02014R1333-20201212

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02014R1333-20201212 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02014R1333-20201212

Consolidated text: Uredba (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke z dne 26. novembra 2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2014/48)

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

12/12/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/1333/2020-12-12

HTML

PDF

02014R1333 — SL — 12.12.2020 — 004.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) št. 1333/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. novembra 2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2014/48) (UL L 359 16.12.2014, str. 97)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/1599 z dne 10. septembra 2015	L 248	45	24.9.2015
►M2	UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/113 z dne 7. decembra 2018	L 23	19	25.1.2019
►M3	UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1677 z dne 27. septembra 2019 ECB/2019/29	L 257	18	8.10.2019
►M4	UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/2004 z dne 26. novembra 2020	L 412	31	8.12.2020

▼B

UREDBA (EU) št. 1333/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 26. novembra 2014

o statistiki denarnih trgov

(ECB/2014/48)

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

„poročevalska enota“, „rezident“ in „rezidenčen“ imajo enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

„denarna finančna institucija“ (MFI) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) ( 1 ), ter se razlaga tako, da vključuje vse podružnice MFI, ki se nahajajo v Uniji in državah Efte, razen kadar je v kaki določbi te uredbe izrecno določeno drugače;

▼M2 —————

▼M2

5a.

„finančne družbe“ pomenijo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci in katerih glavna dejavnost je proizvodnja finančnih storitev, kakor je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov (ESR 2010), določenem z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

▼B

„nefinančne družbe“ pomenijo sektor nefinančnih družb, kakor je določeno v ESR 2010;

„država“ pomeni institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja, kakor je določeno v ESR 2010;

„skupna glavna sredstva v bilanci stanja“ pomenijo skupna sredstva minus preostala sredstva, kakor sta ta pojma opredeljena v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33);

▼M2

„statistika denarnega trga“ pomeni statistiko v zvezi z zavarovanimi, nezavarovanimi in izvedenimi posli z instrumenti denarnega trga, ki jih poročevalske enote v zadevnem obdobju poročanja sklenejo s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale), pri čemer so izključeni posli znotraj skupine;

▼B

10.

„instrument denarnega trga“ pomeni kateri koli instrument, naveden v prilogah I, II in III;

11.

„sklad denarnega trga“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki potrebuje dovoljenje kot kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje po Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) ali je alternativni investicijski sklad po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), ki vlaga v kratkoročna sredstva in katerega posamični ali kumulativni cilji so nuditi donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu oziroma ohranjati vrednost investicije;

12.

„centralna banka“ pomeni katero koli centralno banko, ne glede na to, kje se nahaja;

13.

„nacionalne centralne banke“ ali „NCB“ pomenijo nacionalne centralne banke držav članic Unije;

▼M2

14.

„referenčna poročevalska populacija“ pomeni rezidenčne MFI v euroobmočju, razen centralnih bank in SDT, ki od drugih finančnih družb, države ali nefinančnih družb sprejemajo vloge, denominirane v eurih, in/ali jim izdajajo katere koli druge dolžniške instrumente in/ali jim odobravajo posojila, denominirana v eurih, kakor so navedeni v prilogah I, II in III;

▼B

15.

„skupina“ pomeni skupino podjetij, vključno z bančno skupino, ki jo sestavljajo nadrejeno podjetje in njegova podrejena podjetja, katerih računovodski izkazi se konsolidirajo za namene Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

16.

„podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki je pravno odvisen del institucije in neposredno izvaja vse ali nekatere posle, ki so del dejavnosti institucije;

17.

„podružnica v Uniji in državah Efte“ pomeni podružnico, ki se nahaja in je registrirana v državi članici Unije ali državi Efte;

18.

„Evropsko združenje za prosto trgovino“ (Efta) pomeni medvladno organizacijo za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja v korist svojih držav članic;

19.

„posel znotraj skupine“ pomeni posel z instrumenti denarnega trga, ki ga poročevalska enota sklene z drugim podjetjem, ki je vključeno v iste polno konsolidirane računovodske izkaze. Šteje se, da sta podjetji, ki sta stranki v poslu, vključeni v isto polno konsolidacijo, kadar sta obe:

(a)

vključeni v konsolidacijo v skladu z Direktivo 2013/34/EU ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), ali v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima sedež v tretji državi, v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli te tretje države, za katere se ugotovi, da so enakovredna MSRP, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1569/2007 ( 7 ) (ali računovodskimi standardi tretje države, ki se lahko uporabljajo v skladu s členom 4 navedene uredbe); ali

(b)

zajeti v isti konsolidirani nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) ali v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima sedež v tretji državi, isti konsolidirani nadzor pristojnega organa tretje države, ki je preverjeno enakovreden nadzoru, ki ga določajo načela iz člena 127 Direktive 2013/36/EU;

20.

„delovni dan“ pomeni v zvezi s katerim koli datumom, ki je določen v pogodbi ali potrditvi za posel z instrumentom denarnega trga, tisti dan, na katerega so poslovne banke in devizni trgi odprti za splošno poslovanje (vključno s poslovanjem z zadevnim instrumentom denarnega trga) in poravnavajo plačila v isti valuti kot obveznost plačila, ki zapade v plačilo na ta datum ali se izračuna glede na ta datum. V primeru posla z instrumentom denarnega trga, ki ga ureja standardna okvirna pogodba, izdana s strani Evropskega bančnega združenja (EBF), združenja Loan Market Association (LMA), združenja International Swaps and Derivatives Association, Inc. (ISDA) ali drugega vodilnega evropskega ali mednarodnega tržnega združenja, se uporabi opredelitev, ki je določena v tej standardni okvirni pogodbi ali je vanjo vključena s sklicevanjem. V zvezi s poravnavo katerega koli posla z instrumentom denarnega trga, ki naj bi bil poravnan prek določenega poravnalnega sistema, pomeni dan, ko je ta poravnalni sistem odprt za poravnavo tovrstnih poslov;

▼M2

20a.

„kreditna institucija“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );

▼B

21.

„dan poravnave v sistemu TARGET2“ pomeni kateri koli dan, ko je odprt sistem TARGET2 (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času);

22.

„pogodba o začasni prodaji“ pomeni pogodbo, v skladu s katero lahko pogodbeni stranki sklepata posle, pri katerih se ena stranka (prodajalec) zaveže, da bo drugi stranki (kupec) na bližnji datum prodala določeno finančno premoženje (vrednostne papirje, borzno blago ali drugo finančno premoženje) proti plačilu prodajne cene s strani kupca prodajalcu, kupec pa se hkrati zaveže, da bo to finančno premoženje na točno določen datum v prihodnosti ali na poziv prodal nazaj prodajalcu proti plačilu cene povratnega nakupa s strani prodajalca kupcu. Vsak tak posel je lahko repo posel ali posel nakupa in povratne prodaje. Pogodba o začasni prodaji lahko pomeni tudi pogodbo o zastavi finančnega premoženja in podelitvi splošne pravice nadaljnje uporabe v zameno za posojilo v denarju na bližnji datum, z odplačilom posojila in obresti na oddaljenejši datum v zameno za vračilo finančnega premoženja. Repo posli se lahko sklenejo z vnaprej določenim datumom zapadlosti (repo posli s fiksnim rokom) ali brez vnaprej določenega datuma zapadlosti, kjer imata obe stranki možnost vsak dan obnoviti ali prekiniti pogodbo (odprti repo posli);

23.

„tristranski repo posel“ pomeni repo posel, pri katerem je tretja oseba odgovorna za izbiro in upravljanje zavarovanja v času trajanja posla;

24.

„valutna zamenjava“ pomeni posel zamenjave, pri katerem ena stranka drugi stranki proda določen znesek določene valute proti plačilu dogovorjenega zneska določene druge valute po dogovorjenem deviznem tečaju (znan kot promptni devizni tečaj) z zavezo, da prodano valuto na datum v prihodnosti (znan kot datum zapadlosti) kupi nazaj v zameno za prodajo prvotno kupljene valute po drugem deviznem tečaju (znan kot terminski devizni tečaj);

▼M2

25.

„zamenjava indeksov čez noč“ (overnight index swap) ali 'OIS' pomeni obrestno zamenjavo, pri kateri je periodična spremenljiva obrestna mera enaka geometrijskemu povprečju obrestne mere čez noč (ali indeksa čez noč) v določenem obdobju. Končno plačilo se izračuna tako, da se nominalni znesek posla pomnoži z razliko med fiksno obrestno mero in sestavljeno obrestno mero čez noč, evidentirano v času trajanja OIS;

▼B

26.

„okvir Basel III za količnik likvidnostnega kritja“ pomeni količnik likvidnostnega kritja, ki ga je predlagal Baselski odbor za bančni nadzor ter ga je 7. januarja 2013 potrdila skupina guvernerjev in vodij nadzornih organov, nadzorni organ Baselskega odbora za bančni nadzor, kot globalni minimalni regulativni standard za mere kratkoročne likvidnosti v bančnem sektorju.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo rezidenčne MFI v euroobmočju iz referenčne poročevalske populacije, ki jih Svet ECB določi kot poročevalske enote v skladu z odstavkom 2 oziroma 3, ali MFI, določene kot poročevalske enote v skladu z odstavkom 4 na podlagi meril iz navedenega odstavka, in ki so obveščene o njihovih obveznostih poročanja v skladu z odstavkom 5 (v nadaljnjem besedilu: poročevalske enote).

Od datuma začetka veljavnosti te uredbe lahko Svet ECB odloči, da je MFI poročevalska enota, če njena skupna glavna sredstva v bilanci stanja obsegajo več kot 0,35 % skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja vseh MFI v euroobmočju na podlagi najnovejših podatkov, ki so na voljo ECB, tj.:

(a)

podatkov, ki se nanašajo na konec decembra koledarskega leta pred obvestitvijo v skladu z odstavkom 5; ali

(b)

če podatki iz (a) niso na voljo, podatkov, ki se nanašajo na konec decembra predhodnega leta.

Za potrebe te odločitve se iz izračuna skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja zadevne MFI izključijo podružnice zunaj države gostiteljice zadevne MFI.

Od 1. januarja 2017 lahko Svet ECB odloči, da med poročevalske enote uvrsti katero koli drugo MFI glede na obseg njenih skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja v primerjavi s skupnimi glavnimi sredstvi v bilanci stanja vseh MFI v euroobmočju, pomembnost njene dejavnosti pri trgovanju z instrumenti denarnega trga ter njen pomen za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju in/ali posameznih državah članicah.

Od 1. januarja 2017 lahko Svet ECB tudi odloči, da se za vsako državo članico euroobmočja kot poročevalske enote določijo najmanj tri MFI. Skladno s tem bodo v primeru, če so na podlagi odločitev Sveta ECB v skladu z odstavkom 2 ali odstavkom 3 izbrane manj kot tri MFI v določeni državi članici, dejansko poročevalsko populacijo sestavljale tudi druge MFI iz te države članice euroobmočja, ki jih zadevna NCB šteje za reprezentativne (v nadaljnjem besedilu: reprezentativne poročevalske enote), tako da so kot poročevalske enote za to državo članico določene najmanj tri poročevalske enote.

Reprezentativne poročevalske enote se izberejo med največjimi rezidenčnimi kreditnimi institucijami v zadevni državi članici euroobmočja na podlagi skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja teh institucij, razen če NCB predlagajo in ECB pisno odobri druga merila.

ECB ali zadevna NCB obvesti zadevne MFI o vseh odločitvah Sveta ECB v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 in o njihovih obveznostih po tej uredbi. Obvestilo se pošlje v pisni obliki najmanj štiri mesece pred začetkom prvega poročanja.

Ne glede na odločitve Sveta ECB v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 lahko NCB na podlagi nacionalnih zahtev za statistično poročanje zbirajo statistične podatke o denarnih trgih tudi od rezidenčnih MFI v svoji državi članici, ki niso poročevalske enote v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 (v nadaljnjem besedilu: dodatne poročevalske enote). Če NCB na ta način določi dodatne poročevalske enote, jih o tem nemudoma obvesti.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

▼M4

Za potrebe redne priprave statistike denarnih trgov poročevalske enote poročajo NCB države članice, katere rezidenti so, na konsolidirani podlagi, tudi za vse podružnice v Uniji, državah Efte in Združenem kraljestvu, dnevne statistične informacije v zvezi z instrumenti denarnega trga. Zahtevane statistične informacije so določene v prilogah I, II in III. Poročevalske enote poročajo zahtevane statistične informacije v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost, popravke in celovitost podatkov, ki so določeni v Prilogi IV. NCB prenese statistične informacije, ki jih prejme od poročevalskih enot, ECB v skladu s členom 4(2) te uredbe.

▼M2

NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se ravnajo poročevalske enote v zvezi z instrumenti denarnega trga. Te ureditve poročanja zagotovijo zagotavljanje zahtevanih statističnih informacij ter omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov, določenih v Prilogi IV.

▼B

Ne glede na zahtevo za poročanje iz odstavka 1 lahko NCB odloči, da poročevalske enote, ki so izbrane v skladu s členom 2(2), (3) in (4) in so rezidenti v državi članici te NCB, poročajo statistične informacije, določene v prilogah I, II in III, ECB. NCB o tem obvesti ECB in poročevalske enote, po čemer ECB opredeli in uvede ureditve poročanja, po katerih se ravnajo poročevalske enote, in prevzame nalogo zbiranja zahtevanih podatkov neposredno od poročevalskih enot.

Če je NCB izbrala dodatne poročevalske enote in jih obvestila, kakor je navedeno v členu 2(6), te dodatne poročevalske enote poročajo dnevne statistične informacije v zvezi z instrumenti denarnega trga tej NCB. NCB prenese statistične informacije, ki jih prejme od poročevalskih enot, ECB na njeno zahtevo v skladu s členom 4(2) te uredbe.

▼M2

NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dodatne poročevalske enote ravnajo, v skladu z nacionalnimi zahtevami za statistično poročanje. NCB zagotovijo, da nacionalne ureditve poročanja zahtevajo od dodatnih poročevalskih enot izpolnjevanje zahtev, ki so enakovredne členom 6 do 8, členu 10(3) ter členoma 11 in 12 te uredbe. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov, določenih v Prilogi IV.

▼B

Člen 4

Roki

▼M2

V primeru, da NCB v skladu s členom 3(3) odloči, da poročevalske enote poročajo statistične informacije, določene v prilogah I, II in III, neposredno ECB, poročevalske enote te informacije prenesejo ECB enkrat na dan med 18. uro na datum sklenitve posla in 7. uro po srednjeevropskem času ( 10 ) na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

V vseh primerih razen primera iz odstavka 1 NCB prenesejo dnevne statistične informacije o denarnih trgih, določene v prilogah I, II in III, ki jih prejmejo od poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(2), (3) in (4), ali dodatnih poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(6), ECB enkrat na dan pred 7. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

▼B

NCB za zagotovitev spoštovanja svojih rokov za poročanje, kot so določeni v odstavku 2, odločijo, do kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, in o tem obvestijo poročevalske enote.

Kadar rok iz odstavka 1 ali 2 pade na dan, ko sistem TARGET2 ne deluje, se ta rok podaljša do naslednjega dneva delovanja sistema TARGET2, kakor je napovedano na spletni strani ECB.

▼M2

Pri ocenjevanju, ali je poročevalska enota izpolnila zahteve iz tega člena, se za potrebe ugotavljanja neizpolnjevanja v okviru ECB o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje vsaka kršitev katerega koli minimalnega standarda za prenos iz odstavka 1(i) do (ii) Priloge IV obravnava kot primer neizpolnjevanja istovrstne zahteve za poročanje.

▼M2 —————

▼B

Člen 6

Združitve, delitve, reorganizacija in insolventnost

Poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve, oddelitve (spin off) ali kakršne koli druge oblike prestrukturiranja, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti ECB in zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna, in v razumnem roku, preden začne učinkovati. Poročevalska enota obvesti ECB in zadevno NCB tudi v 14 dneh od zaključka takega postopka.

Če se poročevalska enota združi z drugim subjektom na način združitve s prevzemom, kakor je opredeljeno v Direktivi 2011/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), in je bil eden od subjektov, ki se združita, poročevalska enota, potem združeni subjekt še naprej poroča v skladu s to uredbo.

Če se poročevalska enota združi z drugim subjektom na način združitve z ustanovitvijo nove družbe, kakor je opredeljeno v Direktivi 2011/35/EU, in je bil eden od subjektov, ki se združita, poročevalska enota, potem novi subjekt poroča v skladu s to uredbo, če ustreza opredelitvi poročevalske enote.

Če se poročevalska enota razdeli na dva subjekta ali več subjektov na način delitve s pripojitvijo ali delitve z ustanovitvijo novih družb, kakor je opredeljeno v Šesti direktivi Sveta 82/891/EGS ( 12 ), in je eden od novih subjektov poročevalska enota, ta novi subjekt poroča v skladu s to uredbo. Delitev vključuje tudi postopek oddelitve, pri katerem poročevalska enota prenese vsa sredstva in obveznosti ali njihov del na novo družbo v zameno za delnice nove družbe.

Če poročevalska enota postane insolventna, izgubi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali drugače preneha z opravljanjem bančnih poslov, kar potrdi pristojni nadzorni organ, ni več zavezana poročati v skladu s to uredbo.

Za potrebe odstavka 5 se šteje, da je poročevalska enota insolventna, če nastopi eden ali več naslednjih primerov:

(a)

poročevalska enota izvede splošen prenos premoženja v korist upnikov ali za namen začetka reorganizacije ali prisilne ali prostovoljne poravnave z upniki;

(b)

poročevalska enota pisno prizna, da ni zmožna odplačati dolgov ob zapadlosti;

(c)

poročevalska enota da predlog ali privolitev ali ne oporeka, da se v zvezi z njo, vsem njenim premoženjem ali pomembnim delom njenega premoženja imenuje skrbnik, upravitelj, upravitelj prenehanja ali primerljiv izvršitelj;

(d)

pri sodišču ali drugem pristojnem organu je vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti nad poročevalsko enoto (razen s strani nasprotne stranke v zvezi z obveznostjo poročevalske enote do te nasprotne stranke);

(e)

poročevalska enota preneha ali postane insolventna (ali se nad njo začne kateri koli primerljiv postopek) ali vloži sama ali kateri koli javni organ, drug subjekt ali druga oseba predlog za njeno reorganizacijo, prisilno ali prostovoljno poravnavo, stečaj, prenehanje, likvidacijo ali podoben ukrep v skladu s katerim koli obstoječim ali bodočim zakonom ali drugim predpisom, pri čemer tak predlog (razen v primeru predloga za prenehanje ali primerljiv postopek, kjer ne velja 30-dnevni rok) ni bil zadržan ali zavržen v 30 dneh od vložitve;

(f)

v zvezi s poročevalsko enoto, vsem njenim premoženjem ali pomembnim delom njenega premoženja je imenovan skrbnik, upravitelj, upravitelj prenehanja ali primerljiv izvršitelj; ali

(g)

sklic kakršnega koli zbora upnikov poročevalske enote z namenom preučitve možnosti prostovoljne poravnave (ali katerega koli primerljivega postopka).

Člen 7

Določbe o zaupnosti

ECB in NCB pri prejemanju podatkov v skladu s to uredbo, ki vsebujejo zaupne informacije, in ravnanju z njimi, vključno z izmenjavo teh podatkov z drugimi NCB euroobmočja, uporabljajo standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki so določeni v členih 8 in 8c Uredbe (ES) št. 2533/98.

Ob upoštevanju odstavka 1 se nobene zaupne informacije iz statističnih podatkov, ki jih zbira ECB ali NCB v skladu s to uredbo, ne prenesejo ali drugače izmenjajo z nobenim organom ali drugo tretjo osebo razen ECB in NCB euroobmočja, razen če je zadevna poročevalska enota dala ECB ali zadevni NCB predhodno izrecno pisno soglasje in je ECB ali zadevna NCB, kjer je to ustrezno, s to poročevalsko enoto podpisala ustrezen sporazum o zaupnosti.

Člen 8

Preverjanje in obvezno zbiranje

ECB oziroma NCB imajo pravico do preverjanja in po potrebi obveznega zbiranja informacij, ki jih poročevalske enote zagotavljajo v skladu z zahtevami za statistično poročanje, določenimi v členu 3 te uredbe ter prilogah I, II in III k tej uredbi. Ta pravica se lahko izvaja zlasti v primeru, če poročevalska enota ne izpolnjuje standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV. Uporablja se tudi člen 6 Uredbe (ES) št. 2533/98.

Člen 9

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB lahko ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 10

Prvo poročanje

Za poročevalske enote, izbrane v skladu s členom 2(2), se prvo poročanje v skladu s to uredbo, ob upoštevanju prehodnih določb iz člena 12, začne s podatki za 1. april 2016.

Za poročevalske enote, izbrane v skladu s členom 2(3) in (4), se prvo poročanje v skladu s to uredbo začne na datum, ki ga ECB ali zadevna NCB sporoči poročevalski enoti v skladu s členom 2(5), v nobenem primeru pa ne prej kot 12 mesecev po sprejetju odločitve Sveta ECB v skladu s členom 2(3) ali (4).

Poleg tega, kadar so reprezentativne poročevalske enote izbrane v skladu s členom 2(4), lahko reprezentativna poročevalska enota predloži ECB ali zadevni NCB pisno prošnjo za začasno odložitev datuma prvega poročanja, v kateri navede razloge za tak odlog. Prošnja za odložitev se lahko odobri za največ šest mesecev, z možnostjo podaljšanj še za največ šest mesecev. ECB ali zadevna NCB lahko odobri odložitev datuma prvega poročanja za reprezentativno poročevalsko enoto, ki vloži prošnjo, če oceni, da je tak odlog upravičen. Poleg tega, če reprezentativna poročevalska enota na datum prvega poročanja nima nobenih podatkov za poročanje ali ima samo podatke, ki jih ECB in NCB ne štejeta za reprezentativne, lahko NCB odobri njeno izvzetje iz uporabe datuma prvega poročanja. Tako izvzetje lahko NCB odobri samo po uskladitvi z ECB, če tako ECB kot NCB menita, da je prošnja upravičena, in da izvzetje ne ogroža reprezentativnosti vzorca poročevalcev.

Za MFI, izbrane za dodatne poročevalske enote v skladu s členom 2(6), se prvo poročanje v skladu s to uredbo začne na datum, ki ga NCB sporoči dodatni poročevalski enoti v skladu s členom 2(6).

Člen 11

Redni pregled

ECB pregleda učinkovanje te uredbe po 12 mesecih od prvega poročanja in o tem izda poročilo. V skladu s priporočili v tem poročilu lahko poveča ali zmanjša število poročevalskih enot in/ali zahteve za statistično poročanje. Po tem prvem pregledu se vsaki dve leti opravi redna posodobitev dejanske poročevalske populacije.

Člen 12

Prehodna določba

V obdobju od 1. aprila 2016 do 1. julija 2016 bodo poročevalske enote lahko poročale ECB ali zadevni NCB statistične podatke o denarnih trgih samo za nekatere in ne za vse zadevne dneve. ECB ali zadevna NCB lahko določi, za katere dneve se zahteva poročanje.

Člen 13

Končni določbi

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

▼M2

PRILOGA I

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z zavarovanimi posli

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB) o vseh pogodbah o začasni prodaji in na njihovi podlagi sklenjenih poslih, vključno s tristranskimi repo posli, ki so denominirani v eurih in imajo zapadlost do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave) ter jih poročevalska enota sklene s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale). Posli znotraj skupine se izključijo.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

1. Vrste podatkov na ravni posla ( 13 ), ki jih je treba poročati za vsak posel:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)	Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.
Novation status (status prenovitve)	Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).
Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)	Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.
Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.	Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.
Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)	Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Če je bil nasprotni stranki dodeljen identifikator pravnih subjektov (LEI), je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.
Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)	Institucionalni sektor nasprotne stranke.	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Tri-party agent identification (oznaka agenta v tristranskem poslu)	Identifikacijska oznaka nasprotne stranke za agenta v tristranskem poslu.	Poročanje tega polja se zahteva za tristranske posle. Če je bila agentu dodeljena koda LEI, je treba uporabiti ta identifikator.
Reporting date (datum poročanja)	Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel.
Settlement date (datum poravnave)	Datum, na katerega se prvotno izmenjata denar in finančno premoženje, kakor je dogovorjeno s pogodbo.	V primeru obnovitve odprtih repo poslov je to datum, na katerega se poravna obnovitev, tudi če ne pride do izmenjave denarja.
Maturity date (datum zapadlosti)	Datum povratnega nakupa, tj. datum, na katerega je treba vrniti ali prejeti denar v zameno za finančno premoženje, ki je bilo zastavljeno ali prejeto za zavarovanje.
Transaction type (vrsta posla)	Ta atribut označuje, ali se posel izvede za izposojanje ali posojanje denarja.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Prvotno izposojeni ali posojeni znesek v eurih.
Rate type (vrsta obrestne mere)	Označuje, ali gre za instrument s fiksno ali spremenljivo obrestno mero.
Deal rate (obrestna mera posla)	Obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg „dejansko število dni/360 dni“, po kateri je bila sklenjena pogodba o začasni prodaji in po kateri se obrestuje posojeni denar.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s fiksno obrestno mero.
Reference rate index (indeks referenčne obrestne mere)	Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) osnovne referenčne obrestne mere, na podlagi katere se izračunajo periodična plačila obresti.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.
Basis point spread (razpon v bazičnih točkah)	Število bazičnih točk, ki se prišteje (če je pozitivno) k osnovni referenčni obrestni meri ali od nje odšteje (če je negativno), da se izračuna dejanska obrestna mera, ki velja za določeno obdobje, ob izdaji instrumenta s spremenljivo obrestno mero.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.
Collateral ISIN (številka ISIN zavarovanja)	Številka ISIN finančnega premoženja za zavarovanje.	Poročanje tega polja je izbirno pri tristranskih pogodbah o začasni prodaji, ki se ne sklenejo na podlagi košarice vrednostnih papirjev, ki ima generično številko ISIN, in pri vrstah zavarovanja, za katere številka ISIN ni na voljo. Kadar se ne zagotovi številka ISIN finančnega premoženja za zavarovanje, je treba zagotoviti podatke o vrsti zavarovanja, sektorju izdajatelja zavarovanja in skladu finančnega premoženja.
Collateral pool (sklad finančnega premoženja)	Označuje, ali je finančno premoženje, ki je zastavljeno za zavarovanje, sklad finančnega premoženja.
Collateral type (vrsta zavarovanja)	Označuje vrsto finančnega premoženja, zastavljenega za zavarovanje.	Obvezno, če ni zagotovljena številka ISIN zavarovanja.
Collateral issuer sector (sektor izdajatelja zavarovanja)	Institucionalni sektor izdajatelja zavarovanja.	Obvezno, če ni zagotovljena številka ISIN zavarovanja.
Special collateral indicator (oznaka posebnega zavarovanja)	Označuje, ali so pogodbe o začasni prodaji sklenjene s splošnim zavarovanjem ali s posebnim zavarovanjem.	Zagotovi se samo, če je to za poročevalsko enoto izvedljivo.
Collateral nominal amount (nominalni znesek zavarovanja)	Nominalni znesek finančnega premoženja, zastavljenega za zavarovanje, v eurih.	Izbirno pri tristranskih repo poslih in vseh poslih, pri katerih zastavljeno finančno premoženje ni označeno s številko ISIN.
Collateral haircut (odbitek pri vrednotenju zavarovanja)	Ukrep za nadzor tveganj, ki se uporabi za finančno premoženje za zavarovanje, pri čemer se vrednost tega finančnega premoženja za zavarovanje izračuna kot tržna vrednost finančnega premoženja, zmanjšana za določen odstotek (odbitek pri vrednotenju).	Poročanje tega polja se zahteva za posle z enim samim zavarovanjem, sicer je izbirno.

2. Prag pomembnosti

O poslih, sklenjenih z nefinančnimi družbami, se poroča samo, če so sklenjeni z nefinančnimi družbami, ki so na podlagi okvira Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične ( 14 ).

PRILOGA II

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z nezavarovanimi posli

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

1. Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB):

(a)

o vseh posojilih z uporabo instrumentov, opredeljenih v spodnji tabeli, denominiranih v eurih z zapadlostjo do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave), ki jih poročevalska enota najame pri finančnih družbah (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državi ali nefinančnih družbah, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale);

(b)

o vseh poslih posojanja drugim kreditnim institucijam, denominiranih v eurih, z zapadlostjo do vključno enega leta (opredeljena kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave) v obliki nezavarovanih vlog ali računov na vpogled ali nakupa komercialnih zapisov, potrdil o vlogah, vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom in drugih dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do enega leta od kreditnih institucij izdajateljic.

Za potrebe odstavka 1(a) in (b) se posli znotraj skupine izključijo.

2. Spodnja tabela vsebuje podroben standarden opis kategorij instrumentov za posle, ki jih morajo poročevalske enote poročati ECB. Če morajo poročevalske enote poročati o poslih svoji NCB, mora zadevna NCB te opise kategorij instrumentov prenesti na nacionalno raven v skladu s to uredbo.

Vrsta instrumenta	Opis
Deposits (vloge)	Nezavarovane obrestonosne vloge (vključno z računi na vpogled vendar brez tekočih računov) na odpoklic z odpovednim rokom ali z zapadlostjo največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave, ki jih poročevalska enota sprejme (izposojanje) ali položi (posojanje).
Call account/Call money (račun na vpogled/vloga na vpogled)	Denarni računi z dnevno spremembo uporabne obrestne mere, ki pomenijo izplačilo obresti ali obračune v rednih razponih, in vnaprejšnjim obvestilom o dvigu denarja. Varčevalni račun z vnaprejšnjim obvestilom o dvigu denarja.
Certificate of deposit (potrdilo o vlogi)	Dolžniški instrument s fiksno obrestno mero v tržni ali netržni obliki, ki ga izda MFI ter katerega imetnik je upravičen do obresti po določeni fiksni obrestni meri v določenem fiksnem obdobju do enega leta, tj. do 397 dni po datumu poravnave, in ki je obrestonosen ali diskontiran.
Commercial paper (komercialni zapis)	Nezavarovan dolžniški instrument, ki ga izda MFI ter ima zapadlost največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave, in je obrestonosen ali diskontiran.
Asset backed commercial paper (komercialni zapis s premoženjskim kritjem)	Dolžniški instrument, ki ga izda MFI ter ima zapadlost največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave, in je obrestonosen ali diskontiran in zavarovan z neko obliko zavarovanja.
Floating rate note (vrednostni papir s spremenljivim donosom)	Dolžniški instrument, pri katerem se periodična plačila obresti izračunajo na podlagi vrednosti, tj. določitve osnovne referenčne obrestne mere, kot je Euribor, na vnaprej določene datume, t. i. datume določitve, in katerega zapadlost je največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave.
Other short-term debt securities (drugi kratkoročni dolžniški vrednostni papirji)	Nepodrejeni vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, z zapadlostjo do enega leta, tj. do 397 dni po datumu poravnave, ki so jih izdale poročevalske enote ter so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v instituciji izdajateljici. Ta postavka vključuje: (a) vrednostne papirje, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji; (b) netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter jih je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

1. Vrste podatkov na ravni posla ( 15 ), ki jih je treba poročati za vsak posel:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)	Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.
Novation status (status prenovitve)	Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).
Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)	Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.
Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.	Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.
Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)	Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Če je bil nasprotni stranki dodeljen identifikator pravnih subjektov (LEI), je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.
Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)	Institucionalni sektor nasprotne stranke.	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Reporting date (datum poročanja)	Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel, o katerem se poroča.
Settlement date (datum poravnave)	Datum, na katerega nasprotni stranki izmenjata denarni znesek ali na katerega se poravna nakup ali prodaja dolžniškega instrumenta.	V primeru računov na vpogled in drugih primerov izposojanja/posojanja na odpoklic z odpovednim rokom je to datum, na katerega se vloga obnovi (tj. na katerega bi bila vloga vrnjena, če bi bila odpoklicana in ne bi bila obnovljena).
Maturity date (datum zapadlosti)	Datum, na katerega mora posojilojemalec vrniti denarni znesek posojilodajalcu ali na katerega zapade dolžniški instrument in ga je treba odplačati.
Instrument type (vrsta instrumenta)	Instrument, prek katerega poteka izposojanje/posojanje.
Transaction type (vrsta posla)	Ta atribut označuje, ali je posel izposojanje denarja ali posojanje denarja.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Pri vlogah je to denarni znesek v eurih, ki je posojen ali izposojen. V primeru dolžniških vrednostnih papirjev je to nominalni znesek izdanega/kupljenega vrednostnega papirja.
Transaction deal price (cena instrumenta v poslu)	Polna cena (tj. cena, ki vključuje obračunane obresti), po kateri se vrednostni papir izda ali z njim trguje, v odstotnih točkah.	Pri nezavarovanih vlogah se poroča 100.
Rate type (vrsta obrestne mere)	Označuje, ali gre za instrument s fiksno ali spremenljivo obrestno mero.
Deal rate (obrestna mera posla)	Obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg „dejansko število dni/360 dni“, po kateri je bila sklenjena vloga in po kateri se obrestuje posojeni denarni znesek. V primeru dolžniških instrumentov je to efektivna obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg „dejansko število dni/360 dni“, po kateri je bil instrument izdan ali kupljen.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s fiksno obrestno mero.
Reference rate index (indeks referenčne obrestne mere)	Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) osnovne referenčne obrestne mere, na podlagi katere se izračunajo periodična plačila obresti.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.
Basis point spread (razpon v bazičnih točkah)	Število bazičnih točk, ki se prišteje (če je pozitivno) k indeksu referenčne obrestne mere ali od njega odšteje (če je negativno), da se izračuna dejanska obrestna mera, ki velja za določeno obdobje, ob izdaji instrumenta s spremenljivo obrestno mero.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.
Call or put (nakupna ali prodajna opcija)	Označuje, ali ima instrument nakupno opcijo ali prodajno opcijo.	Poročanje tega polja se zahteva samo za instrumente z nakupno/prodajno opcijo.
First call/put date (prvi datum za uveljavitev nakupne/prodajne opcije)	Prvi datum, na katerega se lahko uveljavi nakupna opcija ali prodajna opcija.	Poročanje tega polja se zahteva samo za instrumente z nakupno opcijo ali prodajno opcijo, ki se lahko uveljavi na vnaprej določen datum ali več takih datumov.
Call/put notice period (odpovedni rok za nakupno/prodajno opcijo)	Koliko koledarskih dni vnaprej mora imetnik instrumenta/izdajatelj instrumenta obvestiti izdajatelja/imetnika instrumenta, preden uveljavi prodajno/nakupno opcijo.	Poročanje tega polja se zahteva samo za vse instrumente/posle z odpovednim rokom za nakupno/prodajno opcijo in vloge na odpoklic z vnaprej dogovorjenim odpovednim rokom.

2. Prag pomembnosti

PRILOGA III

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB):

(a)

o vseh poslih valutne zamenjave, pri katerih se euri kupijo/prodajo promptno v zameno za tujo valuto in se prodajo oziroma kupijo nazaj na datum v prihodnosti po vnaprej dogovorjenem terminskem deviznem tečaju in imajo zapadlost do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave promptnega dela posla valutne zamenjave), ki jih poročevalska enota sklene s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale);

(b)

o poslih zamenjave indeksov čez noč (overnight index swaps – OIS), denominiranih v eurih, ki jih poročevalska enota sklene s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične.

Za potrebe točk (a) in (b) se posli znotraj skupine izključijo.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

1. Vrste podatkov na ravni posla ( 16 ), ki jih je treba poročati za vsak posel zamenjave indeksov čez noč:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)	Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.
Novation status (status prenovitve)	Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).
Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)	Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.
Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.	Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.
Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)	Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Če je bil nasprotni stranki dodeljen identifikator pravnih subjektov (LEI), je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.
Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)	Institucionalni sektor nasprotne stranke.	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Reporting date (datum poročanja)	Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel, o katerem se poroča.
Spot value date (datum uporabe promptnega deviznega tečaja)	Datum, na katerega ena stranka drugi stranki proda določen znesek določene valute proti plačilu dogovorjenega zneska določene druge valute po dogovorjenem deviznem tečaju, ki je znan kot promptni devizni tečaj.
Maturity date (datum zapadlosti)	Datum, na katerega se posel valutne zamenjave izteče in se valuta, ki je bila prodana na datum uporabe promptnega deviznega tečaja, kupi nazaj.
Foreign exchange transaction type (vrsta valutnega posla)	Ta atribut označuje, ali se znesek v eurih, o katerem se poroča v postavki nominalni znesek posla, na datum uporabe promptnega deviznega tečaja kupi ali proda. To se mora nanašati na eurski del posla, tj. ali se na datum uporabe promptnega deviznega tečaja euri kupijo ali prodajo.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Nominalni znesek valutne zamenjave v eurih.
Foreign currency code (koda tuje valute)	Trimestna mednarodna koda ISO valute, ki se kupi/proda v zameno za eure.
Foreign exchange spot rate (promptni devizni tečaj)	Devizni tečaj med eurom in tujo valuto, ki se uporabi za prvi del posla valutne zamenjave.
Foreign exchange forward points (bazične točke do terminskega deviznega tečaja)	Razlika med terminskim deviznim tečajem in promptnim deviznim tečajem, izražena v bazičnih točkah, v skladu s prevladujočo tržno konvencijo za zadevni par valut.

2. Vrste podatkov na ravni posla, ki jih je treba poročati za vsak posel OIS:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)	Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.
Novation status (status prenovitve)	Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).
Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)	Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.
Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)	Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.	Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.
Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)	Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.	Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.
Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Če je bila nasprotni stranki dodeljena koda LEI, je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.
Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)	Institucionalni sektor nasprotne stranke.	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda ISO države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka.	Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.
Reporting date (datum poročanja)	Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.	Izbirno.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel.
Start date (začetni datum)	Datum, na katerega se izračuna obrestna mera čez noč za spremenljivi del.
Maturity date (datum zapadlosti)	Zadnji datum v obdobju, za katero se izračuna sestavljena obrestna mera čez noč.
Fixed interest rate (fiksna obrestna mera)	Fiksna obrestna mera, ki se uporabi pri izračunu izplačila OIS.
Transaction type (vrsta posla)	Ta atribut označuje, ali poročevalska enota plača ali prejme obresti po fiksni obrestni meri.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Nominalni znesek OIS.

3. Prag pomembnosti

▼M3

PRILOGA IV

Minimalni standardi, ki jih mora upoštevati dejanska poročevalska populacija

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1. Minimalni standardi za prenos:

(i)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določita ECB in zadevna nacionalna centralna banka (NCB);

(ii)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določita ECB in zadevna NCB;

(iii)

poročevalska enota mora ECB in zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(iv)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do ECB in zadevne NCB.

2. Minimalni standardi za točnost:

(i)

statistične informacije morajo biti pravilne;

(ii)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(iii)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti ECB in zadevni NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(iv)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določita ECB in zadevna NCB za tehnični prenos podatkov;

(v)

poročevalske enote se morajo v rokih, ki jih določi ECB ali zadevna NCB, odzvati z zahtevanimi informacijami na vsa sporočila, v katerih ECB ali zadevna NCB od njih zahteva potrditev točnosti statističnih informacij ali odgovore na vprašanja glede točnosti teh informacij.

3. Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(i)

statistične informacije morajo biti skladne z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(ii)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(iii)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4. Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.

5. Minimalni standardi za celovitost podatkov:

(i)

poročevalske enote morajo statistične informacije pripraviti in prenesti nepristransko in objektivno;

(ii)

poročevalske enote morajo popraviti napake v poročanih podatkih in o tem obvestiti ECB in zadevno NCB takoj, ko je to mogoče.

( 1 ) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

( 4 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

( 5 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 6 ) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

( 7 ) Uredba Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 340, 22.12.2007, str. 66).

( 8 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 9 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 10 ) Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.

( 11 ) Direktiva 2011/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o združitvi delniških družb (UL L 110, 29.4.2011, str. 1).

( 12 ) Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 378, 31.12.1982, str. 47).

( 13 ) Standardi za elektronsko poročanje in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

( 14 ) Glej Basel III: The liquidity coverage ratio and liquidity risk monitoring tools, Baselski odbor za bančni nadzor, januar 2013, str. 23 do 27, dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

( 15 ) Standardi za elektronsko poročanje in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

( 16 ) Standardi za elektronsko poročanje in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

Top

Choose the experimental features you want to try