EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02007R0861-20170114

Consolidated text: Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/861/2017-01-14

02007R0861 — SL — 14.01.2017 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (ES) št. 861/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. julija 2007

o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

(UL L 199 31.7.2007, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013

  L 158

1

10.6.2013

►M2

UREDBA (EU) 2015/2421 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2015

  L 341

1

24.12.2015


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 141, 5.6.2015, str.  118 (861/2007)




▼B

UREDBA (ES) št. 861/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. julija 2007

o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti



POGLAVJE I

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba uvaja evropski postopek v sporih majhne vrednosti, katerega namen je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmejnih sporov majhne vrednosti in znižanje stroškov. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporu kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov držav članic.

Ta uredba tudi odpravlja vmesne postopke, ki so potrebni za omogočanje priznavanja in izvrševanja sodb, ki jih v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti izda ena država članica, v drugi državi članici.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, kjer vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2 000 EUR v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2.  Ta uredba se ne uporablja za zadeve v zvezi:

(a) s statusom ali pravno sposobnostjo fizičnih oseb;

(b) s premoženjskimi pravicami iz zakonske zveze, oporokami in dedovanji ter preživninskimi obveznostmi;

(c) s stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopki prisilne poravnave in podobnimi postopki;

(d) s socialno varnostjo;

(e) z arbitražo;

(f) z delovnim pravom;

(g) z najemom ali zakupom nepremičnine, razen tožb z denarnimi zahtevki; ali

(h) s kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.

3.  V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni vse države članice z izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1.  V tej uredbi je čezmejna zadeva tista, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.

2.  Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (ES) št. 44/2001.

3.  Ustrezen trenutek za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je datum, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.



POGLAVJE II

EVROPSKI POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Člen 4

Začetek postopka

1.  Tožeča stranka začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo standardnega obrazca zahtevka A iz Priloge I, ki ga vloži neposredno pri pristojnem sodišču po pošti ali s katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki je sprejemljiv v državi članici, kjer se postopek začne. Obrazec zahtevka vključuje opis dokazil v podporo zahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o zanje sprejemljivih načinih sporočanja. Komisija te podatke objavi.

3.  Kadar je zahtevek izven področja uporabe te uredbe, sodišče o tem obvesti tožečo stranko. Sodišče obravnava zahtevek v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek, razen če ga tožeča stranka ne umakne.

4.  Kadar sodišče meni, da podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, niso dovolj jasni ali so nezadostni, ali kadar vloga ni pravilno izpolnjena in razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, tožeči stranki omogoči dopolnitev ali popravek obrazca zahtevka ali predložitev dodatnih podatkov ali listin, ali pa da vlogo umakne, pri čemer v ta namen določi rok. Sodišče v ta namen uporabi standardni obrazec B iz Priloge II.

V primeru, ko je zahtevek očitno neutemeljen ali vloga nedopustna ali ko tožeči stranki ne uspe dopolniti ali popraviti obrazca zahtevka v določenem času, se vloga zavrže.

5.  Države članice zagotovijo, da je obrazec zahtevka na voljo na vseh sodiščih, na katerih se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti.

Člen 5

Vodenje postopka

1.  Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek. Sodišče izvede glavno obravnavo, če meni, da je to nujno, ali če stranka to zahteva. Sodišče lahko tako zahtevo zavrne, če meni, da z vidika okoliščin zadeve glavna obravnava očitno ni potrebna za pošteno vodenje postopka. Razlogi za zavrnitev se pisno utemeljijo. Zavrnitvi ni možno ugovarjati ločeno.

2.  Po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka sodišče izpolni del I standardnega obrazca za odgovore C iz Priloge III.

Sodišče izvod obrazca zahtevka in dokaznih listin, kjer je to ustrezno, skupaj z izpolnjenim obrazcem za odgovore vroči toženi stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14 dneh po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka.

3.  Tožena stranka poda odgovor v 30 dneh od vročitve obrazca zahtevka in obrazca za odgovore, tako da izpolni del II standardnega obrazca za odgovore C in po potrebi doda ustrezne dokazne listine ter vlogo vrne sodišču ali na drug primeren način brez uporabe obrazca za odgovore.

4.  V 14 dneh od prejema odgovora tožene stranke sodišče kopijo odgovora, skupaj z vsemi ustreznimi dokaznimi listinami, pošlje tožeči stranki.

5.  Če tožena stranka v svojem odgovoru trdi, da vrednost nedenarnega zahtevka presega mejo iz člena 2(1), sodišče v 30 dneh po tem, ko je odgovor poslan tožeči stranki, odloči, ali zahtevek sodi na področje uporabe te uredbe. Take odločitve ni možno spodbijati ločeno.

6.  Vsaka nasprotna tožba, ki se predloži z uporabo standardnega obrazca A, in morebitne ustrezne dokazne listine se vročijo tožeči stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14 dneh po prejemu.

Tožeča stranka ima od vročitve 30 dni časa, da odgovori na morebitno nasprotno tožbo.

7.  Če nasprotna tožba presega vrednost, določeno v členu 2(1), zahtevek in nasprotna tožba ne potekata v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ampak se obravnavata v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek.

Člena 2 in 4 ter odstavki 3, 4 in 5 tega člena se smiselno uporabljajo za nasprotne tožbe.

Člen 6

Jeziki

1.  Obrazec zahtevka, odgovor, vsak nasprotni zahtevek, vsak odgovor na nasprotni zahtevek in vsak opis ustreznih dokaznih listin se posredujejo v jeziku ali v enem od jezikov sodišča.

2.  Če je kakšna druga listina, ki jo prejme sodišče, v jeziku, ki ni jezik postopka, lahko sodišče zahteva prevod te listine le, če se prevod zdi potreben za izdajo sodbe.

3.  Če stranka noče sprejeti listine, ker ta ni v nobenem od naslednjih jezikov:

(a) uradnem jeziku države članice naslovnice ali, če je v državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem izmed uradnih jezikov kraja, kjer naj se opravi vročitev ali kamor se dokument pošlje; ali

(b) jeziku, ki ga naslovnik razume,

sodišče o tem obvesti drugo stranko in ji svetuje, da zagotovi prevod te listine.

Člen 7

Zaključek postopka

1.  Sodišče v 30 dneh od prejema odgovora tožene ali tožeče stranke, ki je bil vložen v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), izda sodbo ali:

(a) od strank zahteva nadaljnje podrobnosti o zahtevku v določenem roku, ki ne presega 30 dni;

(b) izvaja dokaze v skladu s členom 9; ali

(c) povabi stranke na glavno obravnavo, ki se izvede v 30 dneh po vabilu.

2.  Sodišče izda sodbo v 30 dneh po morebitni glavni obravnavi ali po prejemu vseh podatkov, potrebnih za izdajo sodbe. Strankama se sodba vroči v skladu s členom 13.

3.  Če sodišče v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), ne prejme odgovora zadevne stranke, izda sodbo o zahtevku ali nasprotni tožbi.

Člen 8

Glavna obravnava

Sodišče lahko izvede glavno obravnavo z video konferenco ali kakšno drugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehnična sredstva.

Člen 9

Izvajanje dokazov

1.  Sodišče določi načine izvajanja dokazov in obseg dokazov, ki so potrebni za sodbo v okviru pravil, ki se uporabljajo za dopustnost dokazov. Sodišče lahko dopusti izvajanje dokazov s pisnimi izjavami prič, strokovnjakov ali strank. Prav tako lahko sodišče dopusti izvajanje dokazov z video konferenco ali kakšno drugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehnična sredstva.

2.  Sodišče lahko izvede strokovne dokaze ali pričanje le, če je to potrebno za sodbo. Pri odločanju o tem sodišče upošteva stroške.

3.  Sodišče izbere najpreprostejši in najmanj obremenilen način izvajanja dokazov.

Člen 10

Zastopanje strank

Zastopanje z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom ni obvezno.

Člen 11

Pomoč strankam

Države članice zagotovijo, da stranke lahko dobijo praktično pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.

Člen 12

Vloga sodišča

1.  Sodišče od strank ne zahteva, da podajo pravno oceno zahtevka.

2.  Če je potrebno, sodišče obvesti stranke o postopkovnih vprašanjih.

3.  Kadar je to primerno, si sodišče prizadeva za poravnavo med strankama.

Člen 13

Vročitev listin

1.  Listine se vročajo s poštnimi storitvami s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema.

2.  Če listin ni možno vročiti v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev izvede z enim izmed načinov, določenih v členu 13 ali 14 Uredbe (ES) št. 805/2004.

Člen 14

Roki

1.  Kadar sodišče določi rok, se zadevno stranko obvesti, kakšne posledice lahko ima zamuda roka.

2.  Sodišče lahko v izjemnih okoliščinah podaljša roke, predvidene v členih 4(4), 5(3) in (6) ter členu 7(1), če je to potrebno, da bi se zaščitile pravice strank.

3.  Če v izjemnih okoliščinah sodišče ne more spoštovati rokov, predvidenih v členu 5(2) do (6) in členu 7, v najkrajšem možnem času ukrene vse, kar predvidevajo te določbe.

Člen 15

Izvršljivost sodbe

1.  Sodba je izvršljiva ne glede na možna pravna sredstva. Ne zahteva se položitev varščine.

2.  Člen 23 se uporablja tudi v primeru, ko se sodba izvrši v državi članici, v kateri je bila izrečena.

Člen 16

Stroški

Stroške postopkov nosi stranka, ki v pravdi ne uspe. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.

Člen 17

Pravna sredstva

1.  Države članice obvestijo Komisijo, ali so po njihovem procesnem pravu dopustna pravna sredstva zoper sodbo, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, in v kakšnem roku se taka pravna sredstva vložijo. Komisija te podatke objavi.

2.  Člen 16 se uporablja za vsa pravna sredstva.

Člen 18

Minimalni standardi za preskus sodbe

1.  Tožena stranka ima pravico zahtevati preskus sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti pred pristojnim sodiščem države članice, ki je izdalo sodbo, če:

(a)

 

(i) sta bila obrazec zahtevka ali vabilo na glavno obravnavo vročena na način, kjer ni dokaza o opravljeni osebni vročitvi, kakor je predvideno v členu 14 Uredbe (ES) št. 805/2004; in

(ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo;

ali

(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2.  Če sodišče zavrne preskus, kjer ni podan noben od razlogov iz odstavka 1 za pravno sredstvo, ostane sodba v veljavi.

Če sodišče odloči, da je preskus utemeljen iz enega od razlogov iz odstavka 1, je sodba v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti nična in neveljavna.

Člen 19

Veljavno procesno pravo

Ob upoštevanju določb te uredbe evropski postopek v sporih majhne vrednosti ureja procesno pravo države članice, v kateri teče postopek.



POGLAVJE III

PRIZNAVANJE IN IZVRŠBA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

Člen 20

Priznavanje in izvršba

1.  Sodba, izdana v državi članici v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se prizna in izvrši v drugi državi članici brez potrdila o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemu priznanju.

2.  Sodišče na zahtevo stranke brez dodatnih stroškov izda obrazec v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, pri čemer uporabi standardni obrazec D iz Priloge IV.

Člen 21

Postopek izvršbe

1.  Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe.

Vsaka sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe.

2.  Stranka, ki zahteva izvršbo, predloži:

(a) kopijo sodbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njene pristnosti; in

(b) kopijo obrazca iz člena 20(2) in, kjer je to potrebno, njegovega prevoda v uradni jezik države članice izvršbe ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, v skladu z zakonodajo te države članice, ali v drug jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, ki ni(-so) njen(-i) uradni jezik(-i), ki ga/jih lahko sprejme za evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Vsebino obrazca D prevede oseba, ki je v eni od držav članic usposobljena za prevajanje.

3.  Stranki, ki zahteva izvršbo sodbe izdane v evropskem postopku v sporu majhne vrednosti v drugi državi članici, ni treba imeti:

(a) pooblaščenca; ali

(b) poštnega naslova

v državi članici izvršbe, razen kadar gre za pooblaščene osebe za izvršilni postopek.

4.  Od stranke, ki v eni državi članici zaprosi za izvršbo sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, v drugi državi članici, se na podlagi tega, da je tuj državljan ali da nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa ne glede na to, kako se imenuje.

Člen 22

Odklonitev izvršbe

1.  Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo osebe, proti kateri je vložena izvršba, odkloni izvršbo, če je sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli državi članici ali tretji državi, če:

(a) je prejšnja sodba temeljila na istem dejanskem stanju in je bila izdana med istimi strankami;

(b) če je bila prejšnja sodba izdana v državi članici izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe; in

(c) če nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici, kjer je bila izdana sodba v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

2.  Pod nobenim pogojem se sodba izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede njene vsebine.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Kadar stranka vloži pravno sredstvo zoper sodbo, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ali je vloga takega pravnega sredstva še vedno možna, ali je stranka vložila zahtevek za preskus sodbe v smislu člena 18, lahko pristojno sodišče ali pristojni organ v državi članici izvršbe na zahtevo stranke, proti kateri je vložena izvršba:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe;

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi; ali

(c) v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe.



POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Obveščanje

Države članice sodelujejo pri obveščanju splošne in strokovne javnosti o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, vključno s stroški, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo 2001/470/ES.

▼M2

Člen 25

Informacije, ki jih zagotovijo države članice

1.  Države članice Komisiji do 13. januarja 2017 sporočijo:

(a) sodišča, ki so pristojna za izdajanje sodb v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti;

(b) načine sporočanja, ki so sprejemljivi za namene evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in dostopni sodiščem v skladu s členom 4(1);

(c) organe ali organizacije, ki so pristojni za zagotavljanje praktične pomoči v skladu s členom 11;

(d) načine elektronskega vročanja in sporočanja, ki so na podlagi njihovih procesnih pravil tehnično razpoložljivi in dopustni v skladu s členom 13(1), (2) in (3) ter morebitne načine za izražanje v členu 13(1) in (2) zahtevanega vnaprejšnjega strinjanja z uporabo elektronske oblike vročanja, ki so na voljo po njihovem nacionalnem pravu;

(e) osebe ali morebitne vrste poklicev, za katere velja pravna obveznost, da sprejmejo vročitev listin ali drugega pisnega sporočanja v elektronski obliki v skladu s členom 13(1) in (2);

(f) sodne takse za evropski postopek v sporih majhne vrednosti ali metode njihovega izračuna ter načine plačila, ki so sprejemljivi za plačilo sodnih taks v skladu s členom 15a;

(g) vsa pravna sredstva, ki so po njihovem procesnem pravu dopustna v skladu s členom 17, rok v katerem se morajo takšna pravna sredstva vložiti ter pri katerem sodišču se lahko takšna pravna sredstva vložijo;

(h) postopke za vložitev zahtevka za preskus iz člena 18 in sodišča, ki so pristojna za takšen preskus;

(i) jezike, ki so zanje sprejemljivi v skladu s členom 21a(1) ter

(j) organe, ki so pristojni za izvršbo, in organe, ki so pristojni na področju uporabe člena 23.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.

2.  Komisija objavi informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, na kakršen koli primeren način, na primer na evropskem portalu e-pravosodje.

▼B

Člen 26

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in so v zvezi s posodobitvami ali tehničnimi spremembami obrazcev iz prilog, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

Člen 27

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 28

Pregled

Do 1. januarja 2014 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru podrobno poročilo o pregledu delovanja evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter o meji vrednosti zahtevka iz člena 2(1). To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno oceno vplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo najboljše prakse v Evropski uniji ter da se odražajo načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezi z delovanjem evropskega postopka v čezmejnih sporih majhne vrednosti. Te informacije bi morale zajemati sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic v sporih majhne vrednosti.

Po potrebi se poročilu Komisije priložijo predlogi za prilagoditev.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009, razen člena 25, ki se uporablja od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.




PRILOGA I

image

image

image

►(1) C1  

image

►(2) M1  

►(2) M1  

image

image

image




PRILOGA II

image

image

►(1) M1  




PRILOGA III

image

image




PRILOGA IV

image

image

Top