1. „Operacija komercialnega zračnega prevoza“ pomeni operacijo z zrakoplovom, namenjeno prevozu potnikov, tovora ali pošte, za plačilo ali drugo protivrednost.

2. „Letala razreda zmogljivosti B“ pomenijo propelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj.

3. „Območje javnega interesa“ pomeni območje, ki se uporablja izključno za operacije v javnem interesu.

4. „Operacija razreda zmogljivosti 1“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko pristane v okviru razpoložljive razdalje za zaustavljeni vzlet ali varno nadaljuje let do primernega pristajalnega območja, odvisno od tega, kdaj se odpoved pojavi.

5. „Navigacija na podlagi zmogljivosti (PBN)“ pomeni območno navigacijo, ki temelji na zmogljivostnih zahtevah za zrakoplove, ki letijo na zračni poti ATS, s postopkom instrumentalnega prileta ali v določenem zračnem prostoru.

(a) se jasno opredelijo področja pristojnosti vsakega pristojnega organa v zvezi z odgovornostmi in geografskim omejevanjem, in

(b) se vzpostavi usklajevanje med navedenimi subjekti, da se zagotovi učinkovit pregled nad vsemi organizacijami in osebami, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila, ki so v okviru njihovih pristojnosti.

(a) pregled dokumentacije, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, ki zadeva opravljanje nalog certificiranja in/ali nadzora;

(b) pridobitev kopij ali izpiskov iz takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) zahteva po ustni razlagi na kraju samem;

(d) vstop v zadevne prostore, kraje delovanja ali prevozna sredstva;

(e) izvajanje revizij, preiskav, ocen in inšpekcijskih pregledov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi;

(f) po potrebi sprejemanje ali uvajanje izvršilnih ukrepov.

(a) letal in helikopterjev, ki se uporabljajo za:

(b)  ►M1  letal, helikopterjev, balonov in jadralnih letal ◄ , ki se uporabljajo za prevoz nevarnega blaga;

(c) dvomotornih letal, ki se uporabljajo za operacije povečanega doleta (ETOPS) v komercialnem zračnem prevozu;

(d) helikopterjev, ki se uporabljajo za operacije komercialnega zračnega prevoza s pomočjo sistemov za nočno gledanje (NVIS);

(e) helikopterjev, ki se uporabljajo za operacije komercialnega zračnega prevoza z obešenim tovorom (HHO), in

(f) helikopterjev, ki se uporabljajo za operacije komercialnega zračnega prevoza nujne medicinske pomoči (HEMS).

(a) kompleksna letala in helikopterje na motorni pogon v skladu z določbami iz Priloge VI;

(b) letala in helikopterje, ki niso kompleksna letala in helikopterji na motorni pogon, kakor tudi balone in jadralna letala v skladu z določbami iz Priloge VII.

(a) za letala: Priloga III k Uredbi (EGS) št. 3922/91 in z njo povezane nacionalne izjeme, ki temeljijo na ocenah varnostnih tveganj, ki jih izvajajo pristojni organi;

(b) za helikopterje: nacionalne zahteve.

(a) operatorji ustrezno prilagodijo svoj sistem upravljanja, programe usposabljanja, postopke in priročnike, tako da so skladni s prilogami III, IV in V;

(b) spričevalo letalskega prevoznika se nadomesti s spričevali, izdanimi v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

(a) nacionalne zahteve, na podlagi katerih so bila izdana spričevala letalskega prevoznika;

(b) obseg privilegijev, danih operatorjem;

(c) razlike med nacionalnimi zahtevami, na podlagi katerih so bila izdana spričevala letalskega prevoznika, in zahtevami prilog III, IV in V, skupaj z navedbo, kako in kdaj se bo od operatorjev zahtevalo, da zagotovijo polno skladnost z navedenimi prilogami.

(a)  ►M1  za operacije komercialnega zračnega prevoza z letali ◄ : člen 8(4) in poddel Q iz Priloge III k Uredbi (EGS) št. 3922/91;

(b)  ►M1  za operacije komercialnega zračnega prevoza s helikopterji ◄ : nacionalne zahteve.

(a) določb Priloge III o nekomercialnih operacijah s kompleksnimi letali in helikopterji na motorni pogon do 25. avgusta 2016; in

(b) določb prilog V, VI in VII o nekomercialnih operacijah z letali, helikopterji, jadralnimi letali in baloni do 25. avgusta 2016.

1. „Razpoložljiva razdalja pospeševanja in zaustavljanja (ASDA)“ pomeni dolžino razpoložljive steze za vzletni zalet in dolžino podaljška zaustavljanja, če je država letališča objavila, da je takšen podaljšek zaustavljanja na voljo in da lahko nosi maso letala v prevladujočih obratovalnih pogojih.

2. „Sprejemljivi načini usklajevanja (AMC)“ pomeni nezavezujoče standarde, ki jih je Agencija sprejela za ponazoritev načinov vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

3. „Sprejemni kontrolni seznam“ pomeni dokument, ki se uporablja kot pomoč pri preverjanju zunanjega videza tovorkov z nevarnim blagom in z njimi povezanih dokumentov, da se ugotovi, ali so izpolnjene vse ustrezne zahteve.

4. „Ustrezno letališče“ pomeni letališče, na katerem je mogoče uporabljati zrakoplov ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zmogljivosti in značilnosti vzletno-pristajalne steze.

5. Za namene razvrščanja potnikov:

6. „Letalo“ pomeni zrakoplov na motorni pogon z nepremičnimi krili, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu zaradi aerodinamičnih reakcij zraka na njegovih krilih.

7. „Let s pomočjo sistema za nočno gledanje (NVIS)“ pri operacijah NVIS pomeni tisti del leta po pravilih vizualnega letenja (VFR), ki se opravi ponoči, kadar član posadke uporablja očala za nočno gledanje (NVG).

8. „Zrakoplov“ pomeni napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, ki ni reakcija zraka na zemeljsko površino.

9. „Drugi načini usklajevanja“ pomenijo tiste načine, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja, ali tiste, v katerih so predlagani novi načini vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbeni pravili, v zvezi s katerimi Agencija ni sprejela povezanih sprejemljivih načinov usklajevanja.

10. „Preprečevanje zaledenitve“ pri postopkih na tleh pomeni postopek za zaščito pred nastankom zmrzali ali ledu in kopičenjem snega na obdelanih površinah zrakoplova za omejeno časovno obdobje (čas zaščite).

11. „Postopek prileta z operacijo vertikalnega vodenja (APV)“ pomeni instrumentalni prilet, kjer se uporabi bočno in navpično vodenje, ki pa ne izpolnjuje zahtev za operacije natančnega prileta in pristanka, pri čemer višina odločitve ni nižja od 250 ft in vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) ni krajša od 600 m.

►M1  12. ◄  „Član kabinskega osebja“ pomeni ustrezno usposobljenega člana osebja, ki ni član letalske posadke ali tehničnega osebja in ga operator določi za opravljanje nalog v zvezi z varnostjo potnikov in leta med operacijami.

►M1  13. ◄  „Operacija prileta kategorije I (CAT I)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi instrumentalnega pristajalnega sistema (ILS), mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS), sistema GLS (pristajalni sistem na podlagi zemeljskega razširjenega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS/GBAS)), preciznega priletnega radarja (PAR) ali sistema GNSS na podlagi satelitskega razširitvenega sistema (SBAS) z višino odločitve (DH) najmanj 200 ft in vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) najmanj 550 m za letala in 500 m za helikopterje.

►M1  14. ◄  „Operacija kategorije II (CAT II)“ pomeni operacijo natančnega instrumentalnega prileta in pristanka na podlagi sistema ILS ali MLS z:

►M1  15. ◄  „Operacija kategorije IIIA (CAT IIIA)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi sistema ILS ali MLS z:

►M1  16. ◄  „Operacija kategorije IIIB (CAT IIIB)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi sistema ILS ali MLS z:

►M1  17. ◄  „Kategorija A v zvezi s helikopterji“ pomeni večmotorne helikopterje, ki imajo izolacijske značilnosti motorjev in sistemov opredeljene v ustreznih plovnostnih kodah in lahko izvajajo operacije na podlagi podatkov o vzletu in pristanku, ki temeljijo na konceptu okvare ključnega motorja, ki zagotavlja ustrezno označeno površino in ustrezno zmogljivost za nadaljevanje varnega leta ali varen zaustavljeni vzlet v primeru okvare motorja.

►M1  18. ◄  „Kategorija B v zvezi s helikopterji“ pomeni eno- ali večmotorne helikopterje, ki ne izpolnjujejo standardov za kategorijo A. Helikopterji kategorije B nimajo zagotovljene zmogljivosti za nadaljevanje varnega leta v primeru okvare motorja, predpostavlja se nenačrtovani pristanek.

►M1  19. ◄  „Certifikacijske specifikacije (CS)“ pomeni tehnične standarde, ki jih sprejme Agencija in v katerih so navedeni načini za dokazovanje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter jih organizacija lahko uporabi za namene certifikacije.

►M1  20. ◄  „Kroženje“ pomeni vizualno fazo instrumentalnega prileta, ki privede zrakoplov v položaj za pristanek na vzletno-pristajalni stezi/območju FATO (območje končnega prileta in vzleta), ki ni ustrezno postavljena(-o) za neposredni prilet.

►M1  21. ◄  „Čistina“ pomeni določeno pravokotno območje na kopnem ali vodi pod nadzorom ustreznega organa, izbrano ali pripravljeno kot ustrezno za izvajanje dela začetnega vzpenjanja letala do določene višine.

►M1  22. ◄  „Baza oblakov“ pomeni višino spodnje površine najnižjega opaženega ali napovedanega elementa oblačnosti v bližini letališča ali območja delovanja ali znotraj določenega območja operacij, ki se običajno meri nad nadmorsko višino letališča, pri operacijah na morju pa nad povprečno morsko gladino.

►M1  23. ◄  „Leti pod skupno oznako“ pomenijo dogovor, na podlagi katerega operator svojo oznako uporablja za lete, ki jih izvaja drug operator, ter prodaja in izdaja vozovnice za zadevne lete.

►M1  24. ◄  „Gosto naseljeno območje“ v zvezi z mestom ali naseljem pomeni katero koli območje, ki se večinoma uporablja za bivalne, poslovne ali rekreacijske namene.

►M1  25. ◄  „Kontaminirana vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, več kot 25 % površine katere je v okviru zahtevane dolžine in širine za uporabo prekrite s/z:

►M1  26. ◄  „Gorivo za izredne razmere“ pomeni gorivo, ki ga je treba nadomestiti v primeru nepredvidenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na porabo goriva do namembnega letališča.

►M1  27. ◄  „Končni prilet s stalnim spuščanjem (CDFA)“ pomeni tehniko, ki je skladna s postopki stabiliziranega prileta in pri kateri se končni prilet postopka nenatančnega instrumentalnega prileta izvede s stalnim spuščanjem brez izravnave z višine, ki je enaka ali večja od višine točke končnega prileta do točke približno 15 m (50 ft) nad pragom vzletno-pristajalne steze ali točko, na kateri bi se za posamezno vrsto letala moralo začeti ravnanje zrakoplova pred pristankom.

►M1  28. ◄  „Pretvorjena meteorološka vidljivost (CMV)“ pomeni vrednost, ustreznico vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR), pridobljeno na podlagi sporočene meteorološke vidljivosti.

►M1  29. ◄  „Član posadke“ pomeni osebo, ki jo operator določi za opravljanje nalog na zrakoplovu.

►M1  30. ◄  „Ključne faze leta“ pri letalih pomenijo vzletni zalet, vzletno pot leta, končni prilet, neuspeli prilet, pristanek, vključno z ustavljanjem, in vse druge faze leta, ki jih določi vodja zrakoplova.

►M1  31. ◄  „Ključne faze leta“ pri helikopterjih pomenijo nizko letenje, lebdenje, vzlet, končni prilet, neuspeli prilet, pristanek in vse druge faze leta, ki jih določi vodja zrakoplova.

►M1  32. ◄  „Vlažna vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina ni suha, vendar pa vlaga na njej ne daje svetlečega videza.

►M1  33. ◄  „Nevarno blago (DG)“ pomeni predmete in snovi, ki lahko ogrožajo zdravje, varnost, imetje ali okolje in so v tehničnih navodilih na seznamu nevarnih snovi ali so razvrščeni v skladu z navedenimi navodili.

►M1  34. ◄  „Nesreča, ki vključuje nevarno blago“ pomeni dogodek, povezan z zračnim prevozom nevarnega blaga, ki ima za posledico smrt ali hudo poškodbo osebe ali veliko materialno škodo.

►M1  35. ◄  „Incident, ki vključuje nevarno blago“ pomeni:

►M1  36. ◄  „Razledenitev“ v primeru postopkov na tleh pomeni postopek za odstranjevanje zmrzali, ledu, snega ali snežne brozge z zrakoplova za pridobitev nekontaminiranih površin.

►M1  37. ◄  „Določena točka po vzletu (DPATO)“ pomeni točko v fazi vzleta in začetnega vzpenjanja, pred katero ni zagotovljena zmožnost helikopterja za varno nadaljevanje leta z nedelujočim ključnim motorjem in bi bil lahko potreben pristanek v sili.

►M1  38. ◄  „Določena točka pred pristankom (DPBL)“ pomeni točko v fazi prileta in med pristankom, po kateri ni zagotovljena zmožnost helikopterja za varno nadaljevanje leta z nedelujočim ključnim motorjem in bi bil lahko potreben pristanek v sili.

►M1  39. ◄  „Razdalja DR“ pomeni vodoravno razdaljo, ki jo je helikopter prepotoval od konca razpoložljive vzletne razdalje.

►M1  40. ◄  „Pogodba o najemu zrakoplova brez osebja“ pomeni pogodbo med podjetji, v skladu s katero se zrakoplov uporablja na podlagi spričevala letalskega prevoznika (AOC) najemojemalca.

►M1  41. ◄  „Suha operativna masa“ pomeni skupno maso zrakoplova, pripravljenega za posebno vrsto operacije, brez uporabnega goriva in prometnega tovora.

►M1  42. ◄  „Suha vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, ki ni niti mokra niti kontaminirana in vključuje tiste tlakovane vzletno-pristajalne steze, ki so bile posebej pripravljene z žlebovi ali poroznim tlakom in vzdrževane tako, da ohranijo „v bistvu suh“ zaviralni učinek tudi pri prisotni vlagi.

43. „Zrakoplov ELA1“ pomeni naslednje evropske lahke zrakoplove s posadko:

44. „Zrakoplov ELA2“ pomeni naslednje evropske lahke zrakoplove s posadko:

►M1  45. ◄  „Dvignjeno območje končnega prileta in vzleta (dvignjeno območje FATO)“ pomeni območje FATO, ki je najmanj 3 m nad okoliško površino.

►M1  46. ◄  „Nadomestno letališče na zračni poti (ERA)“ pomeni ustrezno letališče na zračni poti, ki se lahko zahteva v fazi načrtovanja.

►M1  47. ◄  „Sistem za izboljšanje vidnosti (EVS)“ pomeni sistem za prikaz elektronske slike zunanjega stanja v realnem času z uporabo slikovnih senzorjev.

►M1  48. ◄  „Območje končnega prileta in vzleta (FATO)“ pomeni določeno območje za helikopterske operacije, nad katerim se zaključi prilet z lebdenjem ali pristankom oziroma začne vzlet. Pri helikopterskih operacijah razreda zmogljivosti 1 določeno območje vključuje tudi razpoložljivo območje za zaustavljeni vzlet.

►M1  49. ◄  „Spremljanje podatkov o letih (FDM)“ pomeni proaktivno in nekaznovalno uporabo digitalnih podatkov o rutinskih letih za izboljšanje varnosti v letalstvu.

►M1  50. ◄  „Simulacijska naprava za usposabljanje (FSTD)“ pomeni napravo za usposabljanje, ki je:

►M1  51. ◄  „Nadomestno letališče na zračni poti (ERA) za gorivo“ pomeni letališče ERA, izbrano za zmanjšanje količine goriva za izredne razmere.

►M1  52. ◄  „Pristajalni sistem GBAS (GLS)“ pomeni priletni in pristajalni sistem na podlagi informacij zemeljskega razširjenega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS/GBAS) za vodenje zrakoplova na podlagi njegovega bočnega in navpičnega položaja GNSS. Za strmino končnega pristopa sistem uporablja referenco geometrične višine.

►M1  53. ◄  „Osebje zemeljske službe za ukrepanje v sili“ pomeni vse člane osebja zemeljske službe za ukrepanje v sili (kot so policisti, gasilci itd.), ki sodeluje pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in katerega naloge se v kakršnem koli obsegu nanašajo na helikopterske operacije.

►M1  54. ◄  „Prepoved izvedbe leta“ pomeni uradno prepoved vzleta zrakoplovu in sprejetje ustreznih ukrepov, potrebnih za njegovo zadržanje.

►M1  55. ◄  „Elektrooptični polprosojni zaslon (HUD)“ pomeni sistem za prikaz, ki prikaže informacije o letu v sprednjem zunanjem vidnem polju pilota in ki ne zmanjša znatno pogleda navzven.

►M1  56. ◄  „Elektrooptično vodeni sistem za pristajanje (HUDLS)“ pomeni celotni sistem na krovu, ki nudi pilotu elektrooptično vodenje med priletom in pristankom in/ali neuspelim priletom. Vključuje vse senzorje, računalnike, preskrbo z električno energijo, prikaze in komande.

►M1  57. ◄  „Helikopter“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, pri katerem se vzgon doseže pretežno z reakcijo zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor in se vrtijo na oseh, ki so pretežno navpične.

►M1  58. ◄  „Član posadke za helikoptersko operacijo z obešenim tovorom (HHO)“ pomeni člana tehničnega osebja, ki opravlja naloge, ki so mu bile dodeljene v zvezi z operacijo dviga.

►M1  59. ◄  „Heliport na vodni ploščadi“ pomeni območje FATO na plavajočem ali pritrjenem objektu na morju.

►M1  60. ◄  „Član posadke HNMP“ pomeni člana tehničnega osebja, dodeljenega letu HNMP zaradi oskrbe vseh, ki potrebujejo medicinsko pomoč, ki je na helikopterju in pomaga pilotu med izvajanjem naloge.

►M1  61. ◄  „Let helikopterske nujne medicinske pomoči (let HNMP)“ pomeni let s helikopterjem, ki se uporablja na podlagi dovoljenja HNMP, katerega namen je omogočiti nujno medicinsko pomoč, kadar je nujno potreben takojšen in hiter prevoz:

►M1  62. ◄  „Operativna baza HNMP“ pomeni letališče, na katerem so člani posadke HNMP in helikopter HNMP lahko v pripravljenosti za izvajanje operacij HNMP.

►M1  63. ◄  „Območje izvajanja HNMP“ pomeni območje, ki ga izbere vodja zrakoplova med letom HNMP za helikopterske operacije z obešenim tovorom, pristanek in vzlet.

►M1  64. ◄  „Let za helikoptersko operacijo z obešenim tovorom (HHO)“ pomeni let helikopterja, ki poteka na podlagi dovoljenja za HHO, katerega namen je omogočiti prenos oseb in/ali tovora s helikopterskim dvigom.

►M1  65. ◄  „Helikopterska operacija z obešenim tovorom (HHO) na morju“ pomeni let helikopterja, ki poteka na podlagi dovoljenja za operacijo HHO, katerega namen je omogočiti prenos oseb in/ali tovora s helikopterskim dvigom s plovila ali objekta na morju ali do njega ali na samo morje.

►M1  66. ◄  „Potnik HHO“ pomeni osebo, ki naj bi se prenesla s helikopterskim dvigom.

►M1  67. ◄  „Območje HHO“ pomeni določeno območje, na katerem helikopter opravlja prenos z dvigom.

►M1  68. ◄  „Čas zaščite (HoT)“ pomeni ocenjeni čas delovanja protileditvene tekočine, ki preprečuje nastanek ledu, zmrzali in kopičenje snega na zaščitenih (obdelanih) površinah letala.

►M1  69. ◄  „Neprijazno okolje“ pomeni:

►M1  70. ◄  „Točka odločitve za pristanek (LDP)“ pomeni točko, ki se uporabi pri določitvi pristajalne zmogljivosti, od katere se pri ugotovljeni odpovedi motorja pristanek lahko varno nadaljuje ali pa se začne postopek zaustavljenega pristanka.

►M1  71. ◄  „Razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA)“ pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero država letališča objavi, da je na voljo in primerna za vožnjo po tleh za letalo pri pristajanju.

►M1  72. ◄  „Kopenska letala“ pomenijo zrakoplove z nepremičnimi krili, zasnovana za vzletanje in pristajanje na kopnem, in vključujejo amfibijska letala, ki se uporabljajo kot kopenska letala.

►M1  73. ◄  „Lokalna helikopterska operacija“ pomeni operacijo komercialnega zračnega prevoza s helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 3 175 kg in največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj, operacije se izvajajo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, na lokalnem in opredeljenem geografskem območju, navedenem v operativnem priročniku.

►M1  74. ◄  „Postopki pri zmanjšani vidljivosti (LVP)“ pomenijo postopke, ki se uporabijo na letališču, da se zagotovijo varne operacije med prileti kategorije, ki je nižja od standardne kategorije I, kategorije, ki ni standardna kategorija II, prileti kategorij II in III ter vzleti pri zmanjšani vidljivosti.

►M1  75. ◄  „Vzlet pri zmanjšani vidljivosti (LVTO)“ pomeni vzlet, pri katerem znaša vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 400 m, vendar najmanj 75 m.

►M1  76. ◄  „Operacija kategorije, ki je nižja od standardne kategorije I (LTS CAT I)“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta in pristanka kategorije I, ki uporablja DH kategorije I z RVR, ki je nižji od tistega, ki se običajno uporablja z DH, vendar ne nižji od 400 m.

►M1  77. ◄  „Največja operativna razporeditev potniških sedežev (MOPSC)“ pomeni največje število potniških sedežev na posameznem zrakoplovu, brez sedežev za kabinsko osebje, ki je bilo določeno za operativne namene in je navedeno v operativnem priročniku. Če se za izhodišče vzame največja razporeditev potniških sedežev, opredeljena med certifikacijskim postopkom za certifikat tip (TC), dopolnilni certifikat tipa (STC) ali spremembo certifikata TC ali STC, kot je ustrezno za posamezen zrakoplov, lahko MOPSC določa enako ali manjše število sedežev, odvisno od operativnih omejitev.

►M1  78. ◄  „Medicinski potnik“ pomeni medicinsko osebje, ki se prevaža v helikopterju med letom HNMP, vključno z zdravniki, medicinskimi sestrami in reševalci, vendar ne le njimi.

►M1  79. ◄  „Noč“ pomeni čas med koncem večernega civilnega mraka in začetkom jutranjega civilnega mraka ali tako drugo časovno obdobje med sončnim zahodom in vzhodom, ki ga lahko predpiše ustrezen organ, kot določi država članica.

►M1  80. ◄  „Očala za nočno gledanje (NVG)“ pomenijo naglavno binokularno napravo za ojačevanje svetlobe, ki ponoči krepi sposobnost ohranjanja vizualnih referenc na površju.

►M1  81. ◄  „Sistem za nočno gledanje (NVIS)“ pomeni vključitev vseh elementov, ki so potrebni za ustrezno in varno uporabo očal za nočno gledanje med upravljanjem helikopterja. Sistem vključuje najmanj očala za nočno gledanje, razsvetljavo NVIS, helikopterske komponente, usposabljanje in stalno plovnost.

►M1  82. ◄  „Neneprijazno okolje“ pomeni okolje, v katerem:

Vsekakor se za neneprijazne štejejo tisti deli gosto naseljenih območij, ki imajo ustrezne površine za varen pristanek v sili.

►M1  83. ◄  „Operacija nenatančnega prileta (NPA)“ pomeni instrumentalni prilet z najmanjšo relativno višino spuščanja (MDH) ali višino odločitve (DH) pri letenju na podlagi tehnike CDFA, ki ni nižja od 250 ft, in RVR/CMV, ki ni krajša od 750 m za letala in 600 m za helikopterje.

►M1  84. ◄  „Član posadke NVIS“ pomeni člana tehničnega osebja, dodeljenega letu NVIS.

►M1  85. ◄  „Let NVIS“ pomeni let v nočnih vizualnih meteoroloških razmerah (VMC), pri katerem letalska posadka uporablja očala na nočno gledanje na helikopterju, ki se uporablja na podlagi odobritve NVIS.

►M1  86. ◄  „Operacije na morju“ pomenijo operacije, v katerih se velik del leta rutinsko izvaja nad morskimi območji do morskih lokacij ali od njih.

►M1  87. ◄  „Območje delovanja“ pomeni območje, ki ni letališče in ga operator ali vodja zrakoplova izbere za operacije pristanka, vzleta in/ali zunanjega tovora.

►M1  88. ◄  „Operacija razreda zmogljivosti 1“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko pristane v okviru razpoložljive razdalje za zaustavljeni vzlet ali varno nadaljuje let do primernega pristajalnega območja, odvisno od tega, kdaj se odpoved pojavi.

►M1  89. ◄  „Operacija razreda zmogljivosti 2“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko varno nadaljuje let, razen če se odpoved pojavi na začetku vzletnega manevra ali proti koncu pristajalnega manevra; v tem primeru je lahko potreben pristanek v sili.

►M1  90. ◄  „Operacija razreda zmogljivosti 3“ pomeni operacijo, pri kateri je v primeru odpovedi motorja kadar koli med letom za večmotorni helikopter pristanek v sili lahko potreben, za enomotornega pa je potreben.

►M1  91. ◄  „Operativni nadzor“ pomeni odgovornost za začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti.

►M1  92. ◄  „Operacija kategorije, ki ni standardna kategorija II (OTS CAT II)“ pomeni operacijo natančnega instrumentalnega prileta in pristanka na podlagi sistema ILS ali MLS, pri kateri ni na voljo nekaterih ali vseh elementov sistema razsvetljave za natančni prilet kategorije II, z:

►M1  93. ◄  „Letala razreda zmogljivosti A“ pomenijo večmotorna turbopropelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet ali največjo vzletno maso, ki presega 5 700 kg, in vsa večmotorna turboreaktivna letala.

►M1  94. ◄  „Letala razreda zmogljivosti B“ pomenijo propelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj.

►M1  95. ◄  „Letala razreda zmogljivosti C“ pomenijo letala z batnimi motorji in največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet ali največjo vzletno maso nad 5 700 kg.

►M1  96. ◄  „Vodja zrakoplova“ pomeni pilota, ki je imenovan za vodjo in odgovoren za varno izvajanje letenja.

►M1  97. ◄  „Glavni kraj poslovanja“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež organizacije, kjer se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor dejavnosti iz te uredbe.

►M1  98. ◄  „Prednostna razvrstitev preverjanj na ploščadi“ pomeni dodelitev ustreznega deleža skupnega števila preverjanj na ploščadi, ki jih opravi pristojni organ ali so opravljena v njegovem imenu v enem letu, kot je določeno v delu ARO.

►M1  99. ◄  „Območje javnega interesa“ pomeni območje, ki se uporablja izključno za operacije v javnem interesu.

►M1  100. ◄  „Preverjanje na ploščadi“ pomeni pregled zrakoplova, usposobljenosti letalske posadke in kabinskega osebja ter dokumentacije o letu za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami.

►M1  101. ◄  „Čas za odpravo napake“ pomeni omejitev trajanja operacij z nedelujočo opremo.

►M1  102. ◄  „Razpoložljiva razdalja za zaustavljeni vzlet (RTODAH)“ pomeni dolžino območja končnega prileta in vzleta, za katero je bilo objavljeno, da je na voljo in primerna za helikopterje, ki izvajajo operacije razreda zmogljivosti 1, da izvedejo zaustavljeni vzlet.

►M1  103. ◄  „Zahtevana razdalja za zaustavljeni vzlet (RTODRH)“ pomeni vodoravno razdaljo, ki je potrebna od začetka vzleta do točke, ko se helikopter popolnoma ustavi, po odpovedi motorja in zaustavitvi vzleta na točki odločitve za vzlet.

►M1  104. ◄  „Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni oddaljenost, pri kateri pilot zrakoplova na srednji črti vzletno-pristajalne steze vidi površinske oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto.

►M1  105. ◄  „Varen pristanek v sili“ pomeni neizogiben pristanek ali zasilni pristanek na vodi, za katerega se razumno pričakuje, da se pri njem osebe na zrakoplovu ali njegova površina ne bodo poškodovale.

►M1  106. ◄  „Vodna letala“ pomenijo zrakoplove z nepremičnimi krili, zasnovana za vzletanje in pristajanje na vodi, vključujejo pa amfibijska letala, ki se uporabljajo kot vodna letala.

►M1  107. ◄  „Ločene vzletno-pristajalne steze“ pomenijo vzletno-pristajalne steze na istem letališču, ki so ločene površine za pristajanje. Te vzletno-pristajalne steze se lahko prekrivajo ali križajo tako, da blokada ene vzletno-pristajalne steze ne ovira načrtovane vrste operacij na drugi vzletno-pristajalni stezi. Vsaka vzletno-pristajalna steza ima ločen postopek prileta na podlagi ločenega navigacijskega pripomočka.

►M1  108. ◄  „Poseben let po pravilih VFR“ pomeni let po pravilih VFR, za katerega kontrola zračnega prometa izda dovoljenje, da se izvaja v nadzorovani coni v meteoroloških razmerah pod vizualnimi meteorološkimi razmerami (VMC).

►M1  109. ◄  „Stabiliziran prilet (SAp)“ pomeni prilet, ki se izvede na nadzorovan in primeren način v smislu konfiguracije, energije in nadzora poti leta od vnaprej določene točke ali višine na točko 50 ft nad pragom ali točko, kjer se začne ravnanje letala pred pristankom, če je ta višja.

►M1  110. ◄  „Nadomestno vzletno letališče“ pomeni nadomestno letališče, na katerem lahko pristane zrakoplov, če to postane nujno kmalu po vzletu in ni mogoče uporabiti odhodnega letališča.

►M1  111. ◄  „Točka odločitve za vzlet (TDP)“ pomeni točko, ki se uporabi pri določitvi vzletne zmogljivosti, s katere se v primeru ugotovljene odpovedi motorja lahko zaustavljeni vzlet izvede ali vzlet varno nadaljuje.

►M1  112. ◄  „Razpoložljiva vzletna razdalja (TODA)“ pri letalih pomeni dolžino razpoložljive vzletno-pristajalne steze za vzletni zalet in dolžino čistine, če je zagotovljena.

►M1  113. ◄  „Razpoložljiva vzletna razdalja (TODAH)“ pri helikopterjih pomeni dolžino območja končnega prileta in vzleta ter dolžino helikopterske čistine – če je zagotovljena – za katero je bilo objavljeno, da je na voljo in primerna za vzlet helikopterjev.

►M1  114. ◄  „Zahtevana vzletna razdalja (TODRH)“ pri helikopterjih pomeni zahtevano vodoravno razdaljo od začetka vzleta do točke, na kateri se dosežejo varna vzletna hitrost (VTOSS), izbrana višina in pozitiven gradient vzpenjanja, po odpovedi ključnega motorja, ugotovljeni na TDP, in s preostalimi motorji v okviru odobrenih operativnih omejitev.

►M1  115. ◄  „Vzletna pot“ pomeni navpično in vodoravno pot z nedelujočim ključnim motorjem od določene točke na vzletu do višine 1 500 ft nad površjem za letala in do višine 1 000 ft nad površjem za helikopterje.

►M1  116. ◄  „Vzletna masa“ pomeni maso, vključno z vsem in vsemi, ki so na začetku vzleta na helikopterju in vzletnega zaleta na letalu.

►M1  117. ◄  „Razpoložljiva razdalja vzletnega zaleta (TORA)“ pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero država letališča objavi, da je na voljo in primerna za vožnjo letala po tleh pri vzletu.

►M1  118. ◄  „Član tehničnega osebja“ pomeni člana posadke v operacijah HNMP, HHO ali NVIS v komercialnem zračnem prevozu, ki ni član letalske posadke ali kabinskega osebja in ga operator razporedi na delovno mesto na zrakoplovu ali tleh za pomoč pilotu med operacijami HNMP, HHO ali NVIS, pri katerih je lahko potrebna uporaba specializirane opreme na zrakoplovu.

►M1  119. ◄  „Tehnična navodila“ pomenijo najnovejšo veljavno izdajo Tehničnih navodil za varen zračni prevoz nevarnega blaga, vključno z dodatkom in vsemi dopolnitvami, ki jih odobri in objavi Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

►M1  120. ◄  „Prometni tovor“ pomeni skupno maso potnikov, prtljage, tovora in ročne specialistične opreme, vključno z vsem balastom.

►M1  121. ◄  „Let brez pomoči sistema za nočno gledanje NVIS“ v primeru operacij NVIS pomeni tisti del leta po pravilih vizualnega letenja (VFR), ki se opravi ponoči, kadar član posadke ne uporablja očal za nočno gledanje (NVG).

►M1  122. ◄  „Podjetje“ pomeni katero koli fizično ali pravno pridobitno ali nepridobitno osebo ali uradni organ, ne glede na to, ali ima svojo pravno osebnost ali ne.

►M1  123. ◄  „V1“ pomeni največjo hitrost pri vzletu, pri kateri mora pilot prvič ukrepati za zaustavitev letala v okviru razdalje pospeševanja in zaustavljanja. V1 pomeni tudi minimalno hitrost pri vzletu po odpovedi ključnega motorja pri hitrosti VEF, pri kateri lahko pilot nadaljuje vzlet in doseže zahtevano višino nad vzletno površino v okviru vzletne razdalje.

►M1  124. ◄  „VEF“ pomeni hitrost, pri kateri se predpostavlja odpoved ključnega motorja med vzletom.

►M1  125. ◄  „Vizualni prilet“ pomeni prilet, pri katerem se bodisi del postopka bodisi celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren.

126. „Vremensko ustrezen aerodrom“ pomeni primeren aerodrom, za katerega vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija za predvideni čas uporabe kažejo, da bodo vremenski pogoji enakovredni ali nad veljavnimi minimumi za obratovanje aerodroma, in poročila o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze kažejo, da bo možen varen pristanek.

►M1  127. ◄  „Pogodba o najemu zrakoplova z osebjem“ pomeni pogodbo med letalskimi prevozniki, v skladu s katero se zrakoplov uporablja na podlagi AOC (spričevala letalskega prevoznika) najemodajalca.

►M1  128. ◄  „Mokra vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina je prekrita z vodo ali enakovredno snovjo v manjšem obsegu, kot je naveden v opredelitvi „kontaminirane vzletno-pristajalne steze“, ali če je na njeni površini toliko vlage, da odseva, vendar pa na njej ni večjih območij stoječe vode.

(a) Agencija pripravi sprejemljive načine usklajevanja (AMC), ki se lahko uporabijo za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Če se zagotovi skladnost s sprejemljivimi načini usklajevanja, so izpolnjene ustrezne zahteve iz izvedbenih pravil.

(b) Za vzpostavitev skladnosti z izvedbenimi pravili se lahko uporabijo drugi načini usklajevanja.

(c) Pristojni organ vzpostavi sistem za dosledno preverjanje, ali vsi drugi načini usklajevanja, ki jih uporablja sam ali organizacije oziroma osebe pod njegovim nadzorom, omogočajo vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(d) Pristojni organ po preučitvi predložene dokumentacije in po potrebi po opravljenem inšpekcijskem pregledu organizacije oceni vse druge načine usklajevanja, ki jih organizacija predlaga v skladu z ORO.GEN.120(b).

Če pristojni organ ugotovi, da so drugi načini usklajevanja v skladu z izvedbenimi pravili, nemudoma:

(e) Če pristojni organ sam uporablja druge načine usklajevanja za doseganje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, jih:

Pristojni organ zagotovi Agenciji popoln opis drugih načinov usklajevanja, vključno z vsemi zadevnimi spremembami postopkov in oceno, ki dokazuje, da so izvedbena pravila izpolnjena.

(a) Pristojni organ nemudoma obvesti Agencijo o vseh večjih težavah pri izvajanju Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(b) Pristojni organ zagotovi Agenciji informacije, pomembne za varnost, ki izhajajo iz prejetih poročil o dogodkih.

(a) Brez poseganja v Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) pristojni organ vzpostavi sistem za ustrezno zbiranje, analiziranje in razširjanje varnostnih informacij.

(b) Agencija vzpostavi sistem za ustrezno analiziranje vseh prejetih pomembnih varnostnih informacij ter državam članicam in Komisiji nemudoma zagotovi vse informacije, vključno s priporočili ali korektivnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti, za pravočasen odziv na varnostno težavo, ki vključuje proizvode, dele, naprave, osebe ali organizacije, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila.

(c) Pristojni organ po prejemu informacij iz odstavkov (a) in (b) sprejme ustrezne ukrepe za rešitev varnostne težave.

(d) Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom (c), se takoj sporočijo vsem osebam ali organizacijam, ki jih morajo upoštevati v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Pristojni organ o navedenih ukrepih obvesti tudi Agencijo, če je potrebno skupno ukrepanje, pa tudi druge zadevne države članice.

(a) Pristojni organ vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje najmanj:

(b) Pristojni organ za vsako področje dejavnosti, vključno s sistemom upravljanja, imenuje eno ali več oseb, ki so na splošno odgovorne za upravljanje zadevne naloge oziroma nalog.

(c) Pristojni organ določi postopke za sodelovanje pri medsebojni izmenjavi vseh potrebnih informacij in pomoči z drugimi zadevnimi pristojnimi organi, vključno z vsemi ugotovitvami in nadaljnjimi ukrepi, sprejetimi na podlagi nadzora oseb in organizacij, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, vendar jih je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija ►M1   oziroma pristojnemu organu druge države članice ali Agenciji predložijo izjave ◄ .

(d) Kopija postopkov, povezanih s sistemom upravljanja, in njihovih sprememb se zaradi standardizacije da na voljo Agenciji.

(a) Države članice dodelijo naloge v zvezi s prvim certificiranjem ali stalnim nadzorom oseb ali organizacij v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili le kvalificiranim subjektom. Ob dodelitvi nalog pristojni organ zagotovi, da ima:

(b) Pristojni organ zagotovi, da postopek notranje revizije in postopek upravljanja varnostnih tveganj iz ARO.GEN.200(a)(4) vključuje vse certifikacijske naloge ali naloge stalnega nadzora, opravljene v njegovem imenu.

(a) Pristojni organ ima vzpostavljen sistem za določitev sprememb, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Ta sistem mu omogoča ustrezno ukrepanje za zagotovitev nadaljnje ustreznosti in učinkovitosti njegovega sistema upravljanja.

(b) Pristojni organ za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravočasno posodablja svoj sistem upravljanja v skladu s spremembami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(c) Pristojni organ obvesti Agencijo o spremembah, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(a) Pristojni organ vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

▼M1

▼B

▼M1

▼B

(b) Pristojni organ vodi seznam vseh izdanih certifikatov organizacij ►M1  in izjav, ki jih je prejel. ◄

(c) Vse evidence se hranijo najmanj toliko časa, kot določa ta uredba. Če to ni navedeno, se evidence hranijo najmanj pet let, ob upoštevanju veljavne zakonodaje o varstvu podatkov.

(a) Pristojni organ preveri:

(b) To preverjanje:

(c) Pri obsegu nadzora iz odstavkov (a) in (b) se upoštevajo rezultati preteklih nadzornih dejavnosti in prednostnih nalog v zvezi z varnostjo.

(d) Brez poseganja v pristojnosti držav članic in njihove obveznosti v skladu z ARO.RAMP se obseg nadzora nad dejavnostmi, ki jih na ozemlju države članice izvajajo osebe ali organizacije, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v drugi državi članici, določi na podlagi prednostnih nalog v zvezi z varnostjo in preteklih nadzornih dejavnosti.

(e) Če je v dejavnost neke osebe ali organizacije vključenih več držav članic ali Agencija, lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor v skladu z odstavkom (a), privoli, da nadzorne naloge opravi(-jo) pristojni organ(-i) države članice oziroma držav članic, v katerih se izvaja dejavnost, ali Agencija. O taki privolitvi in njenem obsegu se obvestijo vse osebe ali organizacije, ki jih taka privolitev zadeva.

(f) Pristojni organ zbira in obdeluje vse informacije, ki se mu zdijo koristne za nadzor, vključno za preverjanja na ploščadi in nenapovedane inšpekcijske preglede.

(a) Pristojni organ vzpostavi in vzdržuje program nadzora, ki vključuje nadzorne dejavnosti iz ARO.GEN.300 in ARO.RAMP.

(b) Za organizacije, ki jih je certificiral pristojni organ, se program nadzora pripravi ob upoštevanju posebnih značilnosti organizacije, zapletenosti njenih dejavnosti, rezultatov preteklih certifikacijskih in/ali nadzornih dejavnosti na podlagi ARO.GEN in ARO.RAMP, temelji pa na oceni povezanih tveganj. Program nadzora v okviru posameznih ciklov načrtovanja nadzora vključuje:

(c) Za organizacije, ki jih je certificiral pristojni organ, se uporablja največ 24-mesečni cikel načrtovanja nadzora.

Cikel načrtovanja nadzora se lahko skrajša, če obstajajo dokazi, da se je poslabšala varnost v organizaciji.

Cikel načrtovanja nadzora se lahko podaljša na največ 36 mesecev, če pristojni organ ugotovi, da je v predhodnih 24 mesecih:

Cikel načrtovanja nadzora se lahko nadalje podaljša na največ 48 mesecev, če je poleg navedenega organizacija vzpostavila učinkovit in neprekinjen sistem poročanja o varnosti v organizaciji in njeni regulativni skladnosti pristojnemu organu, pristojni organ pa ga je potrdil.

(d) Za organizacije, ki za svojo dejavnost predložijo izjavo pri pristojnem organu, se program nadzora pripravi ob upoštevanju posebnih značilnosti organizacije, zapletenosti njenih dejavnosti in rezultatov preteklih nadzornih dejavnosti ter temelji na oceni povezanih tveganj. Vključuje revizije in inšpekcijske preglede, vključno s preverjanji na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, kot je ustrezno.

►M1  (e) ◄  Za osebe z licenco, certifikatom, ratingom ali potrdilom, ki jih je izdal pristojni organ, program nadzora vključuje ustrezne inšpekcijske preglede, vključno z nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, kot je ustrezno.

►M1  (f) ◄  Program nadzora vključuje evidenco datumov predvidenih in opravljenih revizij, inšpekcijskih pregledov in sestankov.

(a) Pristojni organ ob prejemu vloge za prvo izdajo certifikata organizaciji preveri skladnost organizacije z veljavnimi zahtevami. Ta preveritev lahko upošteva izjavo, navedeno v ORO.AOC.100(b).

(b) Ko se pristojni organ prepriča, da organizacija izpolnjuje veljavne zahteve, izda certifikat(-e) v skladu z dodatki I do II. Certifikat(-i) se izda(-jo) za nedoločen čas. Privilegiji in obseg dejavnosti, za izvajanje katerih se potrdi organizacija, se določijo v pogojih za potrditev, ki se priložijo certifikatu(-om).

(c) Da se organizaciji omogoči izvajanje sprememb brez vnaprejšnje odobritve pristojnega organa v skladu z ORO.GEN.130, pristojni organ odobri postopek, ki ga predloži organizacija in v katerem opredeli obseg takih sprememb ter opiše način obvladovanja takih sprememb in obveščanja o njih.

(a) Pristojni organ ob prejemu vloge za spremembo, za katero je potrebna predhodna odobritev, pred izdajo odobritve preveri skladnost organizacije z veljavnimi zahtevami.

Pristojni organ določi pogoje, pod katerimi organizacija lahko deluje med spremembo, razen če pristojni organ ne odloči, da je treba certifikat organizacije začasno odvzeti.

Ko se pristojni organ prepriča, da organizacija izpolnjuje veljavne zahteve, odobri spremembo.

(b) Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe, če organizacija uvede spremembe, za katere je potrebna predhodna odobritev, ne da bi dobila predhodno odobritev pristojnega organa v skladu z odstavkom (a), pristojni organ začasno odvzame, omeji ali prekliče certifikat organizacije.

(c) Pri spremembah, za katere ni potrebna predhodna odobritev, pristojni organ oceni informacije iz obvestila, ki ga organizacija pošlje v skladu z ORO.GEN.130, da preveri izpolnjevanje veljavnih zahtev. V primeru neskladnosti:

(a) Ob prejemu izjave od organizacije, ki izvaja ali namerava izvajati dejavnosti, za katere je potrebna izjava, pristojni organ preveri, ali izjava vsebuje vse informacije, zahtevane v delu ORO, in organizacijo obvesti o prejemu izjave.

(b) Če izjava ne vsebuje zahtevanih informacij ali vsebuje informacije, ki kažejo na neskladnost z veljavnimi zahtevami, pristojni organ obvesti organizacijo o neskladnosti in zahteva dodatne informacije. Če je potrebno, pristojni organ opravi inšpekcijski pregled organizacije. Če je neskladnost potrjena, pristojni organ sprejme ukrepe, opredeljene v ARO.GEN.350.

(a) Organ, pristojen za nadzor v skladu z ARO.GEN.300(a), ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost.

(b) Pristojni organ izda ugotovitev 1. stopnje, če ugotovi večjo neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, s postopki in priročniki organizacije ali pogoji za izdajo odobritve ali certifikata ►M1   ali z vsebino izjave ◄ ki zmanjšuje varnost ali resno ogroža varnost letenja.

Ugotovitve 1. stopnje vključujejo:

(c) Pristojni organ izda ugotovitev 2. stopnje, če ugotovi neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, s postopki in priročniki organizacije ali pogoji za izdajo odobritve ali certifikata ►M1   ali z vsebino izjave ◄ ki bi lahko zmanjšala varnost ali ogrozila varnost letenja.

(d) Če je ugotovitev rezultat nadzora ali drugih postopkov, pristojni organ brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, pisno obvesti organizacijo o ugotovitvi in zahteva korektivni ukrep za odpravo ugotovljene(-ih) neskladnosti. Če je ustrezno, pristojni organ obvesti državo, v kateri je zrakoplov registriran.

(e) Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe, če organ države članice, ki deluje v skladu z določbami ARO.GEN.300(d), ugotovi, da organizacija, ki jo je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija ►M1   oziroma je pristojnemu organu druge države članice ali Agenciji predložila izjavo za svojo dejavnost ◄ ni v skladu z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, obvesti navedeni pristojni organ in navede stopnjo ugotovitve.

(a) Če organ, pristojen za nadzor v skladu z ARO.GEN.300(a), med nadzorom ali z drugimi postopki najde dokaz, da oseba z licenco, certifikatom, ratingom ali potrdilom, izdanim v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, ne izpolnjuje veljavnih zahtev, ta pristojni organ deluje v skladu z ARA.GEN.355(a) do (d) iz Priloge VI (del-ARA) k Uredbi Komisije (EU) št. 290/2012 ( 7 ).

(b) Če se med nadzorom ali z drugimi postopki najde dokaz, da oseba, za katero veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil, ki nima licence, certifikata, ratinga ali potrdila, izdanega v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi pravili, ne izpolnjuje veljavnih zahtev, pristojni organ, ki je odkril neskladnost, sprejme potrebne izvršilne ukrepe, da prepreči nadaljevanje neskladnosti.

(a) Pristojni organ izda spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ko se prepriča, da operator dokazuje skladnost z elementi iz ORO.AOC.100.

(b) Spričevalo vključuje povezane operativne specifikacije.

1. preveri, po preveritvi, ki jo je izvedel operator v skladu z ORO.AOC.115, skladnost operatorja iz tretje države z veljavnimi standardi ICAO;

2. se po potrebi poveže s pristojnim organom države operatorja iz tretje države.

(a) Pristojni organ odobri pogodbo o najemu, ko se prepriča, da operator, certificiran v skladu s Prilogo III (del ORO), izpolnjuje zahteve iz:

(b) Odobritev pogodbe o najemu zrakoplova z osebjem se začasno odvzame ali prekliče, kadar:

(c) Odobritev pogodbe o najemu zrakoplova brez osebja se začasno odvzame ali prekliče, kadar je spričevalo o plovnosti zrakoplova začasno odvzeto ali preklicano.

(d) Ko pristojni organ prejme vlogo za predhodno odobritev pogodbe o oddaji zrakoplova brez osebja v najem v skladu z ORO.AOC.110(d), zagotovi:

(a) Pristojni organ ob prejemu vloge za izdajo posebne odobritve ali sprememb posebne odobritve oceni vlogo v skladu z ustreznimi zahtevami iz Priloge V (del SPA) in po potrebi opravi ustrezen inšpekcijski pregled operatorja.

(b) Ko se pristojni organ prepriča, da je operator skladen z veljavnimi zahtevami, odobritev izda ali spremeni. V odobritvi se navedejo:

(a) Pristojni organ ob prejemu vloge za prvo odobritev seznama minimalne opreme (MEL) ali njegovo spremembo, ki jo predloži operator, pred izdajo odobritve oceni vsak zadevni element za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami.

(b) Pristojni organ odobri postopek operatorja za podaljšanje veljavnega roka za odpravo napake B, C in D, če operator dokaže obstoj pogojev iz ORO.MLR.105(f), pristojni organ pa jih preveri.

(c) Pristojni organ za vsak primer posebej odobri uporabo zrakoplova zunaj omejitev seznama MEL, vendar v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL), če operator dokaže izpolnjevanje pogojev iz ORO.MLR.105, pristojni organ pa jih preveri.

(a) Država članica določi tista območja, na katerih je mogoče helikopterske operacije izvajati brez zagotovljene možnosti varnega pristanka v sili, kot je opisano v CAT.POL.H.420.

(b) Pristojni organ pred izdajo odobritve iz CAT.POL.H.420 upošteva razloge operatorja za izključitev uporabe ustreznih meril zmogljivosti.

(a) Pregleda se, ali so zrakoplovi in njihove posadke v skladu z veljavnimi zahtevami.

(b) Pristojni organ poleg preverjanj na ploščadi, vključenih v njegov program nadzora, oblikovan v skladu z ARO.GEN.305, opravi preverjanje na ploščadi v zvezi z zrakoplovom, za katerega obstaja sum, da ni v skladu z veljavnimi zahtevami.

(c) Pristojni organ v okviru razvoja programa nadzora, oblikovanega v skladu z ARO.GEN.305, pripravi letni program za opravljanje preverjanj zrakoplovov na ploščadi. Ta program:

(d) Kadar se Agenciji zdi potrebno, v sodelovanju z državami članicami, na ozemlju katerih poteka inšpekcijski pregled, opravi preverjanje zrakoplova na ploščadi, da preveri skladnost z veljavnimi zahtevami za namene:

(a) Agencija pristojnim organom predloži seznam operatorjev zrakoplovov, za katere je bilo ugotovljeno, da pomenijo morebitno tveganje, za prednostno razvrstitev preverjanj na ploščadi.

(b) Ta seznam vključuje:

(c) Seznam se oblikuje v skladu s postopki, ki jih določi Agencija, po vsaki posodobitvi seznama Skupnosti o operatorjih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005, in vsekakor vsaj enkrat na štiri mesece.

(a) Pristojni organ in Agencija imata usposobljene inšpektorje za opravljanje preverjanj na ploščadi.

(b) Inšpektorji za opravljanje preverjanj na ploščadi:

(c) Usposabljanje iz točke (b)(2)(i) izvaja pristojni organ ali katera koli organizacija za usposabljanje, odobrena v skladu z ARO.RAMP.120(a).

(d) Agencija oblikuje in vzdržuje učne načrte ter spodbuja organizacijo usposabljanj in delavnic za inšpektorje za izboljšanje razumevanja in enotnega izvajanja tega poddela.

(e) Agencija omogoča in usklajuje program izmenjave inšpektorjev, katerega cilj je inšpektorjem omogočiti pridobivanje praktičnih izkušenj in prispevanje k usklajevanju postopkov.

(a) Pristojni organ odobri organizacijo za usposabljanje, ki ima glavni kraj poslovanja na ozemlju zadevne države članice, ko se prepriča, da je organizacija za usposabljanje:

(b) Agencija na zahtevo pristojnega organa preverja izpolnjevanje zahtev in stalne skladnosti z zahtevami iz odstavka (a).

(c) Organizacija za usposabljanje je odobrena za zagotavljanje ene ali več naslednjih vrst usposabljanja:

(a) Preverjanja na ploščadi so standardizirana, pri njih se uporablja obrazec iz Dodatka III oziroma Dodatka IV.

(b) Inšpektor(-ji) si pri preverjanju na ploščadi po svojih najboljših močeh prizadeva(-jo) preprečiti neupravičeno zamudo zrakoplova, ki se preverja.

(c) Ob koncu preverjanja na ploščadi je vodja zrakoplova ali v njegovi odsotnosti drug član letalske posadke ali predstavnik operatorja obveščen o rezultatih preverjanja na ploščadi z obrazcem iz Dodatka III.

1. ugotovitev kategorije 3 je vsaka ugotovljena precejšnja neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima velik vpliv na varnost;

2. ugotovitev kategorije 2 je vsaka ugotovljena neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima precejšen vpliv na varnost;

3. ugotovitev kategorije 1 je vsaka ugotovljena neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima majhen vpliv na varnost.

(a) Pristojni organ ali po potrebi Agencija za ugotovitev kategorije 2 ali 3:

(b) Pristojni organ pri ugotovitvah kategorije 3 poleg odstavka (a) sprejme takojšnje ukrepe z:

(c) Kadar Agencija sprejme ugotovitev kategorije 3, od pristojnega organa države, v kateri je pristal zrakoplov, zahteva sprejetje ustreznih ukrepov v skladu z odstavkom (b).

(a) Pristojni organ pri ugotovitvi kategorije 3, če se zdi, da operator ali lastnik namerava leteti ali bo verjetno letel z zrakoplovom, ne da bi izvedel ustrezne korektivne ukrepe:

(b) Pristojni organ države, ki je zrakoplovu prepovedala let, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države operatorja in po potrebi države, v kateri je zrakoplov registriran, pri zrakoplovu, ki ima prepoved leta in ga uporablja operator iz tretje države, pa tudi Agencijo.

(c) Pristojni organ v sodelovanju z državo operatorja ali državo registracije določi potrebne pogoje, pod katerimi se zrakoplovu dovoli vzlet.

(d) Če neskladnost vpliva na veljavnost spričevala o plovnosti zrakoplova, pristojni organ odpravi prepoved leta šele, ko operator predloži dokaze, da

(a) Informacije, zbrane v skladu z ARO.RAMP.125(a), se vnesejo v centralizirano podatkovno zbirko iz ARO.RAMP.150(b)(2) v 21 koledarskih dneh po inšpekcijskem pregledu.

(b) Pristojni organ ali Agencija v centralizirano podatkovno zbirko vneseta vse informacije, ki so koristne za uporabo Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter za izpolnjevanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to prilogo, vključno z zadevnimi informacijami iz ARO.RAMP.110(a).

(c) Kadar informacije iz ARO.RAMP.110 kažejo na morebitno grožnjo varnosti, se take informacije nemudoma sporočijo tudi vsem pristojnim organom in Agenciji.

(d) Kadar informacije o pomanjkljivostih zrakoplova pristojnemu organu posreduje oseba, viri informacij iz ARO.RAMP.110 in ARO.RAMP.125(a) niso opredeljivi.

(a) Agencija upravlja in uporablja orodja in postopke, ki so potrebni za hrambo in izmenjavo:

(b) Upravljanje vključuje naslednje naloge:

(a) stanje napredka sistema;

(b) stanje inšpekcijskih pregledov, opravljenih v tekočem letu;

(c) analizo rezultatov inšpekcijskih pregledov z navedbo kategorij ugotovitev;

(d) ukrepe, sprejete v tekočem letu;

(e) predloge za dodatno izboljšanje sistema preverjanj na ploščadi in

(f) priloge, ki vsebujejo sezname inšpekcijskih pregledov, razvrščenih glede na državo delovanja, tip zrakoplova, operatorja in pogostost pojava težav v zvezi z varnostjo posameznega pregledanega dela.

(a) Države članice uporabijo informacije, ki jih prejmejo v skladu z ARO.RAMP.105 in ARO.RAMP.145 le za namene iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter jih v skladu s tem ščitijo.

(b) Agencija vsako leto objavi poročilo o zbranih informacijah, ki je dano na voljo javnosti in vsebuje analizo informacij, prejetih v skladu z ARO.RAMP.145. Poročilo je preprosto in zlahka razumljivo, vir informacij pa neopredeljiv.

(a) Operator je odgovoren za delovanje zrakoplova v skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, ustreznimi zahtevami iz te priloge in njegovim certifikatom ►M1  ali izjavo. ◄

(b) Vsak let se izvede v skladu z določbami operativnega priročnika.

(c) Operator vzpostavi in vzdržuje sistem operativnega nadzora nad vsakim letom, ki se izvaja pod pogoji iz njegovega certifikata ►M1  ali izjave. ◄

(d) Operator zagotovi, da so njegovi zrakoplovi opremljeni, posadke pa usposobljene v skladu z zahtevami za območje in vrsto operacij.

(e) Operator zagotovi, da je vse osebje, dodeljeno ali neposredno vključeno v zemeljske in letalske operacije, ustrezno poučeno, da je dokazalo usposobljenost za opravljanje svojih posebnih nalog ter da se zaveda svojih odgovornosti in povezanosti takšnih nalog s celotno operacijo.

(f) Operator za vsak tip zrakoplova določi postopke in navodila za varno delovanje, ki vsebujejo naloge in odgovornosti zemeljskega osebja in članov posadk za vse vrste operacij na tleh in v zraku. Ti postopki od članov posadke v ključnih fazah leta ne zahtevajo izvajanja drugih nalog, razen tistih, ki so potrebne za varno delovanje zrakoplova.

(g) Operator zagotovi, da se vsi zaposleni zavedajo, da morajo upoštevati zakone, druge predpise in postopke tistih držav, v katerih se izvajajo leti, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog.

(h) Operator določi sistem kontrolnih seznamov za vsak tip zrakoplova, namenjen uporabi članov posadke v vseh fazah leta v običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkih v sili, da se zagotovi upoštevanje operativnih postopkov iz operativnega priročnika. Pri zasnovi in uporabi kontrolnih seznamov se upoštevajo človeški dejavniki in najnovejša ustrezna dokumentacija proizvajalca zrakoplova.

(i) Operator določi postopke načrtovanja letov za zagotavljanje varnega izvajanja letov na podlagi upoštevanja zmogljivosti zrakoplova, drugih operativnih omejitev ter ustreznih pričakovanih pogojev na predvideni zračni poti in zadevnih letališčih ali območjih delovanja. Ti postopki se vključijo v operativni priročnik.

(j) Operator vzpostavi in vzdržuje programe usposabljanja osebja za nevarno blago v skladu s tehničnimi navodili, ki jih revidira in odobri pristojni organ. Programi usposabljanja so sorazmerni z odgovornostmi osebja.

(a) Vloga za izdajo certifikata operatorja ali spremembo obstoječega certifikata se vloži v obliki in na način, ki ju pristojni organ določi ob upoštevanju veljavnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(b) Prosilci za prvi certifikat pristojnemu organu predložijo dokumentacijo, iz katere je razvidno, kako bodo izpolnjevali zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil. Taka dokumentacija vključuje postopek z opisom načina upravljanja sprememb, za katere se ne zahteva predhodna odobritev, in načina obveščanja pristojnega organa.

(a) Operator lahko za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili poleg načinov usklajevanja, ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja.

(b) Če želi operator, za katerega je obvezno certificiranje, za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili namesto sprejemljivih načinov usklajevanja, ki jih je sprejela Agencija, uporabljati druge načine usklajevanja, pred začetkom njihovega izvajanja zagotovi pristojnemu organu njihov popolni opis. Ta vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki so lahko pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje izvedbenih pravil.

Operator lahko izvaja te druge načine usklajevanja na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa in po prejemu obvestila v skladu z ARO.GEN.120(d).

(c) Operator, ki mora za svojo dejavnost predložiti izjavo, predloži pristojnemu organu seznam drugih načinov usklajevanja, ki jih uporablja za doseganje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(a) Vsako spremembo, ki vpliva na:

mora predhodno odobriti pristojni organ.

(b) Za vse spremembe, za katere se zahteva predhodna odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, operator odda vlogo in pridobi odobritev pristojnega organa. Vloga se odda pred uvedbo katere koli take spremembe, da lahko pristojni organ opredeli stalno skladnost z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter po potrebi spremeni certifikat operatorja in zadevne pogoje odobritve, ki so mu priloženi.

Operator zagotovi pristojnemu organu vso ustrezno dokumentacijo.

Sprememba se izvede šele po prejemu formalne odobritve pristojnega organa v skladu z ARO.GEN.330.

Operator med takimi spremembami deluje pod pogoji, ki jih ustrezno določi pristojni organ.

(c) Vse spremembe, za katere ni potrebna predhodna odobritev, se upravljajo po postopku, ki ga pristojni organ odobri v skladu z ARO.GEN.310(c), poleg tega pa se v skladu s postopkom tudi obvesti pristojni organ.

(a) Certifikat operatorja ostane veljaven, če:

(b) Ob preklicu ali odpovedi se certifikat takoj vrne pristojnemu organu.

(a) Operator za opredelitev skladnosti z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili omogoči dostop ob vsakem času do vseh objektov, zrakoplovov, dokumentov, evidenc, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, pomembnega za njegovo dejavnost, ki je predmet certifikacije ►M1  ali predložitve izjave ◄ ne glede na to, ali jih oddaja izvajalcem ali ne, vsakomur, ki ga pooblasti eden od naslednjih organov:

(b) Dostop do zrakoplovov, navedenih v točki (a), vključuje možnost vstopiti v zrakoplov in ostati v njem med letalskimi operacijami, razen če vodja zrakoplova v interesu varnosti odloči drugače za pilotsko kabino v skladu s CAT.GEN.MPA.135.

(a) opredeli temeljni vzrok neskladnosti;

(b) določi načrt korektivnih ukrepov in

(c) pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvajanje korektivnih ukrepov v roku, ki ga določi skupaj z navedenim organom v skladu z ARO.GEN.350(d).

(a) vse varnostne ukrepe, ki jih pristojni organ odredi v skladu z ARO.GEN.135(c), in

(b) vse ustrezne obvezne varnostne informacije, ki jih izda Agencija, vključno z direktivami o plovnosti.

(a) Operator obvesti pristojni organ in vse druge organizacije, ki jih mora obvestiti v skladu z zahtevami države operatorja, o vseh nesrečah, resnih incidentih in dogodkih v skladu z Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) in Direktivo 2003/42/ES.

(b) Brez poseganja v točko (a) operator obvesti pristojni organ in organizacijo, odgovorno za projektiranje zrakoplova, o vseh incidentih, motnjah v delovanju, tehničnih okvarah, prekoračitvah tehničnih omejitev ali dogodkih, ki bi opozorili na netočne, nepopolne ali dvoumne informacije iz podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012, ali drugih neobičajnih okoliščinah, ki so ali bi lahko ogrozile varno delovanje zrakoplova in niso povzročile nesreče ali resnega incidenta.

(c) Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010, Direktivo 2003/42/ES, Uredbo Komisije (ES) št. 1321/2007 ( 12 ) in Uredbo Komisije (ES) št. 1330/2007 ( 13 ), se poročila iz odstavkov (a) in (b) pripravijo v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, vsebujejo pa vse ustrezne informacije o stanju, s katerim je operator seznanjen.

(d) Poročila se pripravijo čim prej, vsekakor pa v 72 urah po tem, ko je operator odkril stanje, na katero se poročilo nanaša, razen če to preprečijo izjemne okoliščine.

(e) Če je ustrezno, operator pripravi poročilo o spremljanju in v njem navede podrobnosti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti, kar najhitreje po opredelitvi navedenih ukrepov. To poročilo se pripravi v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.

(a) Operator določi, vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje:

(b) Sistem upravljanja ustreza velikosti operatorja ter vrsti in zapletenosti njegovih dejavnosti, ob upoštevanju nevarnosti in povezanih tveganj, ki izhajajo iz teh dejavnosti.

(a) Dejavnosti, oddane izvajalcem, vključujejo vse dejavnosti iz obsega odobritve operatorja, ki jih izvaja druga organizacija, ki je sama certificirana za opravljanje zadevne dejavnosti, če ni certificirana, pa dela na podlagi odobritve operatorja. Operator zagotovi, da oddana ali kupljena storitev ali proizvod izpolnjuje veljavne zahteve, če kateri koli del svoje dejavnosti odda v izvajanje ali kupi.

(b) Če certificirani operator odda kateri koli del svoje dejavnosti v izvajanje organizaciji, ki ni certificirana za izvajanje take dejavnosti v skladu s tem delom, organizacija, ki je dejavnost prevzela v izvajanje, dela na podlagi odobritve operatorja. Organizacija, ki je dejavnost oddala v izvajanje, zagotovi, da ima pristojni organ dostop do organizacije, ki je dejavnost prevzela v izvajanje, da opredeli stalno skladnost z veljavnimi zahtevami.

(a) Operator imenuje odgovornega poslovodnega delavca, ki zagotavlja, da se lahko vse dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu z veljavnimi zahtevami. Odgovorni poslovodni delavec je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.

(b) Operator imenuje osebo ali skupino oseb, ki so odgovorne za zagotavljanje, da operator ostane v skladu z veljavnimi zahtevami. Taka oseba oziroma osebe so na koncu odgovorne odgovornemu poslovodnemu delavcu.

(c) Operator ima dovolj usposobljenega osebja za izvajanje načrtovanih nalog in dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami.

(d) Operator vodi ustrezne evidence o izkušnjah, usposobljenosti in usposabljanju za dokazovanje skladnosti s točko (c).

(e) Operator zagotavlja, da so vsi člani osebja seznanjeni s predpisi in postopki, pomembnimi za izvajanje njihovih nalog.

(a) Operator vzpostavi sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno shranjevanje podatkov in zanesljivo sledljivost vseh razvitih dejavnosti, vključuje pa zlasti vse elemente iz dela ORO.GEN.200.

(b) Oblika evidenc se določi v postopkih operatorja.

(c) Evidence se hranijo na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spremembo in krajo.

(a) Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) operator pred začetkom izvajanja komercialnih zračnih operacij vloži vlogo za spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ki ga izda pristojni organ, in to spričevalo tudi pridobi.

(b) Operator pristojnemu organu predloži naslednje informacije:

(c) Prosilec pristojnemu organu dokaže, da:

(a) Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1008/2008 mora vsako pogodbo o najemu zrakoplova, ki ga uporablja operator, certificiran v skladu s tem delom, predhodno odobriti pristojni organ.

(b) Operator, certificiran v skladu s tem delom, najame zrakoplov pod pogoji najema zrakoplova z osebjem samo pri operatorju, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

(c) Prosilec za odobritev najema zrakoplova z osebjem pri operatorju iz tretje države pristojnemu organu dokaže, da:

(d) Prosilec za odobritev najema v tretji državi registriranega zrakoplova brez osebja dokaže pristojnemu organu, da:

(e) Operator, certificiran v skladu s tem delom, ki namerava oddati enega od svojih zrakoplovov brez osebja v najem, pristojnemu organu odda vlogo za predhodno odobritev. Priložene so ji kopije predvidene pogodbe o najemu ali opisa določb najema, razen finančnih dogovorov, in vsi drugi pomembni dokumenti.

(f) Operator, certificiran v skladu s tem delom, pred oddajo zrakoplova z osebjem v najem o tem obvesti pristojni organ.

(a) Brez poseganja v veljavne varnostne zahteve EU za operatorje in zrakoplove iz tretjih držav velja, da operator, certificiran v skladu s tem delom, sklene sporazum o letih pod skupno oznako z operatorjem iz tretje države le po tem, ko:

(b) Operator pri izvajanju sporazuma o letih pod skupno oznako spremlja in redno ocenjuje tekoče usklajevanje operatorja tretje države z zadevnimi standardi ICAO.

(c) Operator, certificiran v skladu s tem delom, ne prodaja in izdaja vozovnic za lete, ki jih izvaja operator iz tretje države, če za operatorja iz tretje države velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 ali če ne ohranja skladnosti z zadevnimi standardi ICAO.

(a) Kadar operator načrtuje zagotavljanje tečaja usposabljanja iz Priloge V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012, odda vlogo za odobritev, ki jo izda pristojni organ, in to vlogo tudi pridobi. Prosilec v ta namen dokaže skladnost z zahtevami za izvajanje in vsebino tečaja usposabljanja iz CC.TRA.215 in CC.TRA.220 iz navedene priloge ter pristojnemu organu predloži:

(b) Če se država članica v skladu z ARA.CC.200 iz Priloge VI (del ARA) k Uredbi (EU) št. 290/2012 odloči, da so operatorji lahko potrjeni za izdajo potrdil kabinskega osebja, prosilec poleg odstavka (a):

(c) Potrdila iz odstavkov (a) in (b) se določijo v operativnih specifikacijah.

(a) Imetnik spričevala AOC lahko izvaja nekomercialne operacije z zrakoplovom, ki se sicer uporablja za operacije komercialnega zračnega prevoza in je naveden v operativnih specifikacijah njegovega spričevala AOC, če operator:

(b) Imetniku spričevala AOC, ki izvaja operacije iz odstavka (a), ni treba predložiti izjave v skladu s tem delom.

(a) Operator vzpostavi in vzdržuje sistem za spremljanje podatkov o letih, ki je vključen v njegov sistem upravljanja, za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg.

(b) Sistem za spremljanje podatkov o letih je nekaznovalen in vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za zavarovanje vira (virov) podatkov.

(a) uporablja ustrezne zmogljivosti zemeljske oskrbe, da zagotovi varno oskrbo svojih letov;

(b) zagotovi operativne podporne zmogljivosti v glavni operativni bazi, ki ustrezajo območju in vrsti operacij, in

(c) zagotovi, da delovni prostor, ki je na voljo v vsaki operativni bazi, ustreza osebju, katerega dejanja lahko vplivajo na varnost letalskih operacij. Upoštevajo se potrebe zemeljskega osebja, osebja, pristojnega za operativni nadzor, potrebe po shranjevanju in prikazu najpomembnejših evidenc ter potrebe posadk pri načrtovanju letov.

(a) Operator skrbi za izdajanje priročnikov in druge potrebne dokumentacije ter z njimi povezanih sprememb.

(b) Operator je sposoben nemudoma posredovati operativna navodila in druge informacije.

(a) pred začetkom operacij pristojnemu organu predloži vse ustrezne informacije z uporabo obrazca iz Dodatka I k tej prilogi;

(b) pristojnemu organu predloži seznam drugih načinov usklajevanja, ki jih je uporabil;

(c) vzdržuje skladnost z veljavnimi zahtevami in informacijami, podanimi v izjavi;

(d) pristojni nacionalni organ brez odlašanja obvesti o vseh spremembah izjave ali načinov usklajevanja, ki jih uporablja, tako da predloži spremenjeno izjavo z uporabo obrazca iz Dodatka I k tej prilogi; in

(e) pristojni organ obvesti o prenehanju operacije.

(a) Operator pripravi operativni priročnik v skladu s točko 8.b Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

(b) V vsebini operativnega priročnika se upoštevajo zahteve iz te priloge, Priloge IV (del CAT), Priloge V (del SPA) in Priloge VI (del NCC), kot je ustrezno, vsebina pa ni v nasprotju s pogoji iz operativnih specifikacij k spričevalu letalskega prevoznika (AOC) ali izjavo in pripadajočim seznamom posebnih odobritev, kot je ustrezno.

(c) Operativni priročnik se lahko izda v ločenih delih.

(d) Celotno operativno osebje ima preprost dostop do delov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge.

(e) Operativni priročnik se sproti posodablja. Celotno osebje je obveščeno o spremembah, ki se nanašajo na njegove naloge.

(f) Vsak član posadke prejme osebni izvod ustreznih oddelkov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge. Vsak imetnik operativnega priročnika ali njegovih ustreznih delov svoj izvod sproti dopolnjuje s spremembami ali popravki, ki mu jih zagotovi operator.

(g) Za imetnike spričevala AOC:

(h) Ne glede na odstavek (g), če so zaradi varnosti potrebni takojšnje spremembe ali popravki, se ti lahko objavijo in začnejo uporabljati takoj, če je bila oddana vloga za zahtevano odobritev.

(i) Operator vključi vse spremembe in popravke, ki jih zahteva pristojni organ.

(j) Operator zagotovi, da se informacije, vzete iz odobrenih dokumentov, in vse njihove spremembe v operativnem priročniku ustrezno upoštevajo. Vendar to operatorju ne preprečuje objave starejših podatkov in postopkov v operativnem priročniku.

(k) Operator zagotovi, da vse osebje razume jezik, v katerem so napisani tisti deli operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge in odgovornosti. Vsebina operativnega priročnika se predstavi v obliki, v kateri se lahko uporablja brez težav, in upošteva človeške dejavnike.

(a) Del A: Splošno/Osnovno, ki obsega vse operativne usmeritve, navodila in postopke, ki niso povezani s tipom zrakoplova.

(b) Del B: zadeve, ki se nanašajo na operacije zrakoplova ter obsegajo navodila in postopke, ki so povezani s tipom zrakoplova, ob upoštevanju razlik med tipi/razredi, različicami ali posameznimi zrakoplovi, ki jih uporablja operator.

(c) Del C: operacije komercialnega zračnega prevoza, ki obsegajo navodila in informacije v zvezi z zračno potjo/vlogo v posadki/območjem in letališčem/območjem delovanja;

(d) Del D: usposabljanje, ki obsega vsa navodila za usposabljanje osebja, ki so potrebna za varno delovanje.

(a) Določi se seznam minimalne opreme (MEL) v skladu s točko 8.a.3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 na podlagi zadevnega glavnega seznama minimalne opreme (MMEL) iz obveznega dela podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012.

(b) Seznam MEL in vse spremembe tega seznama odobri pristojni organ.

(c) Operator spremeni seznam MEL po vsaki veljavni spremembi seznama MMEL v sprejemljivem roku.

(d) Seznam MEL poleg seznama delov opreme vsebuje:

(e) Operator:

(f) Na podlagi odobritve pristojnega organa lahko operator uporabi postopek za enkratno podaljšanje roka za odpravo napak kategorije B, C in D, če:

(g) Operator določi operativne postopke in postopke vzdrževanja s seznama MEL ob upoštevanju operativnih postopkov in postopkov vzdrževanja s seznama MMEL. Ti postopki so del operatorjevih priročnikov ali seznama MEL.

(h) Operator spremeni operativne postopke in postopke vzdrževanja s seznama MEL po vsaki veljavni spremembi operativnih postopkov in postopkov vzdrževanja s seznama MMEL.

(i) Razen če ni v seznamu MEL drugače določeno, operator izvaja:

(j) Na podlagi posebne odobritve za vsak primer posebej, ki jo da pristojni organ, lahko operator uporablja zrakoplov z nedelujočimi instrumenti, deli opreme ali funkcijami zunaj omejitev seznama MEL, vendar v okviru omejitev seznama MMEL, če:

▼M2

▼B

(a) Naslednje evidence se hranijo najmanj 5 let:

(b) Naslednje informacije, ki se uporabljajo za pripravo in izvedbo leta, ter povezana poročila se hranijo 3 mesece:

(c) Evidenca o osebju se hrani za spodaj navedena obdobja:

(d) Operator:

(e) Operator hrani informacije, ki se uporabljajo za pripravo in izvedbo leta, in evidenco o usposabljanju osebja, kar velja tudi, če preneha biti operator zadevnega zrakoplova ali delodajalec zadevnega člana posadke, če je to v skladu z roki iz odstavka (c).

(f) Če član posadke postane član posadke pri drugem operatorju, operator da evidenco člana posadke na voljo novemu operatorju, če je to v skladu z roki iz odstavka (c).

(a) Na letalu, na katerem ima pilotska kabina vrata, je mogoče ta vrata zakleniti, zagotovi pa se način, kako lahko kabinsko osebje obvesti letalsko posadko v primeru sumljive dejavnosti ali kršitve varnosti v potniški kabini.

(b) Vsa potniška letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 45 500 kg ali z MOPSC nad 60, ki se uporabljajo za komercialni prevoz potnikov, so opremljena z odobrenimi vrati pilotske kabine, ki se lahko zaklenejo ali odklenejo z vsakega pilotskega mesta in so oblikovana tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve glede plovnosti.

(c) Na vseh letalih, ki so v skladu s točko (b) zgoraj opremljena z vrati pilotske kabine:

(a) oddelek 1, ki določa skupne zahteve za nekomercialne operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon in operacije komercialnega zračnega prevoza;

(b) oddelek 2, ki določa dodatne zahteve za operacije komercialnega zračnega prevoza.

(a) Sestava letalske posadke in število članov letalske posadke na mestih, določenih za letalsko posadko, nista manjša od minimuma iz letalskega priročnika zrakoplova ali operativnih omejitev, predpisanih za zrakoplov.

(b) Letalska posadka vključuje dodatne člane letalske posadke, če to zahteva vrsta operacije, in se ne zmanjša pod število iz operativnega priročnika.

(c) Vsi člani letalske posadke imajo licenco in ratinge, ki so izdani ali sprejeti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1178/2011 ( 15 ) in ustrezajo nalogam, ki so jim dodeljene.

(d) Člana letalske posadke lahko pri izvajanju njegovih nalog pri krmilu zamenja drug ustrezno usposobljen član letalske posadke.

(e) Operator pri najemu storitev članov letalskih posadk, ki delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve tega poddela in ustrezni elementi Priloge I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, vključno z zahtevami glede nedavnih izkušenj, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član letalske posadke opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

(a) Operator v skladu s točko 8.e Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 enega izmed pilotov iz letalske posadke, usposobljenega za vodjo zrakoplova v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, imenuje za ►M1  vodjo zrakoplova, tako za operacije komercialnega kot nekomercialnega zračnega prevoza. ◄

(b) Operator imenuje člana letalske posadke za vodjo zrakoplova le, če ima ta:

(c) Vodja zrakoplova ali pilot, na katerega se lahko prenese vodenje leta, ima opravljeno začetno seznanitveno usposabljanje o zračni poti ali območju, predvidenem za let, ter letališčih, zmogljivostih in postopkih, ki se bodo uporabljali. To znanje o zračni poti/območju in letališču se ohranja z letenjem na zračni poti ali območju ali do letališča vsaj enkrat v 12-mesečnem obdobju.

(d) Pri letalih razreda zmogljivosti B, ki se uporabljajo za dnevne operacije komercialnega zračnega prevoza po pravilih vizualnega letenja (VFR), se odstavek (c) ne uporablja.

(a) Član letalske posadke pred začetkom delovanja opravi usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM), ki ustreza njegovi vlogi v posadki, kot je navedeno v operativnem priročniku.

(b) Elementi usposabljanja za CRM se vključijo v usposabljanje in periodično usposabljanje o tipu ali razredu zrakoplova ter tečaj poveljevanja.

(a) Pri letalskih ali helikopterskih operacijah član letalske posadke pred začetkom izvajanja nenadzorovanih linijskih letov opravi tečaj preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator:

(b) Tečaj preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator, vključuje usposabljanje o opremi, nameščeni na zrakoplovu, kot je ustrezno za vloge članov letalske posadke.

(a) Člani letalske posadke opravijo izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje, kadar je to potrebno v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011 in pri spremembi opreme ali postopkov, ki zahteva dodatno znanje o tipih ali različicah, ki jih trenutno upravljajo.

(b) V operativnem priročniku je navedeno, kdaj se zahtevata takšno izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje.

(a) Vsak član letalske posadke opravi redno letno usposabljanje med letom in na tleh, ki ustreza tipu ali različici zrakoplova, na katerem dela, vključno z usposabljanjem o razmestitvi in uporabi vse reševalne in varnostne opreme na zrakoplovu.

(b) Vsak član letalske posadke opravi redno preverjanje, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkov v sili.

(a) Člani letalske posadke, ki upravljajo več tipov ali različic zrakoplovov, izpolnjujejo zahteve iz tega poddela za vsak tip ali različico, razen če v obveznem delu podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012, niso priznane zahteve glede usposabljanja, preverjanja in zadnjih izkušenj za zadevne tipe ali različice.

(b) Ustrezni postopki in/ali operativne omejitve se za vsako operacijo na več kot enem tipu ali različici navedejo v operativnem priročniku.

(a) Celotno usposabljanje, ki se zahteva v tem poddelu:

(b) Operator pri določanju programov in učnih načrtov usposabljanja vključi ustrezne elemente, kot so opredeljeni v obveznem delu podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012.

(c)  ►M1  V primeru operacij komercialnega zračnega prevoza ◄ programe usposabljanja in preverjanja, vključno z učnimi načrti in uporabo posameznih simulacijskih naprav za usposabljanje (FSTD), odobri pristojni organ.

(d) Naprava FSTD je kar najboljši približek zrakoplova, ki ga uporablja operator. Razlike med napravo FSTD in zrakoplovom se opišejo in obravnavajo na informativnem sestanku ali usposabljanju, kot je ustrezno.

(e) Operator vzpostavi sistem za ustrezno spremljanje sprememb naprave FSTD in zagotavljanje, da te spremembe ne vplivajo na ustreznost programov usposabljanja.

(a) V letalski posadki je največ en neizkušen član letalske posadke.

(b) Vodja zrakoplova lahko vodenje leta zaupa drugemu pilotu, ki je ustrezno usposobljen v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, če so izpolnjene zahteve iz ORO.FC.105(b)(1), (b)(2) in (c).

(c) Posebne zahteve za letalske operacije po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) ali ponoči.

(d) Posebne zahteve za helikopterske operacije.

(a) Vodja zrakoplova lahko izvajanje leta prenese na:

(b) Kopilota lahko zamenja:

(c) Inženirja leta lahko med letom nadomesti član posadke, ki je ustrezno usposobljen v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.

(a) operator v operativni priročnik vključi program pilotovega preusmeritvenega in periodičnega usposabljanja, ki vključuje dodatne zahteve za operacije z enim pilotom. Pilot je opravil usposabljanje o postopkih operatorja, zlasti glede:

(b) periodična preverjanja iz ORO.FC.230 izvede kot edini pilot na ustreznem tipu ali razredu zrakoplova v reprezentativnem okolju za operacije;

(c) v zvezi z letalskimi operacijami po pravilih IFR ima pilot naslednje izkušnje:

(d) v zvezi z nočnimi letalskimi operacijami ima pilot naslednje izkušnje:

(e) v zvezi s helikopterskimi operacijami po pravilih IFR ima pilot naslednje izkušnje:

(a) Tečaj poveljevanja v zvezi z letalskimi in helikopterskimi operacijami vključuje vsaj naslednje elemente:

(a) Član letalske posadke mora pred začetkom nenadzorovanega linijskega letenja opraviti začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM).

(b) Začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini mora izvajati najmanj en ustrezno usposobljen vodja tovrstnega usposabljanja, ki mu lahko pri obravnavanju posebnih področij pomagajo strokovnjaki.

(c) Če član letalske posadke še ni opravil teoretičnega usposabljanja v zvezi s človeškimi dejavniki do ravni ATPL, mora pred začetnim usposabljanjem za skupno delo v pilotski kabini ali skupaj z njim opraviti teoretični tečaj, ki ga zagotovi operator in temelji na učnem načrtu o zmogljivostih in omejitvah človeškega delovanja za ATPL, kot je določeno v Prilogi I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.

(a) Usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini je vključeno v preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator.

(b) Potem ko član letalske posadke začne obiskovati preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, se mu delo na drugem tipu ali razredu zrakoplova ne sme dodeliti, dokler ne opravi tečaja. Člani posadke, ki upravljajo le letala razreda zmogljivosti B, so lahko med preusmeritvenimi tečaji dodeljeni letom na drugih tipih letal zmogljivosti razreda B v obsegu, ki je potreben za ohranjanje operacije.

(c) Obseg usposabljanja, ki ga član letalske posadke potrebuje za preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, se določi v skladu s standardi usposobljenosti in izkušenj iz operativnega priročnika, ob upoštevanju predhodnega usposabljanja in izkušenj člana letalske posadke.

(d) Član letalske posadke opravi:

(e) Pri letalih piloti, ki jim je bil izdan rating tipa na podlagi tečaja brez opravljenih ur letenja (ZFTT):

(a) Vodje zrakoplovov, od katerih njihove naloge zahtevajo, da delajo na katerem koli pilotovem sedežu in opravljajo naloge kopilota, ali vodje zrakoplovov, ki morajo izvajati usposabljanje ali preverjanje, opravijo dodatno usposabljanje in preverjanje, kot je opredeljeno v operativnem priročniku. Preverjanje se lahko izvede hkrati s preverjanjem strokovnosti, ki ga zagotovi operator, iz ORO.FC.230(b).

(b) Dodatno usposabljanje in preverjanje vključujeta vsaj naslednje:

(c) Pri helikopterjih vodje zrakoplovov opravijo tudi preverjanja strokovnosti izmenično na levem in desnem sedežu, če pri preverjanju strokovnosti za tip, ki je združeno s preverjanjem strokovnosti, ki ga zagotovi operator, vodja zrakoplova opravi svoje usposabljanje ali preverjanje na svojem običajnem sedežu.

(d) Če se na zrakoplovu izvajajo manevri pri okvari letala, se simulira okvara motorja.

(e) Pri delu na sedežu kopilota je treba znova potrditi in obnoviti tudi preverjanja iz ORO.FC.230 za delo na sedežu vodje zrakoplova.

(f) Pilot, ki zamenja vodjo zrakoplova, prej hkrati s preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230 (b), ki jih zagotovi operator, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere po navadi ni odgovoren. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

(g) Pilot, ki ni vodja zrakoplova na sedežu vodje zrakoplova, hkrati s preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230(b), ki jih zagotovi operator, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere je odgovoren vodja zrakoplova kot nadzorovalni pilot. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

(a) Postopki ali operativne omejitve za operacije na več kot enem tipu ali različici, ki so navedeni v operativnem priročniku in jih odobri pristojni organ, vključujejo:

(b) Če član letalske posadke upravlja helikopterje in letala, lahko izvaja operacije le na enem tipu letala in enem tipu helikopterja.

(c) Točka (a) se ne uporablja za operacije letal razreda zmogljivosti B, če so omejene na razrede letal z batnimi motorji in enim pilotom za dnevne operacije po pravilih VFR. Točka (b) se ne uporablja za operacije letal razreda zmogljivosti B, če so omejene na razrede letal z batnimi motorji in enim pilotom.

(a) Operator letala, ki ima ustrezne izkušnje, lahko nadomesti eno ali več naslednjih zahtev za usposabljanje in preverjanje za letalsko posadko z nadomestnim programom za usposabljanje in usposobljenost (ATQP), ki ga odobri pristojni organ:

(b) Program ATQP vključuje usposabljanje in preverjanje, ki vzpostavita in ohranjata raven usposobljenosti, ki je najmanj enaka ravni usposobljenosti, doseženi z upoštevanjem določb ORO.FC.220 in ORO.FC.230. Stopnja usposabljanja in strokovnosti letalske posadke se dokaže, preden pristojni organ izda odobritev programa ATQP.

(c) Operator, ki zaprosi za odobritev programa ATQP, pristojnemu organu predloži izvedbeni načrt, vključno z opisom stopnje usposabljanja letalske posadke in strokovnosti, ki bo dosežena.

(d) Poleg pregledov na podlagi ORO.FC.230 in FCL.060 iz Priloge I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011 vsak član letalske posadke opravi linijsko vrednotenje (LOE), izvedeno na napravi FSTD. Obdobje veljavnosti linijskega vrednotenja je dvanajst koledarskih mesecev. Obdobje veljavnosti se začne šteti od konca meseca, v katerem je bilo preverjanje opravljeno. Če se linijsko vrednotenje izvede v zadnjih treh mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja.

(e) Po dveh letih delovanja z odobrenim programom ATPQ lahko operator z odobritvijo pristojnega organa podaljša obdobja veljavnosti preverjanj iz ORO.FC.230, kot sledi:

(a) Imetnik licence poklicnega pilota letala CPL(A) (letalo) dela kot vodja zrakoplova v komercialnem zračnem prevozu na letalu z enim pilotom le, če:

(b) V primeru dnevnih operacij po pravilih VFR z letali razreda zmogljivosti B se pododstavek (a)(1) ne uporablja.

(a) Imetnik licence poklicnega pilota helikopterja CPL(H) (helikopter) dela kot vodja zrakoplova v komercialnem zračnem prevozu na helikopterju z enim pilotom le, če:

(a) oddelek 1, ki določa skupne zahteve za vse operacije;

(b) oddelek 2, ki določa dodatne zahteve samo za operacije komercialnega zračnega prevoza.

(a) Število in sestava kabinskega osebja se določita v skladu s točko 7.a Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 ob upoštevanju operativnih dejavnikov ali okoliščin leta, ki se bo izvajal. Vsaj en član kabinskega osebja se dodeli za upravljanje zrakoplova z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 19, kadar prevaža enega ali več potnikov.

(b) Zaradi skladnosti s točko (a) je najmanjše število članov kabinskega osebja večje od:

(c) Za operacije, pri katerih ima kabinsko osebje več članov, operator imenuje enega člana kabinskega osebja, ki je odgovoren vodji zrakoplova.

(a) Članom kabinskega osebja se lahko dodelijo naloge na zrakoplovu le, če:

(b) Operator pred dodelitvijo nalog članom kabinskega osebja, ki delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve iz tega poddela, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član kabinskega osebja opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

(c) Potnikom se jasno sporoči, kdo so operativni člani kabinskega osebja ter kakšne so njihove vloge v zvezi z varnostjo potnikov in leta.

(a) Operator za vsak tečaj usposabljanja določi podroben program in učni načrt v skladu z veljavnimi zahtevami iz tega poddela – in če je ustrezno – Priloge V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012 za zajetje nalog in odgovornosti, ki jih morajo izpolnjevati člani kabinskega osebja.

(b) Vsak tečaj usposabljanja vključuje teoretični in praktični pouk ter individualne ali skupinske praktične vaje, kot je ustrezno za posamezni predmet, da člani kabinskega osebja dosežejo in ohranjajo ustrezno raven strokovnosti v skladu s tem poddelom.

(c) Vsak tečaj usposabljanja:

(d) Med celotnim usposabljanjem v skladu s tem delom ali po njem se za vsakega člana kabinskega osebja opravi preverjanje, ki vključuje vse elemente ustreznega programa usposabljanja, razen v primeru usposabljanja za skupno delo v pilotski kabini (CRM). Preverjanja opravi osebje, ki je ustrezno usposobljeno za preverjanje, da je član kabinskega osebja dosegel in/ali ohranil zahtevano raven strokovnosti.

(e) Tečaje usposabljanja za CRM in module CRM, če je ustrezno, izvaja inštruktor za usposabljanje kabinskega osebja za CRM. Če so elementi skupnega dela v pilotski kabini vključeni v drugo usposabljanje, določitev in izvajanje učnega načrta vodi inštruktor za usposabljanje kabinskega osebja za CRM.

(a) Vsak nov član, ki še nima veljavnega potrdila kabinskega osebja, izdanega v skladu s Prilogo V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012:

(b) Elemente programa začetnega usposabljanja je mogoče združiti s prvim usposabljanjem, značilnim za tip zrakoplova, in preusmeritvenim usposabljanjem, ki ga zagotovi operator, če so izpolnjene zahteve iz CC.TRA.220 in so vsi taki elementi v evidenci o usposabljanju zadevnih članov kabinskega osebja evidentirani kot elementi tečaja začetnega usposabljanja.

(a) Vsak član kabinskega osebja opravi ustrezno usposabljanje, značilno za tip zrakoplova, in preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator, ter povezana preverjanja, preden:

(b) Operator pri določanju specifičnih programov in učnih načrtov usposabljanja za tip zrakoplova in preusmeritvenega usposabljanja operatorja, vključi, če so na voljo, ustrezne elemente, kot so opredeljeni v obveznem delu podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012.

(c) Program usposabljanja, značilnega za tip zrakoplova:

(d) Preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator za vsak tip zrakoplova, ki se bo uporabljal:

(a) Član kabinskega osebja poleg usposabljanja iz ORO.CC.125 opravi ustrezno usposabljanje in preverjanje, ki zajemata vse razlike, preden je razporejen na:

(b) Program izobraževanja o razlikah:

(c) Operator pri določanju programa in učnega načrta usposabljanja o razlikah za različico tipa zrakoplova, ki se trenutno uporablja, vključi, če so na voljo, ustrezne elemente, kot so določeni v obveznem delu podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012.

(a) Vsak član kabinskega osebja opravi letno periodično usposabljanje in preverjanje.

(b) Periodično usposabljanje zajema naloge, dodeljene posameznim članom kabinskega osebja pri običajnih postopkih in postopkih v sili, ter urjenje, ki ustreza posameznemu tipu in/ali različici zrakoplova, na katerem bodo delali.

(c) Elementi usposabljanja, značilnega za tip zrakoplova:

(d) Elementi usposabljanja, značilni za operatorja:

(e) Obdobja veljavnosti:

(a) Če član kabinskega osebja v zadnjih šestih mesecih obdobja veljavnosti zadnjega ustreznega periodičnega usposabljanja in preverjanja:

(b) Program osvežitvenega usposabljanja za vsak tip zrakoplova zajema vsaj:

(c) Operator se lahko odloči, da osvežitveno usposabljanje nadomesti s periodičnim usposabljanjem, če se ponovna zaposlitev člana kabinskega osebja na zrakoplovu začne v okviru obdobja veljavnosti zadnjega periodičnega usposabljanja in preverjanja. Če je obdobje veljavnosti poteklo, se lahko v skladu z ORO.CC.125 osvežitveno usposabljanje nadomesti le z usposabljanjem, značilnim za tip zrakoplova, in preusmeritvenim usposabljanjem, ki ga zagotovi operator.

(a) Kadar se zahteva več kot en član kabinskega osebja, kabinsko osebje vključuje vodilnega člana kabinskega osebja, ki ga imenuje operator.

(b) Operator imenuje člana kabinske posadke za vodilnega člana kabinskega osebja le, če:

(c) Tečaj usposabljanja za vodilnega člana kabinskega osebja zajema naloge in odgovornosti vodilnih članov kabinskega osebja ter vključuje vsaj naslednje elemente:

(d) Vodilni član kabinskega osebja je vodji zrakoplova odgovoren za izvajanje in usklajevanje običajnih postopkov in postopkov v sili iz operativnega priročnika, vključno s prenehanjem izvajanja nalog, ki niso povezane z varnostjo, zaradi varnosti ali varovanja.

(e) Operator določi postopke za izbiro najustrezneje usposobljenega člana kabinskega osebja, ki deluje kot vodilni član kabinskega osebja, če postane imenovani vodilni član kabinskega osebja nezmožen za delo. Pristojni organ je obveščen o spremembah teh postopkov.

(a) Kadar so na zrakoplovu potniki, je v potniški kabini v skladu z ORO.CC.100 zahtevano najmanjše število članov kabinskega osebja.

(b) Ob upoštevanju pogojev iz odstavka (c) se to število lahko zmanjša:

(c) Pogoji:

(a) imajo veljavno potrdilo, izdano v skladu s Prilogo V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012;

(b) so usposobljeni za tip ali različico v skladu s tem poddelom;

(c) izpolnjujejo druge veljavne zahteve iz tega poddela in Priloge IV (del CAT);

(d) nosijo uniforme operatorja za kabinsko osebje.

(a) Programe usposabljanja in preverjanja, vključno z učnimi načrti v skladu s tem poddelom, odobri pristojni organ, navedeni pa so v operativnem priročniku.

(b) Ko član kabinskega osebja uspešno opravi tečaj usposabljanja in povezano preverjanje, operator:

(a) Člana kabinskega osebja se ne razporedi na delovno mesto na več kot treh tipih zrakoplovov, na podlagi odobritve pristojnega organa pa je član kabinskega osebja lahko izjemoma razporejen na delovno mesto na štiri tipe zrakoplovov, če so vsaj za dva tipa:

(b) Operator za namene odstavka (a) ter za usposabljanje in usposobljenost kabinskega osebja določi:

▼M2

▼B

(a) Operator izbere, zaposli, usposablja in preverja strokovnost članov kabinskega osebja, ki bodo razporejeni na delovno mesto edinega člana kabinskega osebja, v skladu z merili, ki ustrezajo tovrstnim operacijam.

(b) Člani kabinskega osebja, ki nimajo delovnih izkušenj kot edini član kabinskega osebja, se lahko razporedijo na tako delovno mesto po tem, ko:

(c) Zajeti so naslednji dodatni elementi usposabljanja s posebnim poudarkom na upoštevanju operacij z enim samim članom kabinskega osebja:

(a) Članom tehničnega osebja se v operacijah komercialnega zračnega prevoza HNMP, HHO ali NVIS naloge dodelijo le, če:

(b) Operator pred razporeditvijo članov tehničnega osebja, ki so samozaposlene osebe in/ali delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, na delovno mesto preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve iz tega poddela, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član tehničnega osebja opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

(a) Operator vzpostavi program usposabljanja v skladu z veljavnimi zahtevami iz tega poddela za zajetje nalog in odgovornosti, ki jih morajo izpolnjevati člani tehničnega osebja.

(b) Vsak član tehničnega osebja po opravljenem začetnem usposabljanju, preusmeritvenem usposabljanju, ki ga zagotovi operator, izobraževanju o razlikah in periodičnem usposabljanju opravi preverjanje, da dokaže svojo strokovnost za izvajanje običajnih postopkov in postopkov v sili.

(c) Usposabljanje in preverjanje za vsak tečaj usposabljanja izvaja ustrezno usposobljeno osebje z izkušnjami iz predmeta, ki se bo poučeval. Operator obvesti pristojni organ o osebju, ki bo izvajalo preverjanja.

(a) splošnim teoretičnim znanjem o letalstvu in letalskih predpisih, ki zajema vse elemente v zvezi z nalogami in odgovornostmi, ki se zahtevajo za tehnično osebje;

(b) usposabljanjem za boj z ognjem in dimom;

(c) usposabljanjem za preživetje na kopnem in v vodi, ki ustreza vrsti in območju operacije;

(d) vidiki letalske medicine in prvo pomočjo;

(e) komuniciranjem in ustreznimi elementi skupnega dela v pilotski kabini iz ORO.FC.115 in ORO.FC.215.

(a) preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator, vključno z ustreznimi elementi skupnega dela v pilotski kabini:

(b) Preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator, vključuje:

(a) Vsak član tehničnega osebja opravi izobraževanje o razlikah pri spremembi opreme ali postopkov na tipih ali različicah, ki jih trenutno upravlja.

(b) Operator v operativnem priročniku navede, kdaj je potrebno tako izobraževanje o razlikah.

(a) Vsak član tehničnega osebja vsakih dvanajst mesecev opravi periodično usposabljanje, ki ustreza tipu ali razredu zrakoplova in opremi, ki jo uporablja. Elementi skupnega dela v pilotski kabini se vključijo v vse ustrezne faze periodičnega usposabljanja.

(b) Periodično usposabljanje vključuje teoretični in praktični pouk ter praktične vaje.

(a) Vsak član tehničnega osebja, ki v zadnjih šestih mesecih ni izvajal nalog, opravi osvežitveno usposabljanje iz operativnega priročnika.

(b) Član tehničnega osebja, ki v zadnjih šestih mesecih ni izvajal nalog na zrakoplovu na posebnem tipu ali razredu zrakoplova, pred razporeditvijo na delovno mesto na zadevnem tipu ali razredu zrakoplova opravi bodisi:

 Del NCC: (navedite, ali so operacije potniške in/ali tovorne)

 Dokumentacija o sistemu upravljanja, vključno z operativnim priročnikom, odraža veljavne zahteve, določene v delih ORO, NCC in SPA.

 Vsi zrakoplovi v uporabi imajo spričevalo o plovnosti in so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003.

 Vsi člani letalske posadke in vsi člani kabinskega osebja, če je to ustrezno, so usposobljeni v skladu z veljavnimi zahtevami.

 (Če je ustrezno)

 Pristojni organ bo obveščen o vseh spremembah operacije, ki vplivajo na informacije, podane v tej izjavi.

 Operator potrjuje, da so informacije, podane v tej izjavi, pravilne.

(a) Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog, ki so:

(b) Član posadke:

(c) Član posadke ne izvaja nalog na zrakoplovu:

(a) Vodja zrakoplova je poleg izpolnjevanja zahtev iz CAT.GEN.MPA.100:

(b) Vodja zrakoplova ali pilot, ki mu je bilo zaupano vodenje leta, v izjemnih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno v skladu s točko 7.d Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. V takih primerih lahko zaradi varnosti ne upošteva pravil, operativnih postopkov in metod.

(c) Vodja zrakoplova predloži pristojnemu organu poročilo ACAS, kadar koli je zrakoplov med letom izvedel manever po navodilu za izogib (RA) sistema za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS).

(d) Nevarnost trčenja s pticami:

(a) potniki ne zamenjujejo z aktivnimi člani kabinskega osebja;

(b) niso na mestih, ki se dodelijo zahtevanim članom kabinskega osebja;

(c) ne ovirajo aktivnih članov kabinskega osebja pri njihovem delu.

(a) ustrezno usposobljen pilot ali

(b) jo je imenoval operator in:

(a) Operator zagotovi, da se nikomur, razen članu letalske posadke, dodeljenemu za let, ne dovoli vstop v pilotsko kabino ali prevoz v njej, razen če ni:

(b) Vodja zrakoplova zagotovi, da:

(c) Dokončno odločitev glede dovoljenja za vstop v pilotsko kabino sprejme vodja zrakoplova.

(a) Operator prevaža vojaško orožje ali strelivo na zrakoplovu le, če dovoljenje za to izdajo vse države, katerih zračni prostor bo predvidoma uporabljen za let.

(b) Če je bilo dovoljenje izdano, operator zagotovi, da sta vojaško orožje in strelivo:

(c) Operator zagotovi, da je vodja zrakoplova pred začetkom leta obveščen o podrobnostih in mestu na zrakoplovu, na katerem se nahajata kakršno koli vojaško orožje in strelivo, predvidena za prevoz.

(a) Operator sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se mu prijavi vsakršno športno orožje, predvideno za prevoz z zrakoplovom.

(b) Operator, ki sprejme v prevoz športno orožje, zagotovi, da je to:

(c) Strelivo za športno orožje se lahko prevaža v prijavljeni prtljagi potnikov ob upoštevanju določenih omejitev v skladu s tehničnimi navodili.

(a) zaradi izvajanja ukrepov, potrebnih za varnost zrakoplova ali katere koli osebe, živali ali blaga na njem, ali

(b) do dela letala, v katerem se prevažajo tovor ali zaloge in je del, ki je zasnovan tako, da lahko oseba vanj dostopa med letom.

(a) s čimer bi ogrozil zrakoplov ali osebe na njem ali

(b) s čimer bi povzročil ali omogočil, da bi zrakoplov ogrozil katero koli osebo ali premoženje.

(a) Med vsakim letom so na zrakoplovu izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij, če ni drugače določeno:

(b) Ne glede na odstavek (a) se namesto tega lahko v zvezi z dnevnimi operacijami po pravilih vizualnega letenja (VFR) z nekompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon, ki vzletijo in pristanejo na istem letališču ali območju delovanja v 24 urah ali ki ostanejo znotraj lokalnega območja, opredeljenega v operativnem priročniku, na letališču ali območju delovanja hranijo naslednji dokumenti in informacije:

(c) Ne glede na odstavek (a) se v primeru izgube ali kraje dokumentov iz pododstavkov (a)(2) do (a)(8) operacija sme nadaljevati, dokler se ne doseže baza ali kraj, kjer je mogoče zagotoviti nadomestne dokumente.

(a) Operator zagotovi, da se vsaj toliko časa, kot trajajo posamezni leti ali vrste letov:

(b) Informacije iz odstavka (a) vključujejo:

(a) Po nesreči ali incidentu, za katerega velja obvezno poročanje, operator hrani prvotno zapisane podatke 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače.

(b) Operator opravi operativna preverjanja in vrednotenja zapisov zapisovalnika poletov, zapisov zapisovalnika zvoka v pilotski kabini in zapisov podatkovnih zvez, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov.

(c) Operator hrani zapise za obdobje časa delovanja zapisovalnika poletov v skladu z zahtevami iz CAT.IDE.A.190 ali CAT.IDE.H.190, razen za testiranje in vzdrževanje zapisovalnikov poletov, ko se lahko izbrišejo zapisi, nastali več kot eno uro po času testiranja.

(d) Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov zapisovalnika poletov v parametre, izražene v tehničnih enotah.

(e) Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika poletov, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ.

(f) Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ):

(a) Razen če ni v tej prilogi dovoljeno drugače, se zračni prevoz nevarnega blaga izvaja v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji, kakor je bila nazadnje spremenjena in razširjena s Tehničnimi navodili za varen zračni prevoz nevarnega blaga (dokument ICAO 9284-AN/905), vključno z dodatki in vsemi drugimi dopolnitvami ali popravki.

(b) Nevarno blago prevaža le operator, odobren v skladu s Prilogo V (del SPA), poddel G, razen če:

(c) Operator določi postopke za zagotovitev, da se sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečevanje nenamernega prevoza nevarnega blaga na zrakoplovu.

(d) Operator osebju zagotovi potrebne informacije, ki mu omogočajo izvajanje njegovih obveznosti v skladu s tehničnimi navodili.

(e) Operator v skladu s tehničnimi navodili pristojni organ in ustrezni organ države dogodka nemudoma obvesti o:

(f) Operator zagotovi, da se v skladu s tehničnimi navodili potnikom predložijo informacije o nevarnem blagu.

(g) Operator zagotovi, da so v skladu s tehničnimi navodili na sprejemnih mestih za tovor na voljo obvestila o prevozu nevarnega blaga.

(a) Operator zagotovi, da:

(b) Ne glede na odstavek (a) služba ATS ni potrebna, razen če je določena v zahtevah glede zračnega prostora za:

če je mogoče ohraniti ureditev iskanja in reševanja.

(a) Operator uporablja samo letališča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu oziroma tipom zrakoplovov in vrsti oziroma vrstam operacij.

(b) Uporaba območij delovanja se nanaša samo na:

(a) Uporabo izoliranega letališča za namembno letališče z letali mora predhodno odobriti pristojni organ.

(b) Izolirano letališče je letališče, v zvezi s katerim količina nadomestne in končne rezerve goriva do najbližjega ustreznega nadomestnega namembnega letališča presega:

(a) Operator določi letališke operativne minimume za vsako odhodno, namembno ali nadomestno letališče, ki ga namerava uporabiti. Ti minimumi ne smejo biti nižji od minimumov, ki jih za taka letališča določi država, v kateri je letališče, razen če jih navedena država posebej odobri. Vsako povečanje, ki ga določi pristojni organ, se doda minimumom.

(b) Uporaba elektrooptičnega polprosojnega zaslona (HUD), elektrooptično vodenega sistema za pristajanje (HUDLS) ali sistema za izboljšanje vidnosti (EVS) lahko omogoči operacije pri slabših vidljivostih od tistih, ki so določene v letaliških operativnih minimumih, če so odobrene v skladu s SPA.LVO.

(c) Operator pri določitvi letaliških operativnih minimumov upošteva:

(d) Operator opredeli način določitve letaliških operativnih minimumov v operativnem priročniku.

(e) Minimumi za poseben postopek prileta in pristanka se uporabljajo le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) Prilet ARA se izvede le, če:

(b) Prileti z radarjem na helikopterju na vodne ploščadi in plovila se izvajajo le pri operacijah z veččlansko posadko.

(c) Območje odločitve zagotavlja ustrezno višino nad ovirami pri neuspelem priletu iz katerega koli namembnega kraja, za katerega se načrtuje prilet ARA.

(d) Prilet onkraj območja odločitve ali pod višino MDH/MDA se nadaljuje le, če je namembni kraj v vidnem dosegu.

(e) Pri operacijah z enim samim pilotom se višini MDH/MDA in območje odločitve ustrezno povečajo.

(a) Operator zagotovi, da se uporabljajo postopki instrumentalnega odleta in prileta, ki jih določi država letališča.

(b) Ne glede na odstavek (a) lahko vodja zrakoplova sprejme dovoljenje KZP (kontrole zračnega prometa) za odmik od objavljene odletne ali priletne zračne poti, če so izpolnjena merila glede višine leta nad ovirami in v celoti upoštevani obratovalni pogoji. Vsekakor je treba končni prilet izvesti vizualno ali v skladu z vzpostavljenim postopkom instrumentalnega prileta.

(c) Ne glede na odstavek (a) lahko operator uporabi druge postopke, kot so navedeni v odstavku (a), če jih je odobrila država, v kateri je letališče, in so navedeni v operativnem priročniku.

(a) Operator razen za operacije po pravilih VFR z nekompleksnimi letali na motorni pogon vzpostavi ustrezne operativne odhodne in prihodne/priletne postopke za vsak tip letala, pri čemer upošteva potrebo po čim večjem zmanjšanju vpliva hrupa zrakoplova.

(b) Postopki:

(a) Operator zagotovi, da se pri vzletnih in pristajalnih postopkih upošteva potreba po čim večjem zmanjšanju vpliva hrupa helikopterja.

(b) Postopki:

(a) Operator zagotovi, da operacije potekajo samo po zračnih poteh ali znotraj območij, za katera so izpolnjeni naslednji pogoji:

(b) Operator zagotovi, da se operacije izvajajo v skladu z vsemi omejitvami na zračnih poteh ali območjih operacij, ki jih določi pristojni organ.

(c) Pododstavek (a)(1) se ne uporablja za dnevne operacije po pravilih VFR z nekompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon na letih, ki odletijo z istega letališča ali območja delovanja, na katerem tudi pristanejo.

(a) so za helikopterje, ki se uporabljajo v razredu zmogljivosti 3, na voljo površine, ki omogočajo izvedbo varnega pristanka v sili, razen če ima helikopter dovoljenje za izvajanje operacij v skladu s CAT.POL.H.420;

(b) za helikopterje, ki se uporabljajo v razredu zmogljivosti 3 in izvajajo operacije „obalnega tranzita“, operativni priročnik vsebuje postopke za zagotovitev, da sta širina obalnega koridorja in oprema, ki se prevaža, v skladu s pogoji, ki tedaj prevladujejo.

(a) Razen če pristojni organ tega ne odobri v skladu s Prilogo V (del SPA), poddel F, operator ne uporablja dvomotornega letala na zračni poti, ki vključuje točko, katere oddaljenost od ustreznega letališča pri standardnih razmerah v brezvetrju presega:

(b) Operator določi hitrost za izračun največje dovoljene oddaljenosti od ustreznega letališča za vsak tip ali različico dvomotornih letal, ki jih uporablja, ki ne sme presegati VMO (največje operativne hitrosti), ki temelji na dejanski hitrosti, ki jo letalo lahko vzdržuje z enim nedelujočim motorjem.

(c) Operator v operativni priročnik vključi naslednje podatke, ki se nanašajo na vsak tip ali različico:

(d) Operator za pridobitev odobritve iz pododstavka (a)(2) predloži dokaze, da:

(a) Operator za vse predvidene segmente zračne poti določi:

(b) Postopek za določitev najmanjših višin letenja odobri pristojni organ.

(c) Če se najmanjše višine letenja, ki jih določita operator in država, prek katere se leti, razlikujejo, se uporabijo višje vrednosti.

(a) Operator določi politiko ravnanja z gorivom zaradi načrtovanja letov in ponovnega načrtovanja med letom, da zagotovi, da je na letalu za vsako načrtovano operacijo dovolj goriva in rezervnega goriva za morebitna odstopanja od načrtovane operacije. Za politiko ravnanja z gorivom in vse njene spremembe je potrebna predhodna odobritev pristojnega organa.

(b) Operator zagotovi, da načrtovanje letov temelji vsaj na:

(c) Operator zagotovi, da se pred letom za izračun uporabnega goriva, potrebnega za let, upoštevajo:

(d) Operator zagotovi, da postopki ponovnega načrtovanja med letom za izračun uporabnega goriva, ki se zahteva, če se mora let nadaljevati po zračni poti ali do namembnega letališča, ki prvotno ni bilo predvideno, vključujejo:

(a) Ne glede na CAT.OP.MPA.150(b) do (d) za operacije z letali razreda zmogljivosti B operator zagotovi, da se pred letom za izračun uporabnega goriva, potrebnega za let, upoštevajo:

(b) Ne glede na CAT.OP.MPA.150(b) do (d) se v zvezi s helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 3 175 kg ali manj, ki letijo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, ali pri lokalnih helikopterskih operacijah v politiki ravnanja z gorivom zagotovi, da po opravljenem letu ali vrsti letov končna rezerva goriva ni manjša od količine, ki zadostuje za:

(a) Osebe, ki zahtevajo posebne pogoje, pomoč in/ali naprave, ko se prevažajo na zrakoplovu, se štejejo za posebne kategorije potnikov in vključujejo vsaj:

(b) Posebne kategorije potnikov se prevažajo v pogojih, ki zagotavljajo varnost zrakoplova in oseb na njem, v skladu s postopki, ki jih določi operator.

(c) Posebnim kategorijam potnikov se ne dodelijo sedeži in ne sedijo na sedežih, ki omogočajo neposreden dostop do zasilnih izhodov ali kjer bi njihova prisotnost lahko:

(d) Vodja zrakoplova je vnaprej obveščen o predvidenem prevozu posebnih kategorij potnikov na zrakoplovu.

(a) se v potniško kabino sprejme samo ročna prtljaga, ki se lahko ustrezno in varno shrani, in

(b) se vsa prtljaga in tovor na zrakoplovu, ki bi lahko ob premiku povzročila poškodbe oseb ali materialno škodo ali ovirala prehode in izhode, shranita tako, da se prepreči premikanje.

(a) dobijo navodila in predstavitve v zvezi z varnostjo v obliki, ki lajša izvedbo postopkov v sili, in

(b) prejmejo kartone z varnostnimi navodili, na katerih je v obliki slikovnih navodil prikazana uporaba reševalne opreme in izhodov, ki jih bodo potniki verjetno uporabili.

(a) Za vsak predviden let se pripravi operativni načrt leta na podlagi upoštevanja zmogljivosti zrakoplova, drugih operativnih omejitev ter ustreznih pričakovanih pogojev na predvideni zračni poti in zadevnih letališčih/območjih delovanja.

(b) Let se ne začne, dokler se vodja zrakoplova ne prepriča, da:

(c) Ne glede na odstavek (a) operativni načrt leta ni potreben za operacije po pravilih VFR s/z:

(a) Če odhodnega letališča ni mogoče uporabiti kot nadomestno vzletno letališče zaradi vremenskih ali zmogljivostnih razlogov, operator izbere drugo ustrezno nadomestno vzletno letališče, ki od odhodnega letališča ni oddaljeno:

Če letalski priročnik letala ne vsebuje potovalne hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), se pri izračunu uporabi hitrost, ki se doseže s preostalim motorjem oziroma motorji pri največji stalni moči.

(b) Operator izbere vsaj eno nadomestno namembno letališče za vsak let po pravilih instrumentalnega letenja (IFR), razen če je namembno letališče izolirano letališče ali:

(c) Operator izbere dve nadomestni namembni letališči, če:

(d) Operator navede vsa potrebna nadomestna letališča v operativnem načrtu leta.

(a) Vodja zrakoplova za lete v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC) izbere nadomestno vzletno letališče, ki ni oddaljeno več kot eno uro letenja pri običajni potovalni hitrosti, če zaradi meteoroloških razlogov vrnitev na odhodno letališče ne bi bila mogoča.

(b) Za lete po pravilih instrumentalnega letenja ali pri letenju po pravilih VFR in navigaciji, ki ne poteka ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, vodja zrakoplova v operativnem načrtu leta določi najmanj eno nadomestno letališče, razen če:

(c) Operator izbere dve nadomestni namembni letališči, če:

(d) Operator lahko izbere nadomestno namembno letališče na morju, če so izpolnjena naslednja merila:

(e) Operator navede vsa potrebna nadomestna letališča v operativnem načrtu leta.

1. ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bodo v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda na letališče do ene ure po njem vremenske razmere enakovredne veljavnim minimumom za načrtovanje ali nad njimi, kot sledi:

ali

2. sta izbrani dve nadomestni namembni letališči.

1. razen kot je predvideno v CAT.OP.MPA.181(d), so minimumi za načrtovanje namembnega letališča:

2. minimumi za načrtovanje nadomestnih namembnih letališč iz preglednice 1.

(a) Če načrt leta ATS ni bil predložen, ker ni potreben na podlagi pravil letenja, se predložijo ustrezne informacije, da se po potrebi lahko aktivirajo alarmne službe.

(b) Pri operacijah na območju, na katerem ni mogoče predložiti načrta leta ATS, tega vodja zrakoplova ali operator posreduje čim prej po vzletu.

(a) Rezervoarji zrakoplova se ne polnijo/praznijo z gorivom Avgas (letalski bencin), ali gorivom široke frakcije „wide-cut“, ali mešanico teh vrst goriva, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem.

(b) Za vse druge vrste goriva se sprejmejo potrebni previdnostni ukrepi, na zrakoplovu pa je ustrezno usposobljeno osebje, ki je pripravljeno začeti in voditi evakuacijo zrakoplova na najlažje izvedljiv in najhitrejši razpoložljiv način.

1. Med vzletom in pristankom so vsi člani letalske posadke, ki opravljajo delo v pilotski kabini, na svojem dodeljenem mestu.

2. V vseh drugih fazah leta vsi člani letalske posadke, ki opravljajo delo v pilotski kabini, ostanejo na dodeljenem mestu, razen če ga morajo zapustiti zaradi izvajanja nalog v zvezi z operacijo ali zaradi fizioloških potreb in če je pri krmilu zrakoplova vedno vsaj en ustrezno usposobljen pilot.

3. Vsi člani letalske posadke, ki opravljajo delo v pilotski kabini, so pozorni v vseh fazah leta. V primeru nepozornosti se uporabijo ustrezni protiukrepi. V primeru nepričakovane preutrujenosti se lahko uporabi postopek nadzorovanega počitka, ki ga organizira vodja zrakoplova, če to dopušča delovna obremenitev. Tak nadzorovani počitek se nikakor ne šteje za del počitka pri izračunu omejitev letalskega delovnega časa niti se ne sme uporabiti za utemeljitev katerega koli podaljšanja delovnega časa.

(a) Vsi člani letalske posadke, ki opravljajo delo v pilotski kabini, nosijo slušalke z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo. Slušalke se uporabljajo kot glavna naprava za govorno sporazumevanje s službo zračnega prometa (ATS):

(b) V pogojih iz odstavka (a) je usmerjeni mikrofon ali enakovredna naprava v položaju, ki omogoča uporabo za dvosmerno radijsko komunikacijo.

1. Vsi člani posadke so med vzletom in pristankom in kadar to določi vodja zrakoplova zaradi varnosti, ustrezno pripeti z vsemi razpoložljivimi varnostnimi pasovi in zadrževalnimi sistemi.

2. Medtem ko so vsi člani letalske posadke v drugih fazah leta na svojem mestu v pilotski kabini, imajo varnostne pasove na dodeljenem mestu zapete.

1. Vodja zrakoplova se pred vzletom in pristankom ter med vožnjo po tleh in kadar je po njegovem mnenju to potrebno zaradi varnosti, prepriča, da so vsi potniki na zrakoplovu na svojih sedežih ali ležiščih s pravilno zapetimi varnostnimi pasovi ali zadrževalnimi sistemi.

2. Operator poskrbi, da se namestitev več oseb na enem sedežu zrakoplova dovoli samo na določenih sedežih. Vodja zrakoplova se prepriča, da na enem sedežu sedita le odrasla oseba in dojenček, ki je ustrezno zavarovan z dodatnim pasom za dojenčka ali drugo zadrževalno napravo.

(a) Operator določi postopke za zagotovitev, da so pred vožnjo po tleh, vzletom in pristankom vsi izhodi in poti pobega prehodni.

(b) Vodja zrakoplova zagotovi, da sta pred vzletom in pristankom ter kadar se mu to zdi potrebno zaradi varnosti, vsa oprema in prtljaga ustrezno zavarovani.

(a) kadar meni, da je to potrebno zaradi varnosti;

(b) med ponovnim polnjenjem in praznjenjem rezervoarjev zrakoplova;

(c) ko je zrakoplov na tleh, razen če je operator določil postopke za zmanjševanje tveganj med zemeljskimi operacijami;

(d) zunaj označenih območij za kajenje, v prehodu(-ih) in stranišču(-ih);

(e) v prostoru za tovor in/ali drugih prostorih, v katerih se prevaža tovor, ki ni shranjen v ognjevarni embalaži ali pokrit z ognjevarnim platnom, in

(f) v tistih delih potniške kabine, v katere se dovaja kisik.

(a) Vodja zrakoplova na letih po pravilih IFR:

ko so na voljo informacije, ki kažejo, da bodo pričakovane vremenske razmere ob prihodu na namembno in/ali zahtevano nadomestno letališče oziroma letališča enakovredne minimumom za načrtovanje ali nad njimi.

(b) Pri letih po pravilih IFR vodja zrakoplova nadaljuje let proti načrtovanemu namembnemu letališču šele, ko so najnovejše razpoložljive informacije kažejo, da bodo ob predvidenem prihodu vremenske razmere na namembnem letališču ali vsaj enem nadomestnem namembnem letališču enakovredne veljavnim letališkim operativnim minimumom ali nad njimi.

(c) Pri letih po pravilih VFR vodja zrakoplova začne vzlet šele, ko ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bodo meteorološke razmere na delu zračne poti, ki ga je treba preleteti po pravilih VFR, ob ustreznem času enakovredne omejitvam VFR ali nad njimi.

(a) točke odločitve, če se uporablja postopek zmanjšanega goriva za izredne razmere (RCF), ali

(b) vnaprej določene točke, če se uporablja postopek vnaprej določene točke (PDP), šele,

(a) vodja zrakoplova pri letih po pravilih VFR nad vodo zunaj vidnega dosega kopnega s helikopterji začne vzlet šele, ko ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bo baza oblakov podnevi nad 600 ft podnevi ali ponoči 1 200 ft;

(b) ne glede na odstavek (a) se pri letenju med heliporti na vodnih ploščadih v zračnem prostoru razreda G, kjer je sektor nad vodo manjši od 10 NM, leti po pravilih VFR lahko izvajajo, ko so omejitve enakovredne naslednjemu ali presegajo naslednje:

(c) Let s helikopterjem do heliporta na vodni ploščadi ali dvignjenega območja končnega prileta in vzleta (FATO) se izvede le, če je povprečna hitrost vetra na heliportu na vodni ploščadi ali dvignjenem območju FATO po poročilih manjša od 60 vozlov.

(a) Operator določi postopke, ki se izvajajo, ko je treba zrakoplove na letališču razledeniti in preprečiti njihovo zaledenitev ter opraviti s tem povezane inšpekcijske preglede, da se omogoči varno delovanje zrakoplovov.

(b) Vodja zrakoplova začne vzlet šele, ko je zrakoplov brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost letala, razen v skladu z odstavkom (a) in letalskim priročnikom zrakoplova.

(a) Operator določi postopke za lete ob pričakovani ali dejanski zaledenitvi.

(b) Vodja zrakoplova začne let ali namerno leti v pričakovano ali dejansko zaledenitev le, če je zrakoplov certificiran in opremljen za obvladovanje takšnih razmer.

(c) Če zaledenitev presega intenzivnost zaledenitve, za katero je zrakoplov certificiran, ali če zrakoplov, ki ni certificiran za letenje v znanih razmerah zaledenitve, naleti na zaledenitev, vodja zrakoplova nemudoma zapusti razmere s spremembo nivoja letenja in/ali zračne poti, po potrebi s sporočitvijo nevarnosti kontroli zračnega prometa (KZP).

(a) po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze ali območja FATO, ki ga namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter

(b) bodo izpolnjeni določeni letališki operativni minimumi.

(a) če je to potrebno zaradi vzleta ali pristanka ali

(b) pri spuščanju v skladu s postopki, ki jih je odobril pristojni organ.

(a) nenaravne ali izredne situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali v sili, ali

(b) leti v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC) z umetnimi sredstvi.

1. Vodja zrakoplova zagotovi, da se količina goriva med letom redno preverja. Preostala uporabna količina goriva se zapiše in oceni, da se:

2. Ustrezni podatki o gorivu se evidentirajo.

1. Let se izvede tako, da količina uporabnega goriva, ki bo predvidoma ostala ob prihodu na namembno letališče, ni manjša od:

2. Če preverjanje goriva med letom pokaže, da je količina uporabnega goriva, ki bo predvidoma ostala ob prihodu na namembno letališče, manjša od:

3. Vodja zrakoplova razglasi nevarnost, če se izračuna, da bo količina uporabnega goriva ob pristanku na najbližjem ustreznem letališču, na katerem je mogoč varen pristanek, manjša od potrebne končne rezerve goriva.

4. Dodatni pogoji za posebne postopke

(a) Operator določi postopek za zagotovitev, da se med letom izvajata preverjanje in upravljanje goriva.

(b) Vodja zrakoplova zagotovi, da količina preostalega uporabnega goriva na letu ni manjša od količine goriva, ki je potrebna za nadaljevanje leta do letališča ali območja delovanja, na katerem je mogoč varen pristanek, pri čemer mora ostati končna rezerva goriva.

(c) Vodja zrakoplova razglasi nevarnost, če je količina dejanskega uporabnega goriva na zrakoplovu manjša od zahtevane količine končne rezerve goriva.

(a) Vodja zrakoplova ali pilot, ki mu je bilo zaupano vodenje leta, lahko začne instrumentalni prilet ne glede na sporočeno RVR/VIS.

(b) Če sta sporočeni RVR/VIS manjši od veljavnih minimumov, se prilet ne nadaljuje:

(c) Če RVR ni na voljo, je vrednosti RVR mogoče dobiti s pretvorbo sporočene vidljivosti.

(d) Če se po prečkanju 1 000 ft nad letališčem sporočeni RVR/VIS znižata pod veljavni minimum, se lahko prilet nadaljuje do DA/H ali MDA/H.

(e) Prilet se lahko nadaljuje pod DA/H ali MDA/H in se pristanek zaključi, če so pri DA/H ali MDA/H vizualne reference, ki ustrezajo vrsti priletne operacije in predvideni vzletno-pristajalni stezi, vzpostavljene in ohranjene.

(f) RVR cone dotika s tlemi je vedno kontrolni. Kontrolna sta tudi RVR sredine in konca vzletno-pristajalne steze, če sta sporočena in ustrezna. Najmanjša vrednost RVR za sredino vzletno-pristajalne steze je 125 m ali RVR, ki je potreben za cono dotika s tlemi, če je manjši, in 75 m za konec vzletno-pristajalne steze. Za zrakoplove, opremljene s sistemom za vodenje ali nadzorovanje izteka, je najmanjša vrednost RVR za sredino vzletno-pristajalne steze 75 m.

(a) Kategorije zrakoplovov temeljijo na indicirani hitrosti nad pragom (VAT), ki je enaka minimalni hitrosti (VSO), pomnoženi z 1,3 ali minimalno hitrostjo ena-g (gravitacija) (VS1g), pomnoženi z 1,23 v konfiguraciji za pristanek pri največji potrjeni pristajalni masi. Če sta na voljo VSO in VS1g, se uporabi višji dobljeni VAT.

(b) Uporabljajo se kategorije zrakoplovov iz spodnje preglednice.

(c) Konfiguracija za pristanek, ki jo je treba upoštevati, se določi v operativnem priročniku.

(d) Operator lahko uporablja manjšo pristajalno maso za določanje VAT, če jo odobri pristojni organ. Taka manjša pristajalna masa je stalna vrednost, neodvisna od spreminjajočih se pogojev pri vsakodnevnih operacijah.

(a) Letala se uporabljajo v skladu z veljavnimi zahtevami glede razredov zmogljivosti.

(b) Če zaradi posebnih konstrukcijskih značilnosti ni mogoče dokazati popolne skladnosti z veljavnimi zahtevami iz tega dela, operator uporabi odobrene standarde zmogljivosti, ki zagotavljajo enakovredno raven varnosti kot ustrezno poglavje.

(a) Masa letala:

ni večja od mase, pri kateri je mogoče izpolniti zahteve iz ustreznega poglavja za let, ki se bo izvajal. Dovolijo se lahko odstopanja za pričakovano zmanjšanje mase med letom in izpuščanje goriva v zraku.

(b) Odobreni podatki o zmogljivosti iz letalskega priročnika letala se uporabijo za opredelitev skladnosti z zahtevami iz ustreznega poglavja in se po potrebi dopolnijo z drugimi podatki, kot je določeno v ustreznem poglavju. Operator opredeli druge podatke v operativnem priročniku. Ko se uporabljajo dejavniki iz ustreznega poglavja, se lahko upoštevajo vsi operativni dejavniki, ki so že zajeti v podatkih o zmogljivosti letala v letalskem priročniku letala, da se prepreči dvojna uporaba dejavnikov.

(c) Ustrezno se upoštevajo konfiguracija letala, okoljski pogoji in delovanje sistemov, ki neugodno vplivajo na zmogljivost.

(d) Za namene zmogljivosti se lahko vlažna vzletno-pristajalna steza šteje za suho, kar pa ne velja za travnato stezo.

(e) Operator pri ocenjevanju zahtev za vzlet iz ustreznih poglavij upošteva natančnost kart.

(a) Odobreni podatki o zmogljivosti iz letalskega priročnika letala se po potrebi dopolnijo z drugimi podatki, če odobreni podatki o zmogljivosti iz letalskega priročnika letala niso zadostni glede:

(b) Za mokre in kontaminirane vzletno-pristajalne steze se uporabljajo podatki o zmogljivosti, določeni v skladu z veljavnimi standardi za certificiranje velikih letal ali enakovrednimi zahtevami.

(c) Uporaba drugih podatkov iz odstavka (a) in enakovrednih zahtev iz odstavka (b) se opredeli v operativnem priročniku.

(a) Vzletna masa ne presega največje vzletne mase iz letalskega priročnika letala za tlačno višino in temperaturo okolice na odhodnem letališču.

(b) Pri določanju največje dovoljene vzletne mase so izpolnjene naslednje zahteve:

(c) Pri dokazovanju skladnosti z odstavkom (b) se upoštevajo:

(a) Neto vzletna pot leta se določi tako, da je navpična razdalja med letalom in vsemi ovirami najmanj 35 ft, vodoravna razdalja pa najmanj 90 m plus 0,125 × D, pri čemer je D vodoravna razdalja, ki jo letalo prepotuje od konca razpoložljive vzletne razdalje (TODA) ali konca vzletne razdalje, če je zavoj predviden pred koncem razpoložljive vzletne razdalje (TODA). Za letala z razponom kril manj kot 60 m se lahko uporabi vodoravna površina brez ovir, ki obsega polovico razpona kril letala plus 60 m plus 0,125 × D.

(b) Pri dokazovanju skladnosti z odstavkom (a):

(c) Operator določi postopke za ravnanje v izrednih razmerah, da izpolni zahteve iz odstavkov (a) in (b) ter zagotovi varno zračno pot ob izogibanju oviram, da omogoči, da letalo izpolni zahteve glede zračne poti iz CAT.POL.A.215 ali pristane na odhodnem letališču ali nadomestnem vzletnem letališču.

(a) Podatki iz letalskega priročnika letala o neto poti leta na zračni poti pri enem nedelujočem motorju (OEI), ki ustrezajo pričakovanim meteorološkim razmeram na letu, omogočajo dokaz skladnosti z odstavkom (b) ali (c) na vseh točkah vzdolž zračne poti. Neto pot leta ima na višini 1 500 ft nad letališčem, na katerem naj bi letalo po odpovedi motorja pristalo, pozitiven gradient. V meteoroloških razmerah, v katerih je potrebna uporaba sistemov za preprečevanje zaledenitve, se upošteva učinek njihove uporabe na neto pot leta.

(b) Gradient neto poti leta je pozitiven vsaj na višini 1 000 ft nad terenom in vsemi ovirami vzdolž zračne poti v razdalji 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja.

(c) Neto pot leta letalu omogoča nadaljevanje leta s potovalne višine do letališča, kjer je možen pristanek v skladu s CAT.POL.A.225 ali CAT.POL.A.230, kot je ustrezno. Neto pot leta je v navpični smeri vsaj 2 000 ft oddaljena od terena in vseh ovir vzdolž zračne poti v razdalji 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja v skladu z naslednjim:

(d) Operator poveča zgornje meje širine iz odstavkov (b) in (c) na 18,5 km (10 NM), če navigacijska natančnost ne dosega vsaj zahtevane navigacijske zmogljivosti 5 (RNP5).

(a) Letalo s tremi ali več motorji na nobeni točki načrtovane rute letenja pri potovalni hitrosti za veliki dolet z vsemi delujočimi motorji in pri standardni temperaturi v brezvetrju ni več kot 90 minut oddaljeno od letališča, ki izpolnjuje zahteve glede zmogljivosti, ki se uporabljajo pri predvideni pristajalni masi, razen če izpolnjuje zahteve iz odstavkov (b) do (f).

(b) Podatki o neto poti leta na zračni poti z dvema nedelujočima motorjema letalu omogočajo nadaljevanje leta v pričakovanih meteoroloških razmerah od točke, na kateri se predvideva hkratna okvara dveh motorjev, do letališča, na katerem bo lahko pristalo in se popolnoma ustavilo, če bo uporabilo predpisani postopek za pristanek z dvema nedelujočima motorjema. Neto pot leta je v navpični smeri vsaj 2 000 ft oddaljena od terena in vseh ovir na zračni poti v širini 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja. Na nadmorskih višinah in v meteoroloških razmerah, v katerih je potrebna uporaba sistemov za preprečevanje zaledenitve, se upošteva učinek njihove uporabe na podatke o neto poti leta. Če navigacijska natančnost ne dosega vsaj potrebne navigacijske zmogljivosti 5 (RNP5), operator poveča prej navedene zgornje meje širine na 18,5 km (10 NM).

(c) Predpostavlja se, da se bosta dva motorja pokvarila na najbolj kritični točki tistega dela zračne poti, na katerem je letalo pri potovalni hitrosti za veliki dolet z vsemi delujočimi motorji in pri standardni temperaturi v brezvetrju več kot 90 minut oddaljeno od letališča, ki izpolnjuje zahteve glede zmogljivosti, ki se uporabljajo za predvideno pristajalno maso.

(d) Neto pot leta ima pozitiven gradient na višini 1 500 ft nad letališčem, na katerem se predvideva pristanek po odpovedi dveh motorjev.

(e) Izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je skladen z zahtevo, da je treba letališče doseči z zahtevano rezervo goriva, če se uporabi varnostni postopek.

(f) Predvidena masa letala na točki, na kateri se predvideva okvara dveh motorjev, ni manjša od mase, ki vključuje dovolj goriva za nadaljevanje leta do predvidenega letališča za pristanek, kamor naj bi prispelo vsaj 1 500 ft neposredno nad pristajalnim območjem ter nato 15 minut letelo vzporedno s tlemi.

(a) Pristajalna masa letala, določena v skladu s CAT.POL.A.105(a), ne presega največje pristajalne mase, določene za nadmorsko višino in temperaturo okolice, ki se pričakuje ob predvidenem času pristanka na namembnem in nadomestnem letališču.

(a) Pristajalna masa letala, določena v skladu s CAT.POL.A.105(a) za predvideni čas pristanka na namembnem in katerem koli nadomestnem letališču, omogoča pristanek s popolno zaustavitvijo z višine 50 ft nad pragom:

(b) Za operacije strmega prileta operator uporablja podatke o pristajalnih razdaljah, faktorizirane v skladu z odstavkom (a) na podlagi višine zaslona, ki znaša manj kot 60 ft, vendar ne manj kot 35 ft, in izpolnjuje zahteve iz CAT.POL.A.245.

(c) Za operacije s kratkim pristankom operator uporablja podatke o pristajalnih razdaljah, faktorizirane v skladu z odstavkom (a), in izpolnjuje zahteve iz CAT.POL.A.250.

(d) Operator pri določitvi pristajalne mase upošteva:

(e) Za odpošiljanje letala se predpostavlja, da:

(f) Če operator ne more izpolniti predpostavke iz pododstavka (e)(1) za namembno letališče s samo eno vzletno-pristajalno stezo, na katerem je pristajanje odvisno od določene komponente vetra, se letalo lahko odpošlje, če sta določeni dve nadomestni letališči, ki omogočata popolno skladnost z odstavki (a) do (e). Pred začetkom prileta za pristanek na namembnem letališču vodja zrakoplova preveri, ali je pristanek mogoče izvesti popolnoma v skladu z odstavki (a) do (d) in zahtevami iz CAT.POL.A.225.

(g) Če operator ne more izpolniti predpostavke iz pododstavka (e)(2) za namembno letališče, se lahko letalo odpošlje le, če je določeno nadomestno letališče, ki omogoča popolno skladnost z odstavki (a) do (e).

(a) Če ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bi bila lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda mokra, ustreza razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA) vsaj 115 % zahtevane pristajalne razdalje, določene v skladu s CAT.POL.A.230.

(b) Če ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bo lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA) ustreza vsaj pristajalni razdalji, določeni v skladu z odstavkom (a), ali vsaj 115 % pristajalne razdalje, določene v skladu z odobrenimi podatki o pristajalni razdalji na kontaminirani vzletno-pristajalni stezi, ali enakovredni dolžini, katera koli je večja. Operator v operativnem priročniku določi, ali je treba uporabljati podatke o enakovredni pristajalni razdalji.

(c) Na mokri vzletno-pristajalni stezi se lahko uporabi pristajalna razdalja, ki je krajša od razdalje iz odstavka (a), vendar ne krajša od razdalje iz CAT.POL.A.230(a), če letalski priročnik letala vključuje posebne dodatne informacije o pristajalnih razdaljah na mokrih vzletno-pristajalnih stezah.

(d) Na posebej pripravljeni kontaminirani vzletno-pristajalni stezi se lahko uporabi pristajalna razdalja, ki je krajša od zahtevane razdalje v odstavku (b), vendar ne krajša od zahtevane razdalje v CAT.POL.A.230 (a), če letalski priročnik letala vključuje posebne dodatne informacije o pristajalnih razdaljah na kontaminiranih vzletno-pristajalnih stezah.

(e) Za odstavke (b), (c) in (d) se ustrezno uporabljajo merila iz CAT.POL.A.230, le da se CAT.POL.A.230(a) za zgornji odstavek (b) ne uporablja.

(a) Za operacije s povečanimi koti nagiba je potrebna predhodna odobritev pristojnega organa.

(b) Operator za pridobitev odobritve predloži dokaze, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) Za operacije strmega prileta, v katerih se uporabljajo 4,5-stopinjski ali večji koti drsne strmine in višine zaslona pod 60 ft, vendar ne pod 35 ft, je potrebna predhodna odobritev pristojnega organa.

(b) Operator za pridobitev odobritve predloži dokaze, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) Za operacije s kratkim pristankom je potrebna predhodna odobritev pristojnega organa.

(b) Operator za pridobitev odobritve predloži dokaze, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) Operator ne uporablja enomotornega letala:

(b) Operator obravnava dvomotorna letala, ki ne izpolnjujejo zahtev za vzpenjanje iz CAT.POL.A.340, kot enomotorna letala.

(a) Vzletna masa ne presega največje vzletne mase, navedene v letalskem priročniku letala za tlačno višino in temperaturo okolice na odhodnem letališču.

(b) Nefaktorizirana vzletna razdalja iz letalskega priročnika letala ne presega:

(c) Pri dokazovanju skladnosti z odstavkom (b) se upoštevajo:

(a) Vzletna pot leta letal z dvema ali več motorji se določi tako, da je navpična razdalja med letalom in vsemi ovirami najmanj 50 ft, vodoravna razdalja pa najmanj 90 m plus 0,125 × D, pri čemer je D vodoravna razdalja, ki jo letalo prepotuje od konca razpoložljive vzletne razdalje (TODA) ali konca vzletne razdalje, če je zavoj predviden pred koncem razpoložljive vzletne razdalje (TODA), razen kot je predvideno v odstavkih (b) in (c). Za letala z razponom kril manj kot 60 m se lahko uporabi vodoravna površina brez ovir, ki znaša polovico razpona kril letala plus 60 m plus 0,125 × D. Domneva se, da: