This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02014R0223-20220414
Regulation (EU) No 223/2014 of the European Parliament and of the Council of 11 March 2014 on the Fund for European Aid to the Most Deprived
Consolidated text: Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
02014R0223 — SL — 14.04.2022 — 005.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) št. 223/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 072 12.3.2014, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU, Euratom) 2018/1046 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. julija 2018 |
L 193 |
1 |
30.7.2018 |
|
UREDBA (EU) 2020/559 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2020 |
L 130 |
7 |
24.4.2020 |
|
UREDBA (EU) 2021/177 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 10. februarja 2021 |
L 53 |
1 |
16.2.2021 |
|
UREDBA (EU) 2022/562 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. aprila 2022 |
L 109 |
1 |
8.4.2022 |
|
UREDBA (EU) 2022/613 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. aprila 2022 |
L 115 |
38 |
13.4.2022 |
UREDBA (EU) št. 223/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 11. marca 2014
o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in namen
Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, določa cilje Sklada, področje uporabe podpore iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in njihovo dodelitev posameznim državam članicam in določa pravila, ki so potrebna za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitost Sklada.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„osnovna materialna pomoč“ pomeni osnovno potrošniško blago omejene vrednosti in za osebno uporabo za najbolj ogrožene osebe, na primer oblačila, obutev, higienske in šolske potrebščine in spalne vreče;
„najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ali ki jih določijo partnerske organizacije in katere odobrijo pristojni nacionalni organi, in ki lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na določenih geografskih območjih;
„partnerske organizacije“ pomeni javne organe in/ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerskih organizacij dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, kadar je ustrezno, skupaj s spremljajočimi ukrepi najbolj ogroženim osebam ali ki opravljajo dejavnosti, katerih neposredni cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s točko (b) člena 32(3);
„nacionalne sheme“ pomeni vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;
„operativni program za hrano in/ali osnovno materialno pomoč“(imenovan tudi „OP I“) pomeni operativni program, ki podpira razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam, po potrebi skupaj s spremljajočimi ukrepi za odpravljanje socialne izključenosti najbolj ogroženih oseb;
„operativni program socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb“ (imenovan tudi „OP II“) pomeni operativni program, ki podpira aktivnosti zunaj aktivnih ukrepov na trgu dela in obsega nefinančno in nematerialno pomoč z namenom socialnega vključevanje najbolj ogroženih oseb;
„dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;
„končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana podpora iz ustreznega operativnega programa;
„upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;
„končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejmejo podporo iz člena 4 te uredbe;
„spremljevalni ukrepi“ pomeni ukrepe, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter se izvajajo z namenom odpravljanja socialne izključenosti in/ali reševanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni, na primer smernice o uravnoteženi prehrani ter svetovanje o ravnanju z denarjem;
„javni odhodki“ pomeni javni prispevek k financiranju dejavnosti, katerih vir je proračun nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov, proračun Unije, ki je namenjen za Sklad, proračun oseb javnega prava ali proračun združenj javnih organov ali katerihkoli oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
„posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;
„obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti odhodkov in konča s 30. junijem 2015. Zadnje obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024;
„finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra;
„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z njegovo uporabo, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje Sklada, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo proračunu Unije;
„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali drug subjekt, ki sodeluje pri izvajanju pomoči iz Sklada, razen države članice, ki izvršuje njeno pravico v vlogi javne uprave;
„sistemska nepravilnost“ pomeni vsako nepravilnost, ki se lahko ponavlja in ima visoko verjetnost pojava v podobnih vrstah dejavnosti ter je posledica resne pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora; takšna nepravilnost zajema tudi neuspešnost vzpostavitve ustreznih postopkov v skladu s to uredbo;
„resna pomanjkljivost pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora“ pomeni pomanjkljivost, zaradi katere so potrebne bistvene izboljšave v sistemu, ker takšna nepravilnost za Sklad predstavlja resno tveganje za nastanek nepravilnosti in zaradi obstoja katere ni mogoče izdati revizijskega mnenja brez pridržka o delovanju sistema upravljanja in nadzora.
Člen 3
Cilji
Ta cilj in rezultati izvajanja Sklada se ocenijo kvalitativno in kvantitativno.
Člen 4
Področje uporabe podpore
Da bi povečal dobavo hrane najbolj ogroženim osebam in izboljšal njeno raznolikost ter zmanjšal količino zavržene hrane in preprečil zavrženje hrane, lahko Sklad podpira aktivnosti v zvezi z zbiranjem, prevozom, skladiščenjem in razdeljevanjem donacij hrane.
Sklad lahko podpira tudi spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči.
Člen 5
Načela
Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada ter do programov in dejavnosti, ki jih ta podpira, preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
NASLOV II
SREDSTVA IN PROGRAMIRANJE
Člen 6
Skupna sredstva
Člen 6a
Dodatna sredstva za odziv na krizo, povezano z izbruhom COVID-19
Z odstopanjem od člena 59(1) te uredbe se proračunske obveznosti za dodatna sredstva sprostijo v skladu s pravili za zaključek programov.
Komisija poleg začetnega predhodnega financiranja iz prvega pododstavka izplača 4 % virov REACT-EU, dodeljenih programom za leto 2021, kot dodatno začetno predhodno financiranje v letu 2022. Za programe v državah članicah, v katerih je število prispelih oseb iz Ukrajine med 24. februarjem 2022 in 23. marcem 2022 preseglo 1 % njihovega nacionalnega prebivalstva, se navedeni delež virov poveča na 34 %.
Znesek, plačan kot začetno predhodno financiranje iz prvega in drugega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.
Člen 7
Operativni programi
OP I določa:
opredelitev in utemeljitev izbora vrste ali vrst materialne prikrajšanosti, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne prikrajšanosti opis glavnih značilnosti razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter, kadar je ustrezno, predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 16;
opis ustrezne nacionalne sheme ali shem za vsako vrsto obravnavane materialne prikrajšanosti;
opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti;
merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti;
merila za izbor različnih partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti;
opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z ESS;
finančni načrt, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih odobritev v zvezi s podporo iz operativnega programa, ki je okvirno razčlenjen po vrstah obravnavane materialne prikrajšanosti, ter ustrezne spremljevalne ukrepe.
OP II določa:
strategijo za programski prispevek k spodbujanju socialne kohezije in zmanjšanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020, vključno z utemeljitvijo izbora prednostnega področja za pomoč;
posebne cilje operativnega programa, ki temeljijo na opredelitvi nacionalnih potreb glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 16. Predhodna ocena se Komisiji predloži hkrati z operativnim programom;
finančni načrt, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih odobritev v zvezi s podporo iz operativnega programa, ki je okvirno razčlenjen po vrstah dejavnosti;
opredelitev najbolj ogroženih oseb, ki jim je program namenjen;
finančne kazalnike za ustrezne dodeljene odhodke;
pričakovane rezultate za posamezne cilje in ustrezne programom prilagojene kazalnike uspešnosti in rezultatov z izhodiščnimi in ciljnimi vrednostmi;
opis vrste in primerov ukrepov, ki jim je podpora namenjena, in njihovega pričakovanega prispevka h konkretnim ciljem iz točke (b), vključno z vodilnimi načeli za izbiro dejavnosti, pa tudi, kadar je to potrebno, opredelitev vrst upravičencev;
opis mehanizma za zagotavljanje dopolnjevanja z ESS ter za preprečevanje prekrivanja, kot tudi dvojnega financiranja dejavnosti.
Operativni programu poleg tega navaja:
opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;
opis ukrepov, sprejetih za vključitev vseh zainteresiranih strani ter, kadar je to primerno, pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov v pripravo operativnega programa;
opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 27(4), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;
finančni načrt, ki vsebuje tabelo, v kateri je v skladu s členom 20 za vsako leto določen znesek finančnih odobritev, predvidenih za podporo iz Sklada, in sofinanciranje v skladu s členom 20.
Partnerske organizacije iz točke (e) člena 7(2), ki neposredno dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, same ali v sodelovanju z drugimi organizacijami opravljajo dejavnosti, ki, kadar je primerno, zajemajo preusmerjanje k pristojnim službam, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad. Vendar pa takšni spremljevalni ukrepi niso obvezni, kadar se hrana in/ali osnovna materialna pomoč zagotavlja izključno najbolj ogroženim otrokom v ustanovah za varstvo otrok ali podobnih ustanovah.
Člen 8
Sprejetje operativnih programov
Člen 9
Spremembe operativnih programov
Država članica Komisijo o vsakršni odločitvi o spremembi elementov iz prvega pododstavka uradno obvesti v enem mesecu od datuma te odločitve. V tej odločitvi se navede datum začetka njene veljavnosti, ki ne sme biti zgodnejši od datuma njenega sprejetja.
Prvi in drugi pododstavek se uporabljata tudi za spremembo elementov operativnega programa, da bi se obravnavali migracijski izzivi zaradi vojaške agresije Ruske federacije.
Člen 10
Izmenjava dobrih praks
Komisija olajša, med drugim tudi preko spletne strani, izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.
Vključijo se lahko tudi ustrezne organizacije, ki ne uporabljajo Sklada.
Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju podpore iz Sklada ter po takem posvetovanju o tem pravočasno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija zagotovi tudi spletno razširjanje relevantnih rezultatov, poročil in informacij v zvezi s Skladom.
NASLOV III
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE
Člen 11
Odbor za spremljanje OP II
Člen 12
Naloge odbora za spremljanje OP II
Odbor za spremljanje preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa. Zlasti preuči:
napredek pri doseganju specifičnih ciljev operativnega programa na podlagi dokumentov, ki jih predloži organ upravljanja, vključno z ugotovitvami ocenjevanja;
izvajanje ukrepov oglaševanja in komuniciranja;
ukrepe, ki upoštevajo in spodbujajo enakost moških in žensk, enake možnosti ter nediskriminacijo.
Odbor za spremljanje preveri in odobri:
metodologijo in merila za izbor dejavnosti v skladu z vodilnimi načeli iz točke (f) člena 7(3);
letna in končna poročila o izvajanju;
vsak predlog organa upravljanja za spremembo operativnega programa.
Odbor za spremljanje spremlja ukrepe, sprejete po njegovih pripombah.
Člen 13
Poročila o izvajanju in kazalniki
Z odstopanjem od prvega pododstavka je rok za predložitev letnega poročila o izvajanju za leto 2019 30. september 2020.
Države članice se o poročilih o izvajanju OP I posvetujejo z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Povzetek pripomb teh zainteresiranih strani se priloži poročilu.
Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb državi članici, se poročila štejejo za sprejeta.
Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 6.
Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.
Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb državi članici, se poročila štejejo za sprejeta.
Člen 14
Pregledovalna srečanja
Člen 15
Splošne določbe o ocenjevanju
Člen 16
Predhodna ocena
S predhodno oceno OP I se ocenijo naslednji elementi:
prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki živijo v revščini, pa tudi ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne prikrajšanosti, ki jo je treba obravnavati, in ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne prikrajšanosti;
notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;
skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;
prispevek predvidenih učinkov k rezultatom in posledično k ciljem Sklada;
vključitev zainteresiranih strani;
ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.
S predhodnimi ocenami OP II se ocenijo naslednji elementi:
prispevek k spodbujanju socialne kohezije in zmanjšanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020, ob upoštevanju nacionalnih potreb;
notranja skladnost predlaganega programa in njegova povezanost z drugimi relevantnimi instrumenti, zlasti ESS;
usklajenost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji programa;
ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov za posamezne programe;
kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom;
ali so številčno ovrednotene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz Sklada;
utemeljitev oblike predlagane podpore;
zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;
ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za oceno;
ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje vsakršne diskriminacije,
Člen 17
Ocenjevanje v programskem obdobju
Člen 18
Naknadna ocena
Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in uspešnosti Sklada ter trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2024.
Člen 19
Obveščanje in komuniciranje
Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti podpore iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada v obliki preglednic, ki omogočajo razvrščanje, iskanje, izpis in primerjanje podatkov ter njihovo enostavno objavo na spletu. Na seznamu dejavnosti so vsaj naslednje informacije:
ime in naslov upravičenca;
dodeljeni znesek sredstev Unije;
za OP I pa tudi vrsta obravnavane materialne prikrajšanosti.
Organ upravljanja posodobi seznam dejavnosti vsaj vsakih dvanajst mesecev.
Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, na njem objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno podporo Unije.
V primeru OP II:
so države članice ali organ upravljanja pristojni za organiziranje:
osrednje informacijske aktivnosti za oglaševanje začetka operativnega programa ter
vsaj ene informacijske dejavnosti na leto, na kateri so predstavljene možnosti financiranja in strategije in/ali dosežki operativnega programa, po potrebi tudi primeri dejavnosti;
upravičenec med izvajanjem dejavnosti obvesti javnost o prejeti podpori iz Sklada, tako da zagotovi, da so sodelujoči v dejavnosti obveščeni o podpori iz Sklada;
vsak dokument, vključno s potrdili o udeležbi ali drugimi potrdili, ki zadevajo tako dejavnost, vključuje izjavo o tem, da je Sklad podpiral operativni program;
organ upravljanja zagotovi, da imajo morebitni upravičenci dostop do ustreznih informacij o možnostih financiranja, objavi vabila k predložitvi vlog in pogojih ter o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane.
NASLOV IV
FINANČNA PODPORA IZ SKLADA
Člen 20
Sofinanciranje
Zahteve za spremembo stopnje sofinanciranja se predložijo v skladu s postopkom za spremembo operativnih programov iz člena 9, priloži pa se jim spremenjeni program. 100‐odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če Komisija odobri ustrezno spremembo operacijskega programa pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo v skladu s členom 45(2).
Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021, države članice posredujejo preglednico iz oddelka 5.1 predloge za operativni program iz Priloge I, in potrdijo stopnjo sofinanciranja, ki se je uporabljala v obračunskem letu, ki se je končalo 30. junija 2020.
Z odstopanjem od člena 9(1), (2) in (3) za uporabo 100-odstotne stopnje sofinanciranja ni potreben sklep Komisije o odobritvi spremembe programa. Država članica Komisijo uradno obvesti o revidiranih finančnih preglednicah iz oddelka 5.1 predlog za operativni program iz Priloge I. 100-odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če je Komisija uradno obveščena o finančnih preglednicah pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022, v skladu s členom 45(2).
Člen 21
Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami
Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:
če je valuta zadevne države članice euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 ( 4 );
če valuta zadevne države članice ni eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002 ( 5 );
na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.
Člen 22
Obdobje upravičenosti
Z odstopanjem od prvega pododstavka so odhodki za dejavnosti za krepitev zmogljivosti odzivanja za obravnavanje izbruha COVID-19 upravičeni od 1. februarja 2020.
Z odstopanjem od prvega pododstavka so odhodki za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije Ruske federacije, upravičeni od 24. februarja 2022.
Člen 23
Upravičenost dejavnosti
Hrano in/ali osnovno materialno pomoč za najbolj ogrožene lahko kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V teh primerih se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave in prodaje proizvodov odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 20 te uredbe glede sofinanciranja programa.
Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s točko (i) člena 20 Uredbe (EU) št. 1308/2013, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v tej točki, lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi njihova največja učinkovitost.
Člen 24
Oblike podpore
Države članice uporabljajo Sklad za zagotovitev podpore v obliki nepovratnih sredstev, javnega naročanja ali kombinacije obeh. Vendar ta podpora ni v obliki pomoči iz člena 107(1) PDEU.
Člen 25
Oblike nepovratnih sredstev
Nepovratna sredstva so lahko v obliki:
povračila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov;
povračila na podlagi stroškov na enoto;
pavšalnih zneskov, ki ne presegajo 100 000 EUR javne pomoči;
pavšalnega financiranja, določenega z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.
Zneski iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na podlagi:
poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:
statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah;
preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks stroškovnega računovodstva;
metod in ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja, ki se uporabljajo v programih nepovratnih sredstev, ki jih v celoti financira zadevna država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca;
stopenj, ki jih določa ta uredba;
vsakega primera posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar javna pomoč ne presega 100 000 EUR;
pravil za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se v politikah Unije uporabljajo za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca.
Člen 26
Upravičenost odhodkov
Ne glede na odstavek 1 so stroški, upravičeni do podpore iz OP I:
stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter stroški nakupa osebnega zaščitnega materiala in opreme za partnerske organizacije;
stroški prevoza hrane ali osnovne materialne pomoči v skladišča partnerskih organizacij in stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno materialno pomoč ter jo zagotovi partnerskim organizacijam, ali dejansko nastali in plačani stroški v ustrezno utemeljenih primerih;
upravni stroški ter stroški priprave, prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a) ali 5 -% vrednosti prehrambenih proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;
stroški partnerskih organizacij za zbiranje, prevoz, skladiščenje in razdeljevanje donacij hrane ter za neposredno povezane dejavnosti ozaveščanja;
stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali na podlagi sporazumov o sodelovanju zagotavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a) tega odstavka ali 5 % vrednosti prehrambenih proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Stroški, ki niso upravičeni do podpore iz operativnega programa, so:
obresti na dolgove;
zagotavljanje infrastrukture;
stroški rabljenega blaga;
davek na dodano vrednost (DDV), razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.
Člen 26a
Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP I, med njihovo začasno ustavitvijo zaradi izbruha COVID-19
Zamude pri dostavi hrane in/ali osnovne materialne pomoči zaradi izbruha COVID-19 ne pomenijo zmanjšanja upravičenih stroškov, ki jih nosi nabavni organ ali partnerske organizacije v skladu s členom 26(2). Ti stroški se lahko prijavijo Komisiji v celoti v skladu s členom 26(2), preden se hrana in/ali osnovna materialna pomoč dostavi najbolj ogroženim osebam, če se po koncu krize, povezane z izbruhom COVID-19, dostava nadaljuje.
Kadar je živilo pokvarjeno zaradi začasne ustavitve dostave zaradi izbruha COVID-19, se stroški iz točke (a) člena 26(2) ne zmanjšajo.
Člen 26b
Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP II ali tehnične pomoči, med njihovo začasno ustavitvijo zaradi izbruha COVID-19
Kadar je izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno zaradi izbruha COVID-19, lahko država članica odhodke med začasno ustavitvijo šteje za upravičene odhodke, tudi če storitve niso opravljene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
do začasne ustavitve izvajanja dejavnosti pride po 31. januarju 2020;
razlog za začasno ustavitev dejavnosti je izbruh COVID-19;
odhodki so nastali in so bili plačani;
odhodki pomenijo resnične stroške za upravičenca in jih ni mogoče izterjati ali nadomestiti; za izterjave in nadomestilo, ki jih ne zagotovi država članica, lahko država članica šteje, da je ta pogoj izpolnjen na podlagi izjave upravičenca; izterjave in nadomestila se odštejejo od odhodkov;
odhodki so omejeni na obdobje začasne ustavitve dejavnosti.
Za dejavnosti, za katere se upravičencu izplača povračilo na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in kadar se izvajanje ukrepov, ki so podlaga za povračilo, začasno ustavi zaradi izbruha COVID-19, lahko zadevna država članica upravičencu izplača povračilo na podlagi rezultatov, načrtovanih za obdobje začasne ustavitve, tudi če niso bili izvedeni nobeni ukrepi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
do začasne ustavitve izvajanja ukrepov pride po 31. januarju 2020;
razlog za začasno ustavitev ukrepov je izbruh COVID-19;
možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ustrezajo dejanskim stroškom upravičenca, ki jih upravičenec dokaže in jih ni mogoče izterjati ali nadomestiti; za izterjave in nadomestilo, ki jih ne zagotovi država članica, lahko država članica šteje, da je ta pogoj izpolnjen na podlagi izjave upravičenca; izterjave in nadomestilo se odštejejo od zneska, ki ustreza možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov;
povračilo upravičencu je omejeno na obdobje začasne ustavitve ukrepov.
Za dejavnosti iz prvega pododstavka tega odstavka lahko država članica upravičencu izplača povračilo tudi na podlagi stroškov iz točke (a) člena 25(1), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.
Kadar država članica upravičencu povračilo izplača na podlagi tako prvega kot drugega pododstavka, zagotovi, da se isti odhodki povrnejo samo enkrat.
Člen 26c
Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP II ali tehnične pomoči, ki se zaradi izbruha COVID-19 ne izvedejo v celoti
Država članica lahko odhodke za dejavnosti, ki zaradi izbruha COVID-19 niso v celoti izvedene, šteje za upravičene odhodke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izvajanje dejavnosti preneha po 31. januarju 2020;
razlog prenehanja izvajanja dejavnosti je izbruh COVID-19;
odhodki so upravičencu nastali in bili plačani pred prenehanjem izvajanja dejavnosti.
Za dejavnosti, za katere se upravičencu izplača povračilo na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, lahko država članica odhodke za dejavnosti, ki zaradi izbruha COVID-19 niso v celoti izvedene, šteje za upravičene odhodke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izvajanje dejavnosti preneha po 31. januarju 2020;
razlog prenehanja izvajanja dejavnosti je izbruh COVID-19;
ukrepi, zajeti v možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, so bili vsaj delno izvedeni pred prenehanjem izvajanja dejavnosti.
Za dejavnosti iz prvega pododstavka tega odstavka lahko država članica upravičencu izplača povračilo tudi na podlagi stroškov iz točke (a) člena 25(1), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.
Kadar država članica upravičencu povračilo izplača na podlagi tako prvega kot drugega pododstavka, zagotovi, da se isti odhodki povrnejo samo enkrat.
Člen 27
Tehnična pomoč
NASLOV V
UPRAVLJANJE IN NADZOR
Člen 28
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora v skladu s členom 5(7) vsebujejo:
opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog znotraj vsakega organa;
spoštovanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih odhodkov;
računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;
sisteme poročanja in spremljanja, kadar odgovorni organ za izvajanje nalog pooblasti drug organ;
ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi.
Člen 29
Pristojnosti v okviru deljenega upravljanja
Države članice in Komisija so na podlagi načela deljenega upravljanja pristojne za upravljanje programov in nadzor nad njimi, in sicer v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v tej uredbi.
Člen 30
Odgovornosti držav članic
Države članice ne obvestijo Komisije o nepravilnostih v zvezi z naslednjimi primeri:
kadar je edini vidik nepravilnosti celotna ali delna neizvedba dejavnosti, vključene v sofinanciran operativni program, zaradi stečaja upravičenca;
ki jih je upravičenec sporočil organu upravljanja ali organu za potrjevanje prostovoljno, preden jih je kateri od njiju odkril, pred plačilom javnega prispevka ali po njem;
ki jih je odkril in popravil organ upravljanja ali organ za potrjevanje pred vključitvijo zadevnih odhodkov v izkaz o odhodkih, predložen Komisiji.
V vseh ostalih primerih, zlasti pred stečajem ali v primerih suma goljufije, se o odkritih nepravilnostih in povezanih preventivnih in popravnih ukrepih poroča Komisiji.
Če zneskov, ki so bili upravičencu neupravičeno plačani za operacijo, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je za njihovo vračilo v proračun Unije odgovorna ta država članica. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo izterjale neupravičeno plačanega zneska, če znesek, ki naj bi se izterjal od upravičenca, brez obresti ne presega 250 EUR prispevka iz Sklada za dejavnost v danem proračunskem letu.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi določi dodatna natančna pravila o merilih za ugotavljanje primerov nepravilnosti, ki jih je treba prijaviti, podatkih, ki jih je treba zagotoviti, ter o pogojih in postopkih, ki se uporabljajo pri določanju, ali morajo države članice povrniti neizterljive zneske.
Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2), s katerimi določi pogostost in obliko poročanja, ki se uporabi.
Člen 31
Imenovanje organov
Člen 32
Naloge organa upravljanja
Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:
po potrebi podpira delo odbora za spremljanje iz člena 11 in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki;
pripravi in Komisiji predloži letna in končna poročila o izvajanju iz člena 13, kar stori po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer poskuša preprečiti navzkrižja interesov, za OP I, ali po odobritvi odbora za spremljanje iz člena 11 za OP II;
posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;
vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v dejavnostih, ki se sofinancirajo iz OP II;
zagotovi, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem iz točke (d) v skladu z določbami Direktive 95/46/ES in da so razčlenjeni po spolu, kadar je to mogoče.
Kar zadeva izbiro dejavnosti, organ upravljanja:
pripravi in, če je po odobritvi to potrebno, uporablja ustrezne izbirne postopke in/ali merila, ki so nediskriminacijski in pregledni;
zagotovi, da izbrana dejavnost:
spada v področje uporabe Sklada in operativnega programa;
izpolnjuje merila, določena v operativnem programu ter členih 22, 23 in 26;
po potrebi upošteva načela, določena v členu 5(11), (12), (13) in (14);
zagotovi, da se upravičencu da na voljo dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo v okviru dejavnosti, finančnim načrtom in rokom izvedbe;
pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izpolnitev pogojev iz točke (c);
če se je dejavnost začela izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča, ali je bila upoštevana veljavna zakonodaja, pomembna za dejavnost;
določi vrsto materialne pomoči za OP I in vrsto ukrepa za OP II, katerima se pripišejo odhodki dejavnosti.
Kar zadeva finančno poslovodenje in nadzor nad operativnim programom, organ upravljanja:
preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni, ali je operacija skladna z veljavnim pravom, z operativnim programom in s pogoji za podporo operaciji, ter,
kadar se stroški povrnejo na podlagi točke (a) člena 25(1), ali je bil znesek izdatkov, ki so ga prijavili upravičenci v zvezi s temi stroški, plačan;
kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi točk (b), (c) in (d) člena 25(1), ali so bili izpolnjeni pogoji za povračilo izdatkov upravičencu;
zagotovi, da upravičenci, ki so vključeni v izvajanje dejavnosti, za katere se povrnejo upravičeni in dejansko nastali stroški, vodijo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;
uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;
vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi dokumenti v zvezi z odhodki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz točke (g) člena 28;
pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe.
Preverjanja v skladu s točko (a) odstavka 4 vključujejo naslednja postopka:
upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;
preverjanje dejavnosti na kraju samem.
Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem sta sorazmerni z zneskom javne podpore za dejavnost in stopnjo tveganja, ki je s takšnimi preverjanji ter revizijami revizijskega organa opredeljena za sistem upravljanja in nadzora kot celoto.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije sistema, uvedenega v skladu s točko (d) odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 63(3).
Člen 33
Naloge organa za potrjevanje
Organ za potrjevanje operativnega programa je odgovoren zlasti za:
pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih dokazilih in jih je preveril organ upravljanja;
pripravo računovodskih izkazov iz točke (a) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe;
potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov ter da so odhodki, vneseni v njih, skladni z veljavnim pravom, in so nastali v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu z veljavnim pravom;
zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih evidenc za posamezne dejavnosti, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in obračunov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za dejavnost ali operativni program;
zagotovitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z odhodki;
upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo;
računalniško vodenje računovodske evidence odhodkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem;
vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.
Člen 34
Naloge revizijskega organa
Prijavljeni odhodki se revidirajo na podlagi reprezentativnega vzorca ali, kadar je to primerno, preizkušanja podatkov ter praviloma na podlagi statističnih metod vzorčenja.
Nestatistične metode vzorčenja se lahko uporabijo pri strokovni presoji revizijskega organa v ustrezno utemeljenih primerih v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi in v vseh primerih, ko zaradi nezadostnega števila dejavnosti za računovodsko leto ni mogoče uporabiti statistične metode.
V takšnih primerih mora biti velikost vzorca zadostna, da lahko revizijski organ pripravi veljavno revizijsko mnenje v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe.
Nestatistične metode vzorčenja zajemajo najmanj 5 % dejavnosti, za katere so se odhodki prijavili Komisiji v računovodskem letu, in 10 % odhodkov, ki so se prijavili Komisiji v obračunskem letu.
Kadar skupni znesek podpore iz Sklada za OP I ne presega 35 000 000 EUR, revizijski organ omeji revizijske dejavnosti na letno revizijo sistema, ki vključuje preizkušanje podatkov iz kombinacije naključnega testiranja dejavnosti in njihovega testiranja na podlagi ocene tveganja. Revizijsko delo se opravi v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi in vsako leto količinsko opredeli raven napak, vključenih v potrjene izjave o odhodkih Komisiji.
Revizijski organ pripravi:
revizijsko mnenje v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe;
poročilo o nadzoru, ki zajema poglavitne ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z odstavkom 1, vključno z ugotovitvami glede pomanjkljivosti, odkritih v sistemih upravljanja in nadzora, ter predlaganimi in izvedenimi korektivnimi ukrepi.
Kadar se za dva operativna programa uporablja skupni sistem upravljanja in nadzora, se informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko združijo v enem poročilu.
Člen 35
Postopek za imenovanje organa upravljanja in organa za potrjevanje
Neodvisni revizijski organ je revizijski organ ali druga oseba javnega ali zasebnega prava s potrebnimi revizijskimi zmogljivostmi, ki je neodvisna od organa upravljanja in, kadar je to ustrezno, od organa za potrjevanje, in ki svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.
Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po prejemu dokumentov iz prvega pododstavka.
Brez poseganja v člen 46 preučitev teh dokumentov ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila.
Kadar imenovani organ v preizkusnem obdobju ne izvede zahtevanega sanacijskega ukrepa, ki ga je določila država članica, država članica na ustrezni ravni prekliče njegovo imenovanje.
Država članica nemudoma uradno obvesti Komisijo o tem, da je imenovani organ na preizkusu in ji predloži informacije o zadevnem preizkusnem obdobju, o zaključku preizkusnega obdobja zaradi izvedbe sanacijskih ukrepov, pa tudi o preklicu imenovanja organa. Brez poseganja v uporabo člena 46, uradno obvestilo o tem, da je država članica določila preizkusno obdobje za imenovani organ, ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila.
Člen 36
Pooblastila in pristojnosti Komisije
Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij ali pregledov na kraju samem, imajo dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpira Sklad, ali sistemi upravljanja in nadzora, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.
Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo taki uradniki in predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij.
Člen 37
Sodelovanje z revizijskimi organi
NASLOV VI
FINANČNO UPRAVLJANJE, PREGLED IN POTRDITEV OBRAČUNOV, FINANČNI POPRAVKI TER SPROSTITEV OBVEZNOSTI
POGLAVJE 1
Finančno upravljanje
Člen 38
Proračunske obveznosti
Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvajajo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84 finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.
Za vsak operativni program nastane proračunska obveznost za prvi obrok, ko Komisija operativni program sprejme.
Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvede vsako leto pred 1. majem na podlagi sklepa iz drugega odstavka, razen kadar se uporablja člen 16 finančne uredbe.
Člen 39
Plačila Komisije
Člen 40
Vmesna plačila in plačilo končne razlike s strani Komisije
Člen 41
Zahtevki za plačilo
Zahtevki za plačilo vključujejo za operativni program kot celoto in za tehnično pomoč iz člena 27(4):
skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, kakor so vneseni v računovodski sistem organa za potrjevanje;
skupni znesek javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, kot je vnesen v računovodski sistem organa za potrjevanje.
Člen 42
Izplačila upravičencem
Organ upravljanja lahko rok za plačilo iz odstavka 2 začasno zadrži v naslednjih ustrezno utemeljenih primerih:
znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali ustrezna dokazila, vključno z dokazili, potrebnimi za preverjanje upravljanja iz točke (a) člena 32(4), še niso bila predložena, ali pa
je bila začeta preiskava o domnevnih nepravilnostih v zvezi z zadevnimi odhodki.
Zadevni upravičenec je o začasnem zadržanju roka in o razlogih zanj obveščen pisno. Preostali rok za plačilo začne ponovno teči od dne prejema zahtevanih informacij ali dokumentov ali od dne izvedbe preiskave.
Člen 43
Uporaba eura
Člen 44
Plačilo in potrditev predhodnega financiranja
Člen 45
Rok za vložitev zahtevkov za vmesna plačila in njihovo plačilo
Člen 46
Prekinitev roka plačila
Rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekine v smislu finančne uredbe za največ šest mesecev, če:
po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo jasni dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;
mora odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice;
eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 59(5) finančne uredbe, ni bil predložen.
Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za dodatne tri mesece.
Člen 47
Začasna ustavitev plačil
Komisija lahko začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
obstaja resna pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora operativnega programa, ki ogroža prispevek Unije k operativnemu programu in za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;
so odhodki iz izkaza o odhodkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;
država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 46;
obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali podatkov o kazalnikih.
POGLAVJE 2
Priprava, preverjanje in potrditev obračunov ter zaključek operativnih programov
Člen 48
Predložitev informacij
Države članice za vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2025 Komisiji do roka iz člena 59(5) finančne uredbe predložijo naslednje dokumente iz navedenega člena, in sicer:
računovodske izkaze iz člena 49(1) te uredbe za predhodno obračunsko leto;
izjavo o upravljanju in letni povzetek iz točke (e) člena 32(4) te uredbe za predhodno obračunsko leto;
revizijsko mnenje in poročilo o nadzoru iz točk (a) in (b) člena 34(5) te uredbe za predhodno obračunsko leto.
Člen 49
Priprava računovodskih izkazov
Komisiji se predložijo računovodski izkazi iz točke (a) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe za vsak operativni program. Računovodski izkazi zajemajo obračunsko leto in vključujejo:
skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, vnesenih v računovodske sisteme organa za potrjevanje, ki je bil vključen v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji v skladu s členom 41 in členom 45(2) do 31. julija v letu, ki sledi obračunskemu letu, skupni znesek ustreznih upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in skupni znesek ustreznih plačil upravičencem iz člena 42(2);
preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, in neizterljive zneske;
uskladitev odhodkov, navedenih v skladu s točko (a), in odhodkov, prijavljenih za isto obračunsko leto v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.
Člen 50
Preverjanje in potrditev obračunov
Države članice na zahtevo Komisije zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, na podlagi katerih lahko Komisija do roka iz prvega pododstavka tega odstavka ugotovi, ali so obračuni popolni, natančni in verodostojni.
Komisija na podlagi potrjenih obračunov izračuna znesek v breme Sklada za zadevno obračunsko leto in posledične prilagoditve v zvezi s plačili državam članicam. Pri tem upošteva:
zneske iz računovodskih izkazov iz točke (a) člena 49(1), za katere se uporablja stopnja sofinanciranja iz člena 20;
skupni znesek plačil, ki jih je Komisija izvršila v navedenem obračunskem letu, sestavljen iz zneska vmesnih plačil, ki jih je izvršila v skladu s členom 21 in členom 40(1).
Člen 51
Dostopnost dokumentov
Za dejavnosti, ki niso navedene v prvem pododstavku, so vsa dokazila na voljo za dve leti, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov, ki vsebujejo končne odhodke zadevne končane dejavnosti.
Organ upravljanja lahko sklene, da se bo za dejavnosti, za katere skupni upravičeni odhodki znašajo manj kot 1 000 000 EUR, uporabljalo pravilo iz drugega pododstavka.
Obdobje iz prvega pododstavka se prekine v primeru pravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Člen 52
Predložitev dokumentov o zaključku in končno plačilo
POGLAVJE 3
Finančni popravki in izterjave
Člen 53
Finančni popravki držav članic
Člen 54
Finančni popravki Komisije
Kršitev veljavnega prava vodi k finančnemu popravku samo v povezavi z odhodki, prijavljenimi Komisiji, in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
kršitev je vplivala na izbiro dejavnosti s strani organa odgovornega za podporo iz Sklada ali – v primeru, da zaradi narave kršitve takšnega učinka ni mogoče ugotoviti – je mogoče utemeljeno sklepati na takšen učinek;
kršitev je vplivala na znesek odhodkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije, ali – v primeru, da zaradi narave kršitve ni mogoče ugotoviti njenega finančnega učinka – je mogoče utemeljeno sklepati na takšen učinek.
Člen 55
Merila za finančne popravke Komisije
Komisija z izvedbenimi akti izvede finančne popravke tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program v skladu s členom 54, če po ustreznem pregledu ugotovi, da:
obstaja resna pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil že izplačan operativnemu programu;
država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 53 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
je odhodek v zahtevku za plačilo nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.
Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih odhodkov v breme Sklada, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.
Člen 56
Postopek finančnih popravkov Komisije
Prvi pododstavek se ne uporablja v primeru resne pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, ki je bila pred datumom, ko jo je odkrila Komisija ali Evropsko računsko sodišče:
ugotovljena v letni izjavi o upravljanju, letnem poročilu o nadzoru ali revizijskem mnenju, predloženem Komisiji v skladu s členom 59(5) finančne uredbe, ali v drugih revizijskih poročilih revizijskega organa, predloženih Komisiji, ter so bili sprejeti ustrezni ukrepi, ali
je v zvezi z njo država članica že sprejela ustrezne popravne ukrepe.
Ocena resnih pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora temelji na veljavnem zakonu, kadar so predložene ustrezne izjave o upravljanju, letna poročila o nadzoru in revizijska mnenja.
Ko Komisija odloča o finančnem popravku:
upošteva načelo sorazmernosti tako, da upošteva vrsto in težo resne pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter njene finančne posledice za proračun Unije;
za uporabo pavšalne stopnje ali ekstrapoliranega popravka izključi nepravilne odhodke, ki jih je predhodno ugotovila država članica, ki so bili predmet prilagoditve v obračunih v skladu s členom 50(10), ter odhodke, ki so predmet tekoče ocene o zakonitosti in pravilnosti v skladu s členom 49(2);
upošteva pavšalno stopnjo ali ekstrapolirane popravke, ki jih je država članica uporabila za odhodke za druge resne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila, ko je ugotavljala preostalo tveganje za proračun Unije.
Člen 57
Povračilo
Člen 58
Sorazmerni nadzor operativnih programov
POGLAVJE 4
Sprostitev obveznosti
Člen 59
Sprostitev obveznosti
Člen 60
Izjeme od sprostitve obveznosti
Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega velja:
da so dejavnosti začasno ustavljene zaradi pravnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali
da zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega operativnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za izplačilo.
Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo na podlagi točke (b) prvega pododstavka, dokažejo njene neposredne posledice na izvajanje celotnega operativnega programa ali njegovega dela.
Za namene točk (a) in (b) prvega pododstavka se lahko za zmanjšanje zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do največ enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.
Člen 61
Postopek
NASLOV VII
PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 62
Izvajanje pooblastila
Če niti Evropski parlament niti Svet v roku delegiranemu aktu ne nasprotujeta, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden.
Če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala, se ta lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka.
Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotujeta, ta ne začne veljati. Institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to.
Člen 63
Postopek v odboru
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta v zvezi z izvedbenimi pooblastili iz drugega pododstavka člena 32(8) te uredbe ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 63a
Uporaba
Člen 6a se ne uporablja za Združeno kraljestvo ali v njem. Sklicevanja na države članice v navedenem členu se razumejo, kot da ne vključujejo Združenega kraljestva.
Člen 64
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
PREDLOGE ZA OPERATIVNI PROGRAM
1. Predloga za operativni program op i
Poglavje Oddelek Pododdelek |
Opis/Pripombe |
Obseg (znaki) |
|
1. |
OPREDELITEV |
Namen tega oddelka je le opredeliti zadevni program. V tem oddelku je treba jasno navesti naslednje: državo članico ime operativnega programa CCI |
200 |
2. |
OBLIKOVANJE PROGRAMOV |
|
|
2.1. |
Situacija |
Opredelitev in utemeljitev materialne prikrajšanosti, ki jo je treba obravnavati. |
4 000 |
Navedba vrste materialne prikrajšanosti v okviru operativnega programa. |
200 |
||
2.2. |
Obravnavana materialna prikrajšanost |
Za vsako vrsto materialne prikrajšanosti, ki jo je treba obravnavati, je treba zagotoviti en oddelek (in ustrezne pododdelke). |
|
2.2.1. |
Opis |
Opis glavnih značilnosti razdeljevanja hrane ali osnovne materialne pomoči, ki jo je treba zagotoviti, ter ustreznih spremljevalnih ukrepov. |
4 000 |
2.2.2. |
Nacionalne sheme |
Opis nacionalnih shem, ki jih je treba podpreti. |
2 000 |
2.3. |
Drugo |
Kakršne koli druge potrebne informacije. |
4 000 |
3. |
IZVAJANJE |
|
|
3.1. |
Opredelitev najbolj ogroženih oseb |
Opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti. |
2 000 |
3.2. |
Izbira dejavnosti |
Merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti. |
2 000 |
3.3. |
Izbira partnerskih organizacij |
Merila za izbiro partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti. |
2 000 |
3.4. |
Dopolnjevanje z ESS |
Opis mehanizma za zagotovitev dopolnjevanja z ESS. |
4 000 |
3.5. |
Institucionalna ureditev |
Opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu bo Komisija opravila plačila. |
2 000 |
3.6. |
Spremljanje in ocenjevanje |
Opis, kako se bo spremljalo izvajanje programa. |
4 000 |
3.7. |
Tehnična pomoč |
Opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 27(4), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem dejavnosti. |
4 000 |
4. |
VKLJUČITEV ZAINTERESIRANIH STRANI |
Opis ukrepov, sprejetih za vključitev vseh zadevnih zainteresiranih strani ter, kadar je to primerno, pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov v pripravo operativnega programa. |
2 000 |
5. |
FINANČNI NAČRT |
Ta oddelek zajema: 5.1. tabelo, v kateri je v skladu s členom 20 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za podporo iz Sklada, in sofinanciranje; 5.2. tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev podpore iz operativnega programa po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti ter ustrezne spremljevalne ukrepe. |
besedilo: 1 000 podatki v obliki CSV ali XLS |
Oblika za finančne podatke (oddelek 5):
Finančni načrt operativnega programa z letno obveznostjo Sklada in ustreznim nacionalnim sofinanciranjem v operativnem programu (v EUR)
|
Skupaj |
2014 |
2015 |
…. |
2020 |
Sklad (a) |
|
|
|
|
|
Nacionalno sofinanciranje (b) |
|
|
|
|
|
Javni odhodki (c) = (a) + (b) |
|
|
|
|
|
Stopnja sofinanciranja (d) = (a) / (c) |
|
|
Finančni načrt, ki določa znesek skupnih finančnih sredstev podpore iz operativnega programa za vrsto obravnavane materialne prikrajšanosti ter ustrezne spremljevalne ukrepe (v EUR)
Vrsta materialne pomoči |
Javni odhodki |
Skupaj |
|
Tehnična pomoč |
|
Vrsta materialne pomoči 1 |
|
Od tega spremljevalni ukrepi |
|
Vrsta materialne pomoči 2 |
|
Od tega spremljevalni ukrepi |
|
|
|
Vrsta materialne pomoči n |
|
Od tega spremljevalni ukrepi |
|
2. Predloga za operativni program op ii
Poglavje Oddelek Pododdelek |
Opis/Pripombe |
Obseg (znaki) |
|
1. |
OPREDELITEV |
Namen tega oddelka je le opredeliti zadevni program. V tem oddelku se jasno navede naslednje: država članica ime operativnega programa CCI |
200 |
2. |
OBLIKOVANJE PROGRAMOV |
|
|
2.1. |
Strategija |
Opis strategije za prispevek programa k spodbujanju socialne kohezije in zmanjševanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020, vključno z utemeljitvijo izbire, katera pomoč ima prednost; |
20 000 |
2.2. |
Logika ukrepanja |
Opredelitev nacionalnih potreb |
3 500 |
Posebni cilji operativnega programa |
7 000 |
||
Pričakovani rezultati in ustrezni kazalniki učinka in kazalniki rezultatov ter ciljna vrednost (za vsak posamezni cilj) |
3 500 |
||
Opredelitev najbolj ogroženih oseb, ki bodo ciljna skupina |
3 500 |
||
Finančni kazalniki |
2 000 |
||
2.3. |
Drugo |
Kakršne koli druge potrebne informacije. |
3 500 |
3. |
IZVAJANJE |
|
|
3.1. |
Ukrepi |
Opis vrste in primerov ukrepov, ki jih je treba podpreti, ter njihov prispevek k doseganju posebnih ciljev |
7 000 |
3.2. |
Izbira dejavnosti |
Vodilna načela za izbiro dejavnosti, ki so po potrebi razdeljene glede na vrsto ukrepov |
3 500 |
3.3. |
Upravičenci |
Opredelitev vrste upravičencev (kadar je to primerno), ki so po potrebi razdeljene glede na vrsto ukrepov |
3 500 |
3.4. |
Dopolnjevanje z ESS |
Opis mehanizma, da se zagotovi dopolnjevanje z ESS in preprečita prekrivanje in podvajanje financiranja |
4 000 |
3.5. |
Institucionalna ureditev |
Opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu bo Komisija opravila plačila. |
2 000 |
3.6. |
Spremljanje in ocenjevanje |
V tem pododdelku se opiše, kako se bo spremljalo izvajanje programa. Zlasti je treba pojasniti, kako se bodo v te namene uporabili kazalniki. Kazalniki vključujejo finančne kazalnike, ki se nanašajo na dodeljene odhodke, in kazalnike učinka za ustrezne programe, ki se nanašajo na podprte dejavnosti, ter kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki se nanašajo na posebne cilje. |
4 000 |
3.7. |
Tehnična pomoč |
Opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 27(4), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem dejavnosti. |
4 000 |
4. |
VKLJUČITEV ZAINTERESIRANIH STRANI |
Opis ukrepov, sprejetih za vključitev vseh zadevnih zainteresiranih strani ter, kadar je to primerno, pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov v pripravo operativnega programa; |
2 000 |
5. |
FINANČNI NAČRT |
Ta oddelek vsebuje: 5.1. tabelo, v kateri je v skladu s členom 20 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za podporo iz Sklada, in sofinanciranje; 5.2. tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev podpore iz operativnega programa za vsak vrsto podprtih ukrepov. |
besedilo: 1 000 podatki v obliki CSV ali XLS |
Oblika za finančne podatke (oddelek 5):
Finančni načrt operativnega programa z letno obveznostjo Sklada in ustreznim nacionalnim sofinanciranjem v operativnem programu (v EUR)
Finančni načrt, ki določa znesek skupnih finančnih sredstev podpore iz operativnega programa za vsako vrsto ukrepov (v EUR)
Področje ukrepanja |
Javni odhodki |
Skupaj |
|
Tehnična pomoč |
|
Vrsta ukrepov 1 |
|
Vrsta ukrepov 2 |
|
… |
|
Vrsta ukrepov n |
|
PRILOGA II
Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020 (v cenah iz leta 2011)
2014 |
EUR |
485 097 840 |
2015 |
EUR |
485 097 840 |
2016 |
EUR |
485 097 840 |
2017 |
EUR |
485 097 840 |
2018 |
EUR |
485 097 840 |
2019 |
EUR |
485 097 840 |
2020 |
EUR |
485 097 840 |
Skupaj |
EUR |
3 395 684 880 |
PRILOGA III
Dodeljena sredstva sklada za obdobje 2014–2020 po državah članicah (po cenah iz leta 2011)
Države članice |
EUR |
Belgija |
65 500 000 |
Bolgarija |
93 000 000 |
Češka republika |
20 700 000 |
Danska |
3 500 000 |
Nemčija |
70 000 000 |
Estonija |
7 100 000 |
Irska |
20 200 000 |
Grčija |
249 300 000 |
Španija |
499 900 000 |
Francija |
443 000 000 |
Hrvaška |
32 500 000 |
Italija |
595 000 000 |
Ciper |
3 500 000 |
Latvija |
36 400 000 |
Litva |
68 500 000 |
Luksemburg |
3 500 000 |
Madžarska |
83 300 000 |
Malta |
3 500 000 |
Nizozemska |
3 500 000 |
Avstrija |
16 000 000 |
Poljska |
420 000 000 |
Portugalska |
157 000 000 |
Romunija |
391 300 000 |
Slovenija |
18 200 000 |
Slovaška |
48 900 000 |
Finska |
20 000 000 |
Švedska |
7 000 000 |
Združeno kraljestvo |
3 500 000 |
Skupaj |
3 383 800 000 |
PRILOGA IV
Merila za imenovanje organa upravljanja in organa za potrjevanje
1. Notranji nadzor
(i) obstoj organizacijske strukture za naloge organa upravljanja in organa za potrjevanje ter dodelitev nalog znotraj obeh organov, da se zagotovi spoštovanje načela ločevanja nalog, kjer je to ustrezno;
(ii) v primeru prenosa nalog na posredniške organe, okvir za zagotovitev opredelitve pristojnosti in obveznosti vsakega posameznega organa, preverjanja njihovih zmogljivosti za opravljanje prenesenih nalog in obstoja postopkov poročanja;
(iii) postopki poročanja in spremljanja nepravilnosti in postopki za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov;
(iv) načrt za razporeditev ustreznih človeških virov s potrebnimi tehničnimi sposobnostmi na različnih ravneh in za različne naloge v organizaciji.
2. Obvladovanje tveganj
Ob upoštevanju načela sorazmernosti, okvir za zagotavljanje, da se po potrebi izvede ustrezen postopek obvladovanja tveganja, zlasti pa v primeru večjih sprememb dejavnosti.
3. Dejavnosti upravljanja in nadzora
A. Organ upravljanja
(i) postopki za zahtevke za nepovratna sredstva, oceno zahtevkov, izbiro financiranja, vključno z navodili in smernicami, ki zagotavljajo, da dejavnosti prispevajo k doseganju posebnih ciljev in rezultatov operativnega programa v skladu z določbami točke (b) člena 32(3) te uredbe;
(ii) postopki za preverjanje upravljanja, vključno z upravnimi preverjanji vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci, in preverjanji dejavnosti na kraju samem;
(iii) postopki za obravnavo zahtevkov za povračilo, ki jih predložijo upravičenci, in odobritev izplačil;
(iv) postopki za sistem za računalniško zbiranje, beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, po potrebi vključno s podatki o posameznih udeležencih in z razčlenitvijo podatkov o kazalnikih po spolu, kjer je to potrebno, in za zagotovitev, da je varnost sistemov skladna z mednarodno sprejetimi standardi;
(v) postopki, ki jih določi organ upravljanja, za zagotovitev, da upravičenci vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;
(vi) postopki za uvedbo učinkovitih in sorazmernih ukrepov proti goljufijam;
(vii) postopki za zagotovitev ustrezne revizijske sledi in sistema arhiviranja;
(viii) postopki za pripravo izjave o zanesljivosti upravljanja, poročila o opravljenih preverjanjih in ugotovljenih pomanjkljivostih in letnega povzetka končnih revizij in preverjanj;
(ix) postopki za zagotovitev, da se upravičencu da na voljo dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost.
B. Organ za potrjevanje
(i) postopki za potrjevanje zahtevkov za vmesna plačila, predloženih Komisiji;
(ii) postopki za pripravo računovodskih izkazov in potrjevanje njegove pravilnosti, popolnosti in točnosti ter skladnosti izdatkov z veljavnim pravom, ob upoštevanju rezultatov vseh revizij;
(iii) postopki za zagotovitev ustrezne revizijske sledi z računalniškim vodenjem računovodskih izkazov za vsako dejavnost, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni;
(iv) kadar je ustrezno, postopki za zagotovitev, da od organa upravljanja prejme ustrezne informacije o izvedenih preverjanjih in rezultatih revizij, opravljenih bodisi s strani revizijskega organa ali pod njegovo pristojnostjo.
4. Spremljanje
A. Organ upravljanja
(i) po potrebi postopki za pomoč odboru za spremljanje;
(ii) postopki za pripravo letnih in končnih poročil o izvajanju ter njihovo predložitev Komisiji.
B. Organ za potrjevanje
Postopki o izpolnjevanju njegovih pristojnosti za spremljanje rezultatov preverjanja upravljanja in rezultatov revizij, opravljenih bodisi s strani revizijskega organa ali pod njegovo pristojnostjo pred predložitvijo zahtevkov za plačilo Komisiji.
( 1 ) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).
( 2 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
( 3 ) Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).
( 4 ) Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).
( 5 ) Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).