJ

Za izračun ravni naravnega ozadja se navedejo naslednje informacije:

(a)

ravni preteklih emisij, ki so jih povzročile naravne motnje;

(b)

vrste naravnih motenj, ki so vključene v oceno;

▼M2

(c)

ocene skupnih letnih emisij za navedene vrste naravnih motenj za obdobje od leta 2001 do leta 2020, ki so razvrščene po obračunskih kategorijah zemljišč v obdobju od leta 2021 do leta 2025 in po kategorijah poročanja zemljišč v obdobju od leta 2026 do leta 2030;

▼B

(d)

potrditev enovitosti časovne vrste za vse zadevne parametre, vključno z minimalno površino, metodologijami za ocenjevanje emisij ter vključenostjo skladišč ogljika in plinov.

Raven naravnega ozadja se izračuna kot povprečje časovne vrste za obdobje od leta 2001 do leta 2020, pri čemer se izključijo vsa leta, v katerih so bile zabeležene neobičajne ravni emisij, torej se izključijo vsa skrajna statistična odstopanja. Opredelitev skrajnih statističnih odstopanj se izvede na naslednji način:

(a)

izračunata se aritmetična povprečna vrednost in standardni odklon celotne časovne vrste za obdobje od leta 2001 do leta 2020;

(b)

iz časovne vrste se izključijo vsa leta, v katerih se letne emisije od povprečja razlikujejo za več kot dvakratnik standardnega odklona;

(c)

znova se izračunata aritmetična povprečna vrednost in standardni odklon časovne vrste za obdobje od leta 2001 do leta 2020, pri čemer se odštejejo leta, izključena na podlagi točke (b);

(d)

koraka iz točk (b) in (c) se ponavljata, dokler skrajnih odstopanj ni več.

▼M2

Če po izračunu ravni naravnega ozadja na podlagi točke 2 te priloge emisije v določenem letu v obdobju od leta 2021 do leta 2025 za obračunske kategorije zemljišč „pogozdena zemljišča“ in „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“ iz člena 2(1) presežejo raven naravnega ozadja skupaj s pribitkom, se količina emisij, ki presežejo raven naravnega ozadja, lahko izključi v skladu s členom 10. Pribitek je enak 95-odstotni stopnji verjetnosti.

Naslednje emisije se ne izključijo na podlagi uporabe člena 10:

(a)

emisije, ki so posledica dejavnosti pridobivanja in nujne sečnje, ki so potekale na zemljišču po pojavu naravnih motenj;

(b)

emisije, ki so posledica predpisanega zažiganja, ki je potekalo na zemljišču v katerem koli letu v obdobju od leta 2021 do leta 2025;

(c)

emisije na zemljiščih, na katerih je potekalo krčenje gozdov po pojavu naravnih motenj.

▼B

Zahteve po informacijah na podlagi člena 10(2) vključujejo naslednje:

▼M2 —————

▼M2

(b)

dokaze, da na zemljiščih, ki so jih prizadele naravne motnje in v zvezi s katerimi so bile emisije izključene iz obračuna, v preostalem obdobju od leta 2021 do leta 2025 ni potekalo krčenje gozda;

(c)

opis preverljivih metod in meril, uporabljenih za ugotavljanje krčenja gozda na teh zemljiščih v letih po obdobju od leta 2021 do leta 2025.

▼M2 —————

▼M2

Zahteve po informacijah na podlagi člena 10(2) ter členov 13 in 13b vključujejo:

(a)

identifikacijo vseh zemljišč, ki so jih v zadevnem letu prizadele naravne motnje, vključno z njihovo geografsko lokacijo, obdobjem in vrstami naravnih motenj;

(b)

kadar je izvedljivo, opis ukrepov, ki jih je država članica sprejela, da bi preprečila ali omejila vpliv teh naravnih motenj;

(c)

kadar je izvedljivo, opis ukrepov, ki jih je država članica sprejela za sanacijo zemljišč, ki so jih te naravne motnje prizadele.

▼B

PRILOGA VII

NAJVIŠJI ZNESEK KOMPENZACIJE, KI JE NA VOLJO V OKVIRU PRILAGODLJIVOSTI ZA GOZDNA ZEMLJIŠČA, S KATERIMI SE GOSPODARI, NAVEDENE V TOČKI (B) ČLENA 13(3)

Država članica	Podatki o povprečnih sporočenih odvzemih po ponorih iz gozdnih zemljišč v obdobju od leta 2000 do leta 2009 v milijonih ton ekvivalenta CO2 na leto	Omejitev kompenzacije, izražena v milijonih ton ekvivalenta CO2 za obdobje od leta 2021 do leta 2030
Belgija	–3,61	–2,2
Bolgarija	–9,31	–5,6
Češka	–5,14	–3,1
Danska	–0,56	–0,1
Nemčija	–45,94	–27,6
Estonija	–3,07	–9,8
Irska	–0,85	–0,2
Grčija	–1,75	–1,0
Španija	–26,51	–15,9
Francija	–51,23	–61,5
Hrvaška	–8,04	–9,6
Italija	–24,17	–14,5
Ciper	–0,15	–0,03
Latvija	–8,01	–25,6
Litva	–5,71	–3,4
Luksemburg	–0,49	–0,3
Madžarska	–1,58	–0,9
Malta	0,00	0,0
Nizozemska	–1,72	–0,3
Avstrija	–5,34	–17,1
Poljska	–37,50	–22,5
Portugalska	–5,13	–6,2
Romunija	–22,34	–13,4
Slovenija	–5,38	–17,2
Slovaška	–5,42	–6,5
Finska	–36,79	–44,1
Švedska	–39,55	–47,5
▼M2 —————

( 1 ) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

( 2 ) Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).

( 3 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 4 ) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

( 5 ) Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).

( 6 ) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).“;

( 7 ) Velja samo za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.

( 8 ) Velja samo za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, in mokrišča, s katerimi se gospodari.

Top

Choose the experimental features you want to try