Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02012XC1219(01)-20200327

    Consolidated text: Sporočilo Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

    02012XC1219(01) — SL — 27.03.2020 — 001.001


    To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

    ►B

    Sporočilo Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

    (Besedilo velja za EGP)

    (UL C 392 19.12.2012, str. 1)

    spremenjena z:

     

     

    Uradni list

      št.

    stran

    datum

     M1

    Sporočilo Komisije o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (Besedilo velja za EGP) 2012/C 398/02

      C 398

    6

    22.12.2012

     M2

    Sporočilo komisije o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov  2013/C 372/01

      C 372

    1

    19.12.2013

     M3

    Sporočilo Komisije o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov  2015/C 215/01

      C 215

    1

    1.7.2015

     M4

    Sporočilo Komisije o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov  2016/C 244/01

      C 244

    1

    5.7.2016

     M5

    Sporočilo Komisije o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov  2017/C 206/01

      C 206

    1

    30.6.2017

     M6

    Sporočilo Komisije o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov  2018/C 225/01

      C 225

    1

    28.6.2018

     M7

    Sporočilo Komisije o podaljšanju veljavnosti Sporočila Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov  2018/C 457/04

      C 457

    9

    19.12.2018

     M8

    SPOROČILO KOMISIJE o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 2019/C 401/03

      C 401

    3

    27.11.2019

    ►M9

    SPOROČILO KOMISIJE o spremembi Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 2020/C 101 I/01

      C 101I

    1

    28.3.2020




    ▼B

    Sporočilo Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

    (Besedilo velja za EGP)

    2012/C 392/01

    1.    UVOD

    1. Izvozne premije imajo lahko negativen učinek na konkurenco na trgu med potencialnimi konkurenčnimi ponudniki blaga in storitev. Zato Komisija kot varuhinja konkurence v skladu s Pogodbo strogo nasprotuje izvozni pomoči za trgovino znotraj Unije in izvoz iz Unije. Da podpora držav članic za zavarovanje izvoznih kreditov ne bi izkrivljala konkurence, je treba pojasniti, kako se taka podpora ocenjuje v skladu s pravili Unije glede državne pomoči.

    2. Komisija uporablja svoja pooblastila za zakonsko urejanje državnih pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov za odpravljanje dejanskih ali potencialnih izkrivljanj konkurence na notranjem trgu, in sicer tako med izvozniki v različnih državah članicah (pri trgovini znotraj in zunaj Unije), kot tudi med zavarovatelji izvoznih kreditov, ki delujejo v Uniji. Leta 1997 je Komisija v svojem sporočilu državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov ( 1 ) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 1997) določila načela za posredovanje države. Sporočilo iz leta 1997 naj bi se uporabljalo za obdobje pet let od 1. januarja 1998. Pozneje je bilo spremenjeno, njegovo obdobje veljavnosti pa se je podaljšalo leta 2001 ( 2 ), 2004 ( 3 ), 2005 ( 4 ) in 2010 ( 5 ). Zdaj se uporablja do 31. decembra 2012.

    3. Izkušnje, pridobljene pri uporabi sporočila iz leta 1997, zlasti med finančno krizo v letih 2009–2011, kažejo, da je treba pregledati politiko Komisije na tem področju.

    4. Pravila iz tega sporočila bodo pripomogla k preprečevanju tega, da bi državne pomoči izkrivljale konkurenco med zasebnimi in javnimi ali javno podprtimi zavarovatelji izvoznih kreditov, ter ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike.

    5. Cilj sporočila je državam članicam zagotoviti podrobne smernice o načelih, po katerih namerava Komisija razlagati člena 107 in 108 Pogodbe, ter o uporabi teh členov za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov. Politika Komisije na tem področju naj bi tako postala čim bolj pregledna, zagotovili pa naj bi se tudi predvidljivost in enaka obravnava. V ta namen sporočilo določa vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če želijo državni zavarovatelji vstopiti na trg kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov za tržna tveganja.

    6. Tveganja, ki načeloma niso tržna, ne spadajo na področje uporabe tega sporočila.

    7. V oddelku 2 so navedeni področje uporabe tega sporočila ter opredelitve pojmov, ki se v njem uporabljajo. Oddelek 3 obravnava uporabo člena 107(1) Pogodbe in splošno prepoved državne pomoči za zavarovanje izvoznih kreditov za tržna tveganja. V oddelku 4 so navedene nekatere izjeme od opredelitve tržnih tveganj ter pogoji za posredovanje države pri zavarovanju začasnih netržnih tveganj.

    2.    PODROČJE UPORABE SPOROČILA IN OPREDELITVE POJMOV

    2.1    Področje uporabe

    8. Komisija bo načela iz tega sporočila uporabljala samo za zavarovanje izvoznih kreditov z obdobjem tveganja manj kot dve leti. Vsi drugi instrumenti za financiranje izvoza so izključeni iz področja uporabe tega sporočila.

    2.2    Opredelitve pojmov

    9. V tem sporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    „sozavarovanje“ pomeni odstotek zavarovane škode, ki ga ne krije zavarovatelj, pač pa drug zavarovatelj;
    „kreditno obdobje“ pomeni obdobje, ki je kupcu v okviru izvozno-kreditnega posla na voljo za plačilo dostavljenega blaga in storitev;
    „komercialna tveganja“ pomenijo tveganja, ki vključujejo zlasti:
    — 
    samovoljno odpoved pogodbe s strani kupca, to pomeni kakršno koli samovoljno odločitev zasebnega kupca o prekinitvi ali prenehanju pogodbe brez upravičenega razloga;
    — 
    samovoljno odklonitev zasebnega kupca, da bi sprejel blago iz pogodbe, brez upravičenega razloga;
    — 
    plačilno nesposobnost zasebnega kupca in njegovega garanta;
    — 
    podaljšano zamudo plačila, se pravi neplačilo dolga iz pogodbe s strani zasebnega kupca in njegovega garanta;
    „zavarovanje izvoznih kreditov“ pomeni zavarovalni produkt, s katerim zavarovatelj zagotovi zavarovanje pred komercialnimi in političnimi tveganji, povezanimi s plačilnimi obveznostmi v izvoznem poslu;
    „obdobje proizvodnje“ pomeni obdobje od datuma naročila do datuma dostave blaga ali storitev;
    „tržna tveganja“ pomenijo komercialna in politična tveganja z najdaljšim obdobjem tveganja manj kot dve leti, ki veljajo za javne in zasebne kupce v državah, naštetih v Prilogi; vsa druga tveganja za namene tega sporočila veljajo za netržna;
    „politična tveganja“ pomenijo tveganja, ki vključujejo zlasti:
    — 
    tveganje, da bosta javni kupec ali država preprečila izvedbo posla ali ne bosta plačala pravočasno;
    — 
    tveganje, ki presega zmožnosti posameznega kupca ali njegovo odgovornost;
    — 
    tveganje, da država sredstev, ki so jih plačali kupci s sedežem v njej, ne bo prenesla državi zavarovanca;
    — 
    tveganje višje sile zunaj države zavarovatelja, ki bi lahko vključevala vojne razmere, če njeni učinki niso zavarovani drugače;
    „zasebni zavarovatelj kreditov“ pomeni družbo ali organizacijo, ki ni državni zavarovatelj in ponuja zavarovanje izvoznih kreditov;
    „kvotno pozavarovanje“ pomeni pozavarovanje, pri katerem mora zavarovatelj prenesti, pozavarovatelj pa sprejeti določen odstotek vsakega tveganja znotraj opredeljene kategorije posla, ki ga sklene zavarovatelj;
    „pozavarovanje“ pomeni zavarovanje, ki ga zavarovatelj kupi pri drugem zavarovatelju zaradi upravljanja tveganj z zmanjšanjem lastnega tveganja;
    „obdobje tveganja“ pomeni obdobje proizvodnje plus kreditno obdobje;
    „kritje enega tveganja“ pomeni kritje za celotno prodajo določenemu kupcu ali eno pogodbo z določenim kupcem;
    „državni zavarovatelj“ pomeni družbo ali drugo organizacijo, ki nudi zavarovanje izvoznih kreditov s podporo ali v imenu države članice, ali državo članico, ki nudi zavarovanje izvoznih kreditov;
    „dodatno kritje“ pomeni dodatno kritje nad kreditnim limitom, ki ga določi drug zavarovatelj;
    „celotni obseg poslov“ pomeni polico zavarovanja kreditov, pri kateri ne gre za kritje enega tveganja, se pravi polico zavarovanja kreditov, ki krije vse ali večino prodaj kreditov zavarovanca, pa tudi terjatve iz prodaje več kupcem.

    3.    UPORABA ČLENA 107(1) POGODBE

    3.1    Splošna načela

    10. V skladu s členom 107(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

    11. Če zavarovanje izvoznih kreditov nudijo državni zavarovatelji, so vključena državna sredstva. Zaradi udeležbe države imajo lahko zavarovatelji in/ali izvozniki selektivno prednost, zaradi česar se lahko izkrivlja konkurenca ali lahko obstaja nevarnost izkrivljanja konkurence, lahko pa tudi vpliva na trgovino med državami članicami. Naslednja načela so namenjena zagotavljanju smernic o tem, kako se taki ukrepi ocenjujejo v skladu s pravili o državni pomoči.

    3.2    Pomoč za zavarovatelje

    12. Če imajo državni zavarovatelji določene prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, je lahko vključena državna pomoč. Te prednosti so lahko različnih oblik in lahko med drugim vključujejo:

    (a) 

    državna jamstva za zadolževanje in izgube;

    (b) 

    oprostitev zahteve po zagotavljanju zadostnih rezerv in drugih zahtev, ki izhajajo iz izključitve zavarovanja izvoznih kreditov za račun države ali z njenim jamstvom iz Prve Direktive Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja ( 6 );

    (c) 

    delno ali popolno oprostitev davkov, ki se običajno plačujejo (na primer davek od dobička podjetij in davek od zavarovalnih poslov);

    (d) 

    dodelitev pomoči ali sredstev s strani države ali druge oblike financiranja, ki niso skladne z načelom investitorja pod tržnimi pogoji;

    (e) 

    zagotavljanje storitev s strani države, kot so dostop do in uporaba državne infrastrukture, opreme ali zaupnih podatkov pod pogoji, ki ne odražajo njihove tržne vrednosti;

    (f) 

    neposredno pozavarovanje s strani države ali jamstvo za neposredno državno pozavarovanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so na voljo na trgu zasebnih pozavarovateljev, kar vodi k nerealno nizkim cenam pozavarovanja ali umetnemu ustvarjanju zmogljivosti, ki jih na zasebnem trgu ne bi bilo.

    3.3    Prepoved državne pomoči za izvozne kredite

    13. Ugodnosti za državne zavarovatelje iz točke 12 v zvezi s tržnimi tveganji vplivajo na trgovanje s storitvami zavarovanja kreditov znotraj Unije. Povzročajo razlike v razpoložljivih zavarovalnih kritjih za tržna tveganja v različnih državah članicah. Zaradi tega se izkrivlja konkurenca med zavarovatelji v različnih državah članicah, ima pa tudi sekundarne učinke na trgovino znotraj Unije ne glede na to, ali gre za uvoz znotraj ali zunaj Unije ( 7 ). Treba je opredeliti pogoje, pod katerimi lahko delujejo državni zavarovatelji, če imajo take prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, da se zagotovi, da ne prejmejo državne pomoči. Zaradi tega jim ne sme biti dovoljeno, da bi zavarovali tržna tveganja.

    14. Ugodnosti za državne zavarovatelje je včasih tudi mogoče vsaj deloma prenesti na izvoznike. Take ugodnosti lahko izkrivljajo konkurenco in trgovino ter pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Če pa so izpolnjeni pogoji za zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov za tržna tveganja, kot so določeni v oddelku 4.3 tega sporočila, bo Komisija štela, da na izvoznike niso bile prenesene neupravičene ugodnosti.

    4.    POGOJI ZA NUDENJE ZAVAROVANJA IZVOZNIH KREDITOV ZA ZAČASNO NETRŽNA TVEGANJA

    4.1    Splošna načela

    15. Če imajo državni zavarovatelji pred zasebnimi zavarovatelji kreditov katere od prednosti iz točke 12, v skladu s točko 13 ne smejo zavarovati tržnih tveganj. Če želijo državni zavarovatelji ali njihova hčerinska podjetja zavarovati tržna tveganja, je treba zagotoviti, da pri tem nimajo neposrednih ali posrednih koristi od državne pomoči. Za to morajo imeti določeno količino lastnih sredstev (minimalni kapital, vključno z jamstvenim skladom) in zavarovalno-tehnične rezervacije (izravnalno rezervacijo) ter ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS. Pogoj je tudi, da so ohranili vsaj ločen račun za upravo ter ločene račune za zavarovanje tržnih in netržnih tveganj za račun države ali z njenim jamstvom v dokaz, da za zavarovanje tržnih tveganj ne prejemajo državne pomoči. Računovodski izkazi za posle, zavarovane na zavarovateljev račun, morajo biti skladni z Direktivo Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic ( 8 ).

    16. Države članice, ki nudijo pozavarovanje zavarovateljem izvoznih kreditov s sodelovanjem v pozavarovalnih pogodbah v zasebnem sektorju, ki pokrivajo tržna in netržna tveganja, morajo dokazati, da programi ne vključujejo državne pomoči iz točke 12(f).

    17. Državni zavarovatelji lahko pod pogoji iz tega sporočila nudijo zavarovanje izvoznih kreditov za začasno netržna tveganja.

    4.2    Izjeme od opredelitve tržnih tveganj: začasno netržna tveganja

    18. Ne glede na opredelitev tržnih tveganj se nekatera komercialna in politična tveganja za kupce, ustanovljene v državah, naštetih v Prilogi, v naslednjih primerih štejejo za začasno netržna:

    (a) 

    če se Komisija odloči, da bo v skladu z mehanizmom iz oddelka 5.2 eno ali več držav začasno umaknila s seznama držav s tržnimi tveganji iz Priloge, ker so zmogljivosti trga zasebnih zavarovateljev premajhne, da bi krile vsa ekonomsko upravičljiva tveganja v zadevnih državah;

    (b) 

    če Komisija po prejemu obvestila države članice odloči, da so tveganja za mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij ( 9 ) in katerih skupni letni izvozni promet ne presega 2 milijonov EUR, za izvoznike v državi članici priglasiteljici začasno netržna;

    (c) 

    če Komisija po prejemu obvestila države članice odloči, da je kritje enega tveganja z obdobjem tveganja vsaj 181 dni in manj kot dve leti za izvoznike v državi članici priglasiteljici začasno netržno;

    (d) 

    če Komisija po prejemu obvestila države članice odloči, da so zaradi pomanjkanja zavarovanja izvoznih kreditov nekatera tveganja za izvoznike v državi članici priglasiteljici začasno netržna.

    19. Za čim večje zmanjšanje izkrivljanj konkurence na notranjem trgu lahko tveganja, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna, krijejo državni zavarovatelji, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 4.3.

    4.3    Pogoji za nudenje zavarovanja za začasno netržna tveganja

    4.3.1    Kakovost kritja

    20. Kakovost kritja, ki ga zagotavljajo državni zavarovatelji, mora biti skladna s tržnimi standardi. Predvsem se lahko krijejo samo ekonomsko upravičljiva tveganja, se pravi tveganja, ki so sprejemljiva na podlagi trdnih načel zavarovanja. Najvišji odstotek kritja znaša 95 % za komercialna in politična tveganja, čakalni rok za odškodninske zahtevke pa mora biti najmanj 90 dni.

    4.3.2    Načela zavarovanja

    21. Ocena tveganj mora vedno temeljiti na trdnih načelih zavarovanja. V skladu s tem tveganje finančno nezanesljivih transakcij ne pride v poštev za kritje v okviru javno podprtih shem. Merila sprejemljivosti tveganja morajo biti po teh načelih nedvoumna. Če poslovni odnos že obstaja, morajo imeti izvozniki pozitivne izkušnje s trgovanjem in/ali plačili. Kupci morajo imeti čisto kartoteko, kar zadeva odškodninske zahtevke, verjetnost neplačila mora biti sprejemljiva, prav tako pa tudi njihova notranja in/ali zunanja bonitetna ocena.

    4.3.3    Ustrezno oblikovanje cen

    22. Prevzem tveganja na podlagi pogodbe o zavarovanju izvoznih kreditov se mora nadomestiti z ustrezno premijo. Da se čim bolj omeji izrinjanje zasebnih zavarovateljev kreditov, morajo biti povprečne premije v okviru javno podprtih shem višje od povprečnih premij, ki jih zasebni zavarovatelji kreditov zaračunajo za podobna tveganja. Ta zahteva zagotavlja postopno odpravljanje posredovanja države, ker bodo višje premije zagotovile, da se izvozniki vrnejo k zasebnim zavarovateljem kreditov, takoj ko jim bodo to dopuščali tržni pogoji in bodo tveganja spet postala tržna.

    23. Oblikovanje cen velja za ustrezno, če se zaračuna najnižja premija ( 10 ) (premija varnega pristana) za ustrezne kategorije tveganja kupcev ( 11 ), kot so določene v spodnji tabeli. Premija varnega pristana se uporablja, razen če države članice dokažejo, da te stopnje niso ustrezne za zadevna tveganja. Za celotni obseg poslov mora kategorija tveganja ustrezati povprečnemu tveganju kupcev, ki jih krije polica.



    Kategorija tveganja

    Letna premija za tveganje (1) (odstotek zavarovane vsote)

    Odlično (2)

    0,2–0,4

    Dobro (3)

    0,41–0,9

    Zadostno (4)

    0,91–2,3

    Šibko (5)

    2,31–4,5

    (1)   Premijo varnega pristana za 30-dnevno zavarovalniško pogodbo je mogoče izračunati, če se letno premijo za tveganje deli z 12.

    (2)   Kategorija tveganja „odlično“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam AAA, AA+, AA, AA-, A+, A, A- agencije Standard & Poor's.

    (3)   Kategorija tveganja „dobro“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam BBB+, BBB ali BBB- agencije Standard & Poor's.

    (4)   Kategorija tveganja „zadostno“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam BB+, BB ali BB- agencije Standard & Poor's.

    (5)   Kategorija tveganja „šibko“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam B+, B ali B- agencije Standard & Poor's.

    24. Pri sozavarovanju, kvotnem pozavarovanju in dodatnem kritju velja oblikovanje cen za ustrezno le, če je zaračunana premija vsaj 30 % višja od premije za (začetno) kritje, ki ga zagotovi zasebni zavarovatelj kreditov.

    25. Da je oblikovanje cen ustrezno, je treba premiji za tveganje prišteti upravni prispevek, ne glede na trajanje pogodbe.

    4.3.4    Preglednost in poročanje

    26. Države članice morajo sheme, uvedene za tveganja, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna, objaviti na spletnih straneh državnih zavarovateljev ter pri tem navesti vse veljavne pogoje.

    27. Komisiji morajo predložiti letna poročila o tveganjih, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna in jih krijejo državni zavarovatelji. To morajo storiti najpozneje do 31. julija leta, ki sledi posredovanju.

    28. V poročilu morajo biti zajete informacije o uporabi vseh shem, na primer o celotnem obsegu odobrenih kreditnih limitov, zavarovanih poslih, zaračunanih premijah, zabeleženih in plačanih terjatvah, izterjanih zneskih ter administrativnih stroških sheme. Komisija bo ta poročila objavila na svoji spletni strani.

    5.    POSTOPKOVNA VPRAŠANJA

    5.1    Splošna načela

    29. Tveganja iz točke 18(a) lahko pod pogoji iz oddelka 4.3 krijejo državni zavarovatelji. V takem primeru ni treba obvestiti Komisije.

    30. Tveganja iz točk 18(b), (c) in (d) lahko krijejo državni zavarovatelji pod pogoji iz oddelka 4.3, potem ko so o tem obvestili Komisijo in se je ta strinjala.

    31. Če kateri od pogojev iz oddelka 4.3 ni izpolnjen, to ne pomeni, da se zavarovanje izvoznih kreditov ali zavarovalna shema samodejno prepove. Če želi država članica odstopati od katerega od teh pogojev ali če obstaja kakršen koli dvom o tem, ali načrtovana shema zavarovanja izvoznih kreditov izpolnjuje pogoje iz tega sporočila, jo mora priglasiti Komisiji.

    32. Analiza v skladu s pravili o državni pomoči ne vpliva na skladnost določenega ukrepa z drugimi določbami Pogodbe.

    5.2    Sprememba seznama držav s tržnimi tveganji

    33. Pri odločanju o tem, ali nezadostne zasebne zmogljivosti upravičujejo začasno odstranitev države s seznama držav s tržnimi tveganji v skladu s točko 18(a), bo Komisija upoštevala naslednje dejavnike (po prednostnem vrstnem redu):

    (a) 

    zmanjšanje zmogljivosti zasebnih zavarovateljev kreditov: zlasti odločitev večjega zavarovatelja, da ne bo kril tveganj za kupce v zadevni državi, občutno zmanjšanje skupne zavarovane vsote ali občutno zmanjšanje deleža sprejemljivih poslov za zadevno državo v obdobju šest mesecev;

    (b) 

    poslabšanje bonitetnih ocen državnega sektorja: zlasti nenadne spremembe bonitetnih ocen v obdobju šest mesecev, na primer večkratno znižanje ocene s strani neodvisnih bonitetnih agencij, ali veliko povečanje razmika kreditne zamenjave;

    (c) 

    poslabšanje uspešnosti podjetniškega sektorja: zlasti hitro povečanje plačilne nesposobnosti zadevne države v obdobju šest mesecev.

    34. Če postanejo tržne zmogljivosti premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko Komisija na pisno zahtevo vsaj treh držav članic ali na lastno pobudo spremeni seznam držav s tržnimi tveganji.

    35. Če namerava Komisija spremeniti seznam držav s tržnimi tveganji iz Priloge, se mora posvetovati z državami članicami, zasebnimi zavarovatelji kreditov in zainteresiranimi stranmi ter pridobiti informacije od njih. Podatke o posvetovanju in vrsti informacij, ki jih potrebuje, objavi na svoji spletni strani. Obdobje posvetovanja običajno ne presega 20 delovnih dni. Če se Komisija na podlagi zbranih informacij odloči, da bo spremenila seznam držav s tržnimi tveganji, o tem pisno obvesti države članice, svojo odločitev pa objavi tudi na svoji spletni strani.

    36. Začasna odstranitev države s seznama držav s tržnimi tveganji je veljavna vsaj 12 mesecev. Zavarovalne police, ki se nanašajo na državo, ki je bila začasno odstranjena s seznama, sklenjene v tem času, so lahko veljavne največ 180 dni po datumu prenehanja veljavnosti začasne odstranitve. Po tem datumu ni mogoče podpisati novih zavarovalnih polic. Tri mesece pred potekom začasne odstranitve bo Komisija proučila, ali naj podaljša odstranitev zadevne države s seznama. Če Komisija sklene, da so tržne zmogljivosti ob upoštevanju dejavnikov iz točke 33 še vedno premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko v skladu s točko 35 podaljša začasno odstranitev države s seznama.

    5.3    Obveznost priglasitve za izjeme v točki 18(b) in (c)

    37. Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da za tveganja iz točke 18(b) in (c) obstaja tržna vrzel, zato so ta tveganja netržna. Vendar pa je treba upoštevati, da vse države članice nimajo pomanjkljivega kritja in da se stanje sčasoma lahko spremeni, če bi se začel zasebni sektor zanimati za ta segment trga. Posredovanje države se lahko dovoli le za tveganja, ki jih trg sicer ne bi kril.

    38. Zato mora država članica, ki želi kriti tveganja iz točke 18(b) ali (c), v skladu s členom 108(3) Pogodbe obvestiti Komisijo in dokazati, da je stopila v stik z glavnimi zavarovatelji in posredniki v državi ( 12 ) in jim dala priložnost, da dokažejo, da je v državi na voljo kritje za zadevna tveganja. Če zadevni zavarovatelji kreditov državi članici ali Komisiji ne posredujejo informacij o pogojih kritja in zavarovani vsoti za vrsto tveganj, ki jih država članica želi kriti, v 30 dneh od datuma, ko od države članice prejmejo zahtevo po teh informacijah, ali če iz posredovanih informacij ni razvidno, da je v tej državi članici na voljo kritje za zadevna tveganja, bo Komisija tveganja obravnavala kot začasno netržna.

    5.4    Obveznost priglasitve v drugih primerih

    39. V primerih iz točke 18(d) mora zadevna država članica v svojem obvestilu Komisiji iz člena 108(3) Pogodbe dokazati, da kritje za izvoznike v tej državi ni na voljo zaradi pretresov na področju ponudbe na trgu zasebnega zavarovanja, zlasti umika večjega zavarovatelja kreditov iz zadevne države članice, zmanjšanja zmogljivosti ali omejenega obsega produktov v primerjavi z drugimi državami članicami.

    6.    ZAČETEK UPORABE IN TRAJANJE

    40. Komisija bo načela iz tega sporočila uporabljala od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2018, razen kar zadeva določbe iz točke 18(a) in oddelka 5.2, ki se bodo začele uporabljati na dan sprejetja tega sporočila.

    ▼M9




    PRILOGA

    Seznam držav s tržnimi tveganji

    Komisija vsa komercialna in politična tveganja, povezana z izvozom v spodaj navedene države, šteje za začasno netržna do 31. decembra 2020.



    Belgija

    Ciper

    Slovaška

    Bolgarija

    Latvija

    Finska

    Češka

    Litva

    Švedska

    Danska

    Luksemburg

    Združeno kraljestvo

    Nemčija

    Madžarska

    Avstralija

    Estonija

    Malta

    Kanada

    Irska

    Nizozemska

    Islandija

    Grčija

    Avstrija

    Japonska

    Španija

    Poljska

    Nova Zelandija

    Francija

    Portugalska

    Norveška

    Hrvaška

    Romunija

    Švica

    Italija

    Slovenija

    Združene države Amerike



    ( 1 ) UL C 281, 17.9.1997, str. 4.

    ( 2 ) UL C 217, 2.8.2001, str. 2.

    ( 3 ) UL C 307, 11.12.2004, str. 12.

    ( 4 ) UL C 325, 22.12.2005, str. 22.

    ( 5 ) UL C 329, 7.12.2010, str. 6.

    ( 6 ) UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

    ( 7 ) Sodišče je v sodbi v primeru C-142/87 Kraljevina Belgija proti Komisiji Evropskih skupnosti menilo, da lahko na konkurenco in trgovino znotraj Unije ne vpliva le pomoč za izvoz znotraj Unije, ampak tudi pomoč za izvoz izven Unije. Zavarovatelji izvoznih kreditov zavarujejo obe vrsti poslovanja in pomoč obojemu lahko torej vpliva na konkurenco in trgovino znotraj Unije.

    ( 8 ) UL L 374, 31.12.1991, str. 7.

    ( 9 ) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

    ( 10 ) Za vsako kategorijo tveganja je bil obseg premije varnega pristana določen na podlagi enoletne zamenjave kreditnega tveganja na podlagi sestavljene bonitetne ocene, ki vsebuje ocene vseh treh glavnih bonitetnih agencij (Standard & Poor's, Moody's in Fitch) za zadnjih pet let (2007–2011), ob predpostavki, da znaša povprečna stopnja povračila za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 40 %. Obsegi so bili pozneje določeni neprekinjeno, da se bolje upošteva dejstvo, da se premije za tveganje sčasoma spreminjajo.

    ( 11 ) Kategorije tveganja kupcev temeljijo na bonitetnih ocenah. Bonitetnih ocen ni treba prevzeti po bonitetnih agencijah. Prav tako so sprejemljivi nacionalni sistemi za ocenjevanje kreditne sposobnosti ali sistemi za ocenjevanje, ki jih uporabljajo banke. Za družbe brez javne bonitetne ocene je mogoče določiti bonitetno oceno na podlagi preverljivih podatkov.

    ( 12 ) Zavarovatelji in posredniki, s katerimi stopijo države v stik, morajo biti reprezentativni glede na produkte, ki jih ponujajo (na primer specializirani ponudniki na področju kritja enega tveganja), in velikost trga, ki ga pokrivajo (na primer skupaj predstavljajo vsaj 50 % trga).

    Top