1.1. Stranke tega sporazuma sodelujejo pri skupnem obveščanju trga o dvostranskih osrednjih tečajih med sodelujočimi valutami zunaj euroobmočja in eurom, kakor so bili dogovorjeni po skupnem postopku, določenem v odstavku 2.3 Resolucije, ter o njihovih spremembah.

1.2. V skladu z razponi nihanja, določenimi na podlagi odstavkov 2.1, 2.3 in 2.4 Resolucije, ECB in vsaka sodelujoča NCB zunaj euroobmočja v medsebojnem soglasju vzpostavijo dvostranske devizne tečaje na zgornji in spodnji meji med eurom in sodelujočimi valutami zunaj euroobmočja za samodejno intervencijo. ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja skupaj obvestijo trg o teh tečajih, ki se navajajo v skladu z dogovorom iz Priloge I.

2.1. Intervencije se načeloma izvedejo v euru in sodelujočih valutah zunaj euroobmočja. ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja se medsebojno obvestijo o vseh intervencijah na deviznem trgu, ki so namenjene zaščiti kohezije ERM II.

2.2. ECB in NCB zunaj euroobmočja se medsebojno obvestijo o vseh drugih intervencijah na deviznem trgu.

3.1. Intervencije na dovoljenih mejah nihanja so načeloma samodejne in neomejene. Vendar pa lahko ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja začasno ustavijo samodejne intervencije, če bi to nasprotovalo njihovemu poglavitnemu cilju ohranitve stabilnosti cen.

3.2. ECB ali sodelujoča NCB zunaj euroobmočja pri odločitvi o začasni ustavitvi intervencij ustrezno upošteva tudi vse druge relevantne dejavnike, vključno z verodostojnim delovanjem ERM II. ECB in/ali posamezna sodelujoča NCB zunaj euroobmočja sprejmeta vsako odločitev na podlagi dejanskih dokazov in pri tem upoštevata tudi morebitne zaključke drugih pristojnih organov. ECB in/ali posamezna sodelujoča NCB zunaj euroobmočja obvestita, kolikor mogoče vnaprej in strogo zaupno, druge posamezne denarne organe in denarne organe vseh drugih sodelujočih držav članic zunaj euroobmočja o vsaki nameri začasne ustavitve intervencij.

3.3. V primeru intervencij na dovoljenih mejah nihanja se uporabi postopek zaporednih plačil, kot je določen v Prilogi I.

5.1. Predhodno soglasje NCB zunaj euroobmočja, ki izdaja intervencijsko valuto, je treba pridobiti v vseh primerih, kadar namerava druga centralna banka Evropskega sistema centralnih bank v zvezi z neobveznimi intervencijami, vključno z enostranskimi intervencijami znotraj dovoljenih meja nihanja, uporabiti njeno valuto v zneskih, ki presegajo medsebojno dogovorjene omejitve.

5.2. NCB zunaj euroobmočja mora nemudoma obvestiti ECB, kadar je v zvezi z neobveznimi intervencijami, vključno z enostranskimi intervencijami znotraj dovoljenih meja nihanja, uporabila euro v zneskih, ki presegajo medsebojno dogovorjene omejitve.

5.3. Pred izvedbo transakcij, razen intervencij, ki vključujejo vsaj eno valuto zunaj euroobmočja ali euro in ki presegajo medsebojno dogovorjene omejitve, mora stranka, ki namerava opraviti takšne transakcije, predhodno obvestiti posamezno centralno banko oziroma posamezne centralne banke. V takšnih primerih se te centralne banke sporazumejo o pristopu, ki zmanjša morebitne zaplete, vključno z možnostjo poravnave transakcije — v celoti ali delno — neposredno med centralnima bankama.

6.1. Za intervencije v euru in sodelujočih valutah zunaj euroobmočja si ECB in vsaka sodelujoča NCB zunaj euroobmočja medsebojno zagotovijo sredstva zelo kratkoročnega kreditiranja. Začetna zapadlost za zelo kratkoročne operacije financiranja je tri mesece.

6.2. Operacije financiranja v okviru teh sredstev imajo obliko prodaj in nakupov s takojšnjo dobavo in takojšnjim plačilom sodelujočih valut, ki imajo za posledico nastanek ustreznih zahtevkov in obveznosti med ECB in sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja, izraženih v upnikovi valuti. Datum valute operacij financiranja je enak datumu valute intervencij na trgu. ECB vodi evidenco o vseh transakcijah, izvršenih v okviru teh sredstev.

7.1. Sredstva zelo kratkoročnega financiranja za financiranje intervencij na dovoljenih mejah nihanja sodelujočih valut so načeloma na voljo samodejno in v neomejenem znesku.

7.2. Pred črpanjem teh sredstev mora centralna banka dolžnik ustrezno uporabiti svoje devizne rezerve.

7.3. ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja lahko začasno ustavijo nadaljnjo samodejno financiranje, če bi to nasprotovalo njihovemu poglavitnemu cilju ohranitve stabilnost cen. Za začasno ustavitev samodejnega financiranja bodo veljale določbe člena 3.2 tega sporazuma.

(a) kumulativni znesek takega financiranja, ki se da na voljo centralni banki dolžnici, ne sme presegati njene zgornje meje, določene v Prilogi II.

(b) pred črpanjem sredstev mora centralna banka dolžnica ustrezno uporabiti svoje devizne rezerve.

9.1. Dolgovana sredstva iz naslova zelo kratkoročnega financiranja se obrestujejo po reprezentativni domači trimesečni obrestni meri denarnega trga za upnikovo valuto, veljavni na trgovalni datum prvotne operacije financiranja ali, v primeru obnovitve na podlagi členov 10 in 11 tega sporazuma, po trimesečni obrestni meri denarnega trga za upnikovo valuto, veljavni dva delovna dneva pred datumom, na katerega zapade prvotna operacija financiranja, ki naj se obnovi.

9.2. Natečene obresti se plačajo v upnikovi valuti na datum začetne zapadlosti sredstev ali po potrebi na dan predčasne izravnave dolžnikovega salda. V primeru obnovitve financiranja na podlagi členov 10 in 11 tega sporazuma se obresti kapitalizirajo ob koncu vsakega trimesečnega obdobja in se plačajo na datum končnega odplačila dolžnikovega salda.

9.3. Za namen člena 9.1 tega sporazuma vsaka sodelujoča NCB zunaj euroobmočja obvesti ECB o svoji reprezentativni domači trimesečni obrestni meri denarnega trga. Reprezentativno domačo trimesečno obrestno mero denarnega trga v euru uporablja ECB in jo sporoči sodelujočim NCB zunaj euroobmočja.

(a) se lahko začetna zapadlost samo enkrat samodejno podaljša za največ tri mesece;

(b) skupni znesek zadolženosti, ki je posledica uporabe tega člena, v nobenem trenutku ne sme preseči zgornje meje centralne banke dolžnice, kakor je za vsako centralno banko določena v Prilogi II .

11.1. Vsak dolg, ki preseže zgornjo mejo iz Priloge II, se lahko s soglasjem centralne banke upnice enkrat obnovi za tri mesece.

11.2. Vsak dolg, ki je samodejno že bil obnovljen za tri mesece, se lahko s soglasjem centralne banke upnice obnovi še enkrat za nadaljnje tri mesece.

14.1. Ob zapadlosti operacije financiranja ali v primeru predčasnega poplačila se poravnava načeloma opravi s sredstvi v upnikovi valuti.

14.2. Ta določba ne posega v druge oblike poravnav, dogovorjene med centralno banko upnico in dolžnico.

15.1. Sodelovanje glede politike deviznih tečajev med sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja in ECB se lahko še bolj krepi; zlasti se lahko na pobudo zainteresirane sodelujoče države članice zunaj euroobmočja v posameznih primerih dogovorijo tesnejše tečajne povezave.

15.2. Na zahtevo zadevne sodelujoče države članice zunaj euroobmočja se lahko v posameznih primerih po postopku, določenem v odstavku 2.4 tega sporazuma, določijo uradno dogovorjeni razponi nihanja, ki so ožji od standardnega razpona in načeloma podprti s samodejnimi intervencijami in financiranjem.

15.3. Med ECB in sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja se lahko vzpostavijo tudi druge neformalne oblike tesnejših tečajnih povezav.

16.1. Razširjeni svet ECB nadzoruje delovanje ERM II in služi kot forum tako za usklajevanje denarne politike in politike deviznega tečaja kot tudi za upravljanje mehanizma intervencij in financiranja, določenega v tem sporazumu. Natančno in stalno nadzoruje vzdržljivost dvostranskih tečajnih razmerij med vsako sodelujočo valuto zunaj euroobmočja in eurom.

16.2. Razširjeni svet ECB redno pregleduje izvajanje tega sporazuma v luči pridobljenih izkušenj.

17.1. Vse stranke medsebojnega dogovora, doseženega na podlagi odstavka 2.3 Resolucije, vključno z ECB, imajo pravico sprožiti zaupni postopek, katerega cilj je ponovna preučitev osrednjih tečajev.

17.2. V primeru uradno dogovorjenih razponov nihanja, ki so ožji od standardnega razpona, imajo vse stranke skupne odločitve, sprejete na podlagi odstavka 2.4. Resolucije, vključno z ECB, pravico sprožiti zaupno ponovno preučitev ustreznosti sodelovanja ustrezne valute v ožjem razponu.

20.1. Ta sporazum začne veljati 1. aprila 2006.

20.2. Sporazum z dne 1. septembra 1998 se razveljavi z veljavnostjo od 1. aprila 2006. Sklicevanja na razveljavljeni sporazum se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

20.3. Ta sporazum je sestavljen v angleškem jeziku in pravilno podpisan s strani strank. ECB, ki mora hraniti izvirni sporazum, pošlje overjeno kopijo sporazuma vsaki NCB v euroobmočju in zunaj euroobmočja. Sporazum se prevede v vse druge uradne jezike Skupnosti in se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

— Postopek zaporednih plačil se uporabi pri intervencijah na dovoljenih mejah nihanja v ERM II med eurom in valutami držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II.

— Nasprotni stranki morata, da sta upravičeni do intervencij na dovoljenih mejah nihanja v ERM II, imeti račun pri NCB, na katero se le-te nanašajo. Prav tako morata nasprotni stranki imeti SWIFT naslove in/ali izmenjati overjene teleks ključe s posamezno NCB ali ECB.

— Nasprotni stranki, ki sta upravičeni do intervencij na dovoljenih mejah nihanja v ERM II, lahko te intervencije izvedeta tudi neposredno z ECB, pod pogojem, da sta upravičeni do izvajanja menjalniških poslov z ECB, na podlagi Smernice ECB/2000/1 z dne 3. februarja 2000 o upravljanju deviznih rezerv Evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank in pravne dokumentacije za posle, ki vključujejo devizne rezerve Evropske centralne banke.

— NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, delujejo kot korespondenčne banke NCB v euroobmočju in ECB.

— V primeru, da pride do intervencij na dovoljenih mejah nihanja, NCB, na katero se le-te nanašajo ali ECB sprosti plačilo za posamezno transakcijo šele po prejemu potrdila svoje korespondečne banke, da je bil dolgovani znesek vplačan na njen račun. Nasprotni stranki sta dolžni plačati pravočasno, da lahko NCB in ECB izpolnita vsaka svoje plačilne obveznosti. Posledično sta nasprotni stranki dolžni plačati pred vnaprej določenim rokom.