EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02005L0036-20200424
Directive 2005/36/EC of the European Parliament and of the Council of 7 September 2005 on the recognition of professional qualifications (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02005L0036 — SL — 24.04.2020 — 014.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255 30.9.2005, str. 22) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 363 |
141 |
20.12.2006 |
||
|
L 320 |
3 |
6.12.2007 |
||
|
L 205 |
10 |
1.8.2008 |
||
|
UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008 |
L 311 |
1 |
21.11.2008 |
|
|
L 93 |
11 |
7.4.2009 |
||
|
L 59 |
4 |
4.3.2011 |
||
|
L 180 |
9 |
12.7.2012 |
||
|
L 158 |
368 |
10.6.2013 |
||
|
DIREKTIVA 2013/55/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. novembra 2013 |
L 354 |
132 |
28.12.2013 |
|
|
DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/790 Besedilo velja za EGP z dne 13. januarja 2016 |
L 134 |
135 |
24.5.2016 |
|
|
DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2113 Besedilo velja za EGP z dne 11. septembra 2017 |
L 317 |
119 |
1.12.2017 |
|
|
DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/608 Besedilo velja za EGP z dne 16. januarja 2019 |
L 104 |
1 |
15.4.2019 |
|
|
DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/548 Besedilo velja za EGP z dne 23. januarja 2020 |
L 131 |
1 |
24.4.2020 |
|
spremenjena z:
|
L 112 |
21 |
24.4.2012 |
popravljena z:
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/36/ES
z dne 7. septembra 2005
o priznavanju poklicnih kvalifikacij
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Namen
Ta direktiva določa pravila, v skladu s katerimi država članica, ki pogojuje dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje na svojem ozemlju s posebnimi poklicnimi kvalifikacijami (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica), priznava poklicne kvalifikacije, pridobljene v eni ali več državah članicah (v nadaljnjem besedilu: država članica izvora), ki omogočajo imetniku navedenih kvalifikacij, da tam opravlja isti poklic, kot zadosten pogoj za dostop do in opravljanje tega poklica.
Ta direktiva določa tudi pravila glede delnega dostopa do reguliranega poklica in priznavanja poklicnega usposabljanja, opravljenega v drugi državi članici.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja za vse državljane države članice, ki želijo kot samozaposlene ali zaposlene osebe opravljati reguliran poklic, vključno s svobodnim poklicem, v državi članici, v kateri niso pridobili svojih poklicnih kvalifikacij.
Ta direktiva se uporablja tudi za vse državljane države članice, ki so opravljali poklicno usposabljanje zunaj države članice izvora.
2. Vsaka država članica lahko dovoli državljanom države članice, ki imajo dokazila o poklicnih kvalifikacijah, ki jih niso pridobili v tej državi članici, da na njenem ozemlju opravljajo reguliran poklic v smislu člena 3(1)(a) v skladu z njenimi pravili. V primeru poklicev, zajetih v poglavju III naslova III, se pri tem začetnem priznavanju spoštuje minimalne pogoje usposobljenosti, določene v omenjenem poglavju.
3. Če so za določen reguliran poklic v ločenem aktu zakonodaje Skupnosti določene druge posebne ureditve, neposredno povezane s priznavanjem poklicnih kvalifikacij, se ustrezne določbe te direktive ne uporabljajo.
4. Ta direktiva se ne uporablja za notarje, ki so imenovani z aktom vlade.
Člen 3
Opredelitev pojmov
1. Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„reguliran poklic“: poklicna dejavnost ali skupina poklicnih dejavnosti, katerih dostop do, opravljanje ali enega od načinov opravljanja neposredno ali posredno določajo zakoni ali drugi predpisi glede posebnih poklicnih kvalifikacij; način opravljanja dejavnosti zajema zlasti uporabo poklicnega naziva, ki je z zakoni ali drugimi predpisi omejen na imetnike določene poklicne kvalifikacije. Kadar se prvi stavek opredelitve ne uporablja, se poklic iz odstavka 2 obravnava kot reguliran poklic;
„poklicne kvalifikacije“: kvalifikacije, ki se izkazujejo z dokazili o formalnih kvalifikacijah, potrdilom o kompetenci, navedenim v členu 11(a)(i), in/ali poklicnimi izkušnjami;
„dokazila o formalnih kvalifikacijah“: diplome, spričevala in druga dokazila o uspešno dokončanem poklicnem usposabljanju, pridobljenem predvsem v Skupnosti, ki jih izda organ v državi članici, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi te države članice. Kadar se prvi stavek te opredelitve ne uporablja, se dokazila o formalnih kvalifikacijah, navedena v odstavku 3, obravnavajo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah;
„pristojni organ“: vsak organ ali telo, ki ga država članica pooblasti, da izdaja ali sprejema dokazila o usposabljanju in druge dokumente ali podatke ter da sprejema prošnje in sklepe iz te direktive;
„regulirano izobraževanje in usposabljanje“: kakršno koli usposabljanje, ki je posebej namenjeno opravljanju določenega poklica in ki zajema program ali programe, dopolnjene, kadar je to primerno, s poklicnim usposabljanjem ali pripravništvom oziroma strokovno prakso.
Struktura in raven poklicnega usposabljanja, pripravništva ali poklicne prakse se določi z zakoni ali drugimi predpisi zadevne države članice, ali ju nadzoruje ali odobri za to imenovan organ;
„poklicne izkušnje“: dejansko in zakonito opravljanje zadevnega poklica v državi članici, s polnim delovnim časom ali enakovrednim krajšim delovnim časom;
„prilagoditveno obdobje“: opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici pod odgovornostjo usposobljenega strokovnjaka iz tega poklica; takemu obdobju dela pod nadzorom po možnosti sledi nadaljnje usposabljanje. To obdobje dela pod nadzorom se oceni. Pristojni organ v državi članici gostiteljici določi podrobna pravila, ki urejajo prilagoditveno obdobje in njegovo oceno ter status nadzorovanega migranta.
Pristojni organi države članice gostiteljice v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti določijo status, ki ga ima v tej državi oseba, ki opravlja obdobje dela pod nadzorom, zlasti pravico do bivanja ter obveznosti, socialne pravice in prejemke, nadomestila in osebne prejemke;
„preizkus poklicne usposobljenosti“: preizkus, omejen na prosilčevo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki ga opravijo ali priznajo pristojni organi države članice gostiteljice, da bi ocenili prosilčevo zmožnost za opravljanje reguliranega poklica v tej državi članici.
Da bi omogočili opravljanje tega preizkusa, pristojni organi na podlagi primerjave izobrazbe in usposobljenosti, ki se zahteva v državi članici gostiteljici, z izobrazbo in usposobljenostjo, ki jo je pridobil prosilec, sestavijo seznam predmetov, ki niso zajeti v diplomi ali drugih dokazilih o formalnih kvalifikacijah, ki jih ima prosilec.
Pri preizkusu poklicne usposobljenosti je treba upoštevati, da prosilec v državi članici izvora ali državi članici, iz katere prihaja, velja za usposobljenega strokovnjaka. Preizkus zajema predmete s seznama, katerih poznavanje je bistveno za opravljanje zadevnega poklica v državi članici gostiteljici. Preizkus lahko zajema tudi poznavanje poklicnih pravil, ki veljajo za to dejavnost v državi članici gostiteljici.
Podrobno prijavo za preizkus poklicne usposobljenosti in status prosilca v državi članici gostiteljici, ki se želi pripraviti za preizkus poklicne usposobljenosti v tej državi članici, določijo pristojni organi te države članice;
„direktor podjetja“: oseba, ki v podjetju na zadevnem poklicnem področju opravlja dejavnost:
kot direktor podjetja ali direktor podružnice podjetja; ali
kot namestnik lastnika ali direktorja podjetja, kadar ima na tem položaju enako odgovornost kot lastnik ali direktor, ki ga zastopa; ali
na vodilnem položaju, kjer opravlja naloge komercialne in/ali tehnične narave in je odgovoren za enega ali več oddelkov podjetja.
„poklicno usposabljanje“: brez poseganja v člen 46(4) obdobje nadzorovane strokovne prakse, ki je pogoj za dostop do reguliranega poklica in se lahko izvaja med izobraževanjem, ki se konča z diplomo, ali po njem;
„evropska poklicna izkaznica“: elektronsko potrdilo, ki dokazuje, da strokovnjak izpolnjuje vse potrebne pogoje za začasno in občasno opravljanje storitev v državi članici gostiteljici, ali priznanje poklicnih kvalifikacij za ustanovitev v državi članici gostiteljici;
„vseživljenjsko učenje“: vse oblike splošnega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, neformalno in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša sposobnosti z vidika znanja, veščin in kompetenc, ki lahko zajemajo tudi poklicno etiko;
„prevladujoči razlogi splošnega pomena“: razlogi, ki so kot taki priznani v sodni praksi Sodišča Evropske unije;
„evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk ali točke ECTS“: sistem kreditnih točk v visokošolskem izobraževanju, ki se uporablja v evropskem visokošolskem prostoru.
2. Poklic, ki ga opravljajo člani združenja ali organizacije, naštetih v Prilogi I, se obravnava kot reguliran poklic.
Namen združenj ali organizacij iz prvega pododstavka je zlasti spodbujati in ohranjati visok standard na zadevnem poklicnem področju. Združenja in organizacije so priznane s strani držav članic v posebni obliki in izdajajo svojim članom dokazila o formalnih kvalifikacijah, zagotavljajo, da člani spoštujejo predpisana pravila poklicnega obnašanja in jim dodelijo pravico do uporabe naziva ali okrajšanega naziva ali do upravičenosti statusa, ki ustreza tem formalnim kvalifikacijam.
Vsakič, ko država članica podeli priznanje združenju ali organizaciji iz prvega pododstavka, o tem obvesti Komisijo. Komisija preuči, ali to združenje ali organizacija izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka. Da bi se ustrezno upoštevalo regulativno dogajanje v državah članicah, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s posodobitvijo Priloge I, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega pododstavka.
Kadar pogoji iz drugega pododstavka niso izpolnjeni, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne zahtevano posodobitev Priloge I.
3. Dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izda tretja država, se obravnavajo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, če ima imetnik tri leta poklicnih izkušenj v zadevnem poklicu na ozemlju države članice, ki je priznala ta dokazila o formalnih kvalifikacijah v skladu s členom 2(2), kar potrdi ta država članica.
Člen 4
Učinki priznavanja
1. Priznavanje poklicnih kvalifikacij s strani države članice gostiteljice omogoča upravičencem dostop do tistega poklica v tej državi članici, za katerega so usposobljeni v državi članici izvora, in njegovo opravljanje v državi članici gostiteljici pod enakimi pogoji, kot veljajo za njene državljane.
2. Za namene te direktive je poklic, ki ga prosilec želi opravljati v državi članici gostiteljici, enak poklicu, za katerega je usposobljen v državi članici izvora, če so dejavnosti, ki jih poklic zajema, primerljive.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 se delni dostop do poklica v državi članici gostiteljici dovoli pod pogoji iz člena 4f.
Člen 4a
Evropska poklicna izkaznica
1. Države članice imetnikom poklicne kvalifikacije na zahtevo izdajo evropsko poklicno izkaznico pod pogojem, da je Komisija sprejela ustrezne izvedbene akte iz odstavka 7.
2. Kadar se za posamezni poklic z izvedbenimi akti v skladu z odstavkom 7 uvede evropska poklicna izkaznica, lahko zadevni imetnik poklicne kvalifikacije zaprosi zanjo ali izkoristi postopke iz naslovov II in III.
3. Države članice zagotovijo, da imetnik evropske poklicne izkaznice uživa vse pravice, ki izhajajo iz členov 4b do 4e.
4. Kadar namerava imetnik poklicne kvalifikacije opravljati storitve iz naslova II, ki niso storitve iz člena 7(4), evropsko poklicno izkaznico izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členoma 4b in 4c. Evropska poklicna izkaznica lahko, kjer je ustrezno, pomeni prijavo iz člena 7.
5. Kadar namerava imetnik poklicne kvalifikacije ustanoviti sedež v drugi državi članici na podlagi poglavij I do IIIa naslova III ali opravljati storitve na podlagi člena 7(4), pristojni organ države članice izvora izvede vse pripravljalne ukrepe v zvezi s posamezno prosilčevo datoteko v informacijskem sistemu za notranji trg (IMI) (datoteka IMI), kakor je določeno v členih 4b in 4d. Pristojni organ države članice gostiteljice v skladu s členoma 4b in 4d izda evropsko poklicno izkaznico.
Za namen ustanavljanja izdaja evropske poklicne izkaznice ne podeljuje avtomatične pravice do izvajanja posameznega poklica, če v državi članici gostiteljici že pred uvedbo evropske poklicne izkaznice za posamezni poklic veljajo zahteve za registracijo ali drugi nadzorni postopki.
6. Države članice določijo organe, pristojne za obdelavo datotek IMI in izdajo evropskih poklicnih izkaznic. Ti organi zagotovijo nepristransko, objektivno in pravočasno obravnavo prošenj za evropske poklicne izkaznice. Centri za pomoč iz člena 57b lahko prav tako delujejo kot pristojni organ. Države članice zagotovijo, da pristojni organi in centri za pomoč državljane, vključno z morebitnimi prosilci, seznanijo z delovanjem in dodano vrednostjo evropske poklicne izkaznice za poklice, za katere je na voljo.
7. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi enotno uporabo določb o evropski poklicni izkaznici za tiste poklice, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka tega odstavka, vključno z ukrepi, ki urejajo obliko evropske poklicne izkaznice, obdelavo pisnih prošenj, prevode, ki jih mora prosilec posredovati za podporo prošnji za evropsko poklicno izkaznico, podrobnosti glede dokumentacije, zahtevane po členu 7(2) ali Prilogi VII za popolnost prošenj in postopkov za izdelavo evropske poklicne izkaznice in izvedbo plačil, ob upoštevanju posebnosti poklica. Komisija z izvedbenimi akti tudi določi, kako, kdaj in za katere dokumente lahko pristojni organi zahtevajo overjene kopije v skladu z drugim pododstavkom člena 4b(3) ter člena 4d(2) in (3) za ta poklic.
Za uvedbo evropske poklicne izkaznice za posamezni poklic s sprejetem ustreznih izvedbenih aktov iz prvega pododstavka veljajo vsi naslednji pogoji:
v tem poklicu je velika mobilnost ali potencial za veliko mobilnost;
ustrezne zainteresirane strani so izrazile dovolj interesa za to;
poklic ali izobrazba in usposabljanje za ta poklic je reguliran v velikem delu držav članic.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
8. Morebitne pristojbine, ki jih morajo prosilci plačati zaradi upravnih postopkov za izdajo evropske poklicne izkaznice, so razumne, sorazmerne in v skladu s stroški, ki jih imata država članica izvora in država članica gostiteljica, ter ne odvračajo od oddaje prošenj za evropsko poklicno izkaznico.
Člen 4b
Prošnja za evropsko poklicno izkaznico in oblikovanje datoteke IMI
1. Država članica izvora omogoči, da lahko imetnik poklicne kvalifikacije zaprosi za evropsko poklicno izkaznico prek spletnega orodja, ki ga zagotovi Komisija in v katerem se za prosilca avtomatično ustvari datoteka IMI. Kadar država članica izvora omogoča tudi pisne prošnje, uvede ureditev, potrebno za oblikovanje datoteke IMI, vse informacije, ki jih je treba poslati prosilcu, in za izdajo evropske poklicne izkaznice.
2. Prošnjam morajo biti po potrebi priloženi dokumenti, zahtevani v izvedbenih aktih, sprejetih po členu 4a(7).
3. Pristojni organ države članice izvora v enem tednu po prejetju prošnje potrdi njen prejem in prosilca nemudoma obvesti o morebitnih manjkajočih dokumentih.
Kadar je ustrezno, pristojni organ države članice izvora izda vsa dodatna potrdila, ki se zahtevajo v tej direktivi. Preveri tudi, ali je prosilec v državi članici izvora zakonito ustanovljen in ali so vsi potrebni dokumenti, izdani v državi članici izvora, veljavni in verodostojni. Če obstajajo utemeljeni pomisleki, se pristojni organ države članice izvora posvetuje z ustreznim organom in lahko od prosilca zahteva overjene kopije dokumentov. Če isti prosilec vloži naknadno prošnjo, pristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice ne smejo zahtevati ponovne vložitve dokumentov, ki jih datoteka IMI že vsebuje in so še veljavni.
4. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije, ukrepe, potrebne za zagotavljanje celovitosti, zaupnosti in točnosti informacij na evropski poklicni izkaznici in v datoteki IMI, ter pogoje in postopke za izdajo evropske poklicne izkaznice imetniku, vključno z možnostjo prenosa ali posodobitve datoteke IMI. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 4c
Evropska poklicna izkaznica za začasno in občasno opravljanje storitev, ki niso storitve iz člena 7(4)
1. Pristojni organ države članice izvora preveri prošnjo in dokazila v datoteki IMI ter v treh tednih izda evropsko poklicno izkaznico za začasno in občasno opravljanje storitev, ki niso storitve iz člena 7(4). To obdobje začne teči po prejetju manjkajočih dokumentov iz prvega pododstavka člena 4b(3) ali, če niso bili zahtevani dodatni dokumenti, po preteku enotedenskega obdobja iz navedenega pododstavka. Evropsko poklicno izkaznico nato nemudoma posreduje pristojnemu organu zadevne države članice gostiteljice in ustrezno obvesti prosilca. Država članica gostiteljica naslednjih 18 mesecev ne sme zahtevati nadaljnje prijave na podlagi člena 7.
2. Na odločitev pristojnega organa države članice izvora ali kadar odločitev v obdobju treh tednov iz odstavka 1 ni sprejeta, se lahko vloži pritožba v skladu z nacionalnim pravom.
3. Če želi imetnik evropske poklicne izkaznice opravljati storitve v drugih državah članicah, kot so tiste, ki so prvotno navedene v prošnji iz odstavka 1, sme zaprositi za razširitev. Če želi imetnik po preteku obdobja 18 mesecev iz odstavka 1 še naprej opravljati storitve, o tem ustrezno obvesti pristojni organ. Imetnik izkaznice v vsakem primeru posreduje tudi vse informacije o vsebinskih spremembah položaja, opisanega v datoteki IMI, ki bi jih utegnil v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 4a(7) zahtevati pristojni organ države članice izvora. Pristojni organ države članice izvora posodobljeno evropsko poklicno izkaznico posreduje zadevnim državam članicam gostiteljicam.
4. Evropska poklicna izkaznica velja na celotnem ozemlju zadevne države članice gostiteljice, dokler ima njen imetnik pravico do opravljanja storitev na podlagi dokumentov in informacij iz datoteke IMI.
Člen 4d
Evropska poklicna izkaznica za ustanovitev ter začasno in občasno opravljanje storitev na podlagi člena 7(4)
1. Pristojni organ države članice izvora v enem mesecu preveri verodostojnost in veljavnost dokumentov v datoteki IMI zaradi izdaje evropske poklicne izkaznice za ustanovitev ali za začasno in občasno opravljanje storitev po členu 7(4). To obdobje začne teči po prejetju manjkajočih dokumentov iz prvega pododstavka člena 4b(3) ali, če niso bili zahtevani dodatni dokumenti, po preteku enotedenskega obdobja iz navedenega pododstavka. Prošnjo nato nemudoma pošlje pristojnemu organu države članice gostiteljice. Država članica izvora prosilca obvesti o statusu prošnje, obenem pa jo posreduje državi članici gostiteljici.
2. V primerih iz členov 16, 21, 49a in 49b država članica gostiteljica v enem mesecu od prejema prošnje, ki jo je posredovala država članica izvora, odloči o tem, ali bo izdala evropsko poklicno izkaznico na podlagi odstavka 1. Če obstajajo utemeljeni pomisleki, lahko država članica gostiteljica od države članice izvora zahteva dodatne informacije ali priložitev overjene kopije dokumenta, slednja pa jih posreduje najpozneje dva tedna po predloženi zahtevi. Ne glede na kakršno koli zahtevo se ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 5 uporabi enomesečni rok.
3. V primerih iz člena 7(4) in člena 14 država članica gostiteljica v dveh mesecih od prejema prošnje, ki jo posreduje država članica izvora, odloči o tem, ali bo izdala evropsko poklicno kartico ali pa bo za imetnika poklicne kvalifikacije uvedla dopolnilne ukrepe. Če obstajajo utemeljeni pomisleki, lahko država članica gostiteljica od države članice izvora zahteva dodatne informacije ali priložitev overjene kopije dokumenta, slednja pa jih posreduje najpozneje dva tedna po predloženi zahtevi. Ne glede na zahtevo se ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 5 uporabi dvomesečni rok.
4. V primeru, da država članica gostiteljica ne prejme zahtevanih informacij, ki jih sme v skladu s to direktivo za izdajo evropske poklicne izkaznice zahtevati od države članice izvora ali prosilca, lahko zavrne izdajo izkaznice. Taka zavrnitev se ustrezno utemelji.
5. Kadar država članica gostiteljica v rokih iz odstavkov 2 in 3 tega člena ne sprejme odločitve ali ne organizira preizkusa poklicne usposobljenosti po členu 7(4), se šteje, da je bila evropska poklicna izkaznica izdana, in se prek IMI avtomatično pošlje zadevnemu imetniku poklicne kvalifikacije.
Država članica gostiteljica ima možnost, da za dva tedna podaljša roke iz odstavkov 2 in 3 za avtomatično izdajo evropske poklicne izkaznice. Razlog za podaljšanje obrazloži in o tem obvesti prosilca. Takšno podaljšanje se lahko ponovi samo enkrat in samo, če je nujno potrebno, predvsem iz razlogov javnega zdravja ali zaradi varnosti prejemnikov storitev.
6. Ukrepi, ki jih država članica izvora sprejme v skladu z odstavkom 1, nadomeščajo vse prošnje za priznanje poklicnih kvalifikacij na podlagi nacionalnega prava države članice gostiteljice.
7. Na odločitve države članice izvora in države članice gostiteljice na podlagi odstavkov 1 do 5 ali odsotnost odločitve države članice izvora se lahko vloži pritožba v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice.
Člen 4e
Obdelava in dostop do podatkov v zvezi z evropsko poklicno izkaznico
1. Brez poseganja v domnevo nedolžnosti pristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice pravočasno posodobijo ustrezno datoteko IMI z informacijami o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah, ki se vežejo na prepoved ali omejitev in ki vplivajo na opravljanje dejavnosti imetnika evropske poklicne izkaznice na podlagi te direktive. Pri tem spoštujejo pravila o varstvu osebnih podatkov, določena v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 1 ) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij ( 2 ). Take posodobitve vključujejo izbris informacij, ki niso več potrebne. Imetnik evropske poklicne izkaznice in pristojni organi, ki imajo dostop do ustrezne datoteke IMI, so nemudoma obveščeni o vseh spremembah. Ta obveznost ne posega v obveznost držav članic glede opozarjanja iz člena 56a.
2. Vsebina posodobljenih informacij iz odstavka 1 je omejena na naslednje:
identiteta strokovnjaka;
zadevni poklic;
informacije o nacionalnem organu ali sodišču, ki je sprejel odločitev o omejitvi ali prepovedi;
obseg omejitve ali prepovedi ter
obdobje, za katero velja omejitev ali prepoved.
3. Dostop do informacij v datoteki IMI je omejen na pristojne organe države članice izvora in gostiteljice v skladu z Direktivo 95/46/ES. Pristojni organ obvesti imetnika evropske poklicne izkaznice na njegovo zahtevo o vsebini datoteke IMI.
4. Informacije, ki jih vključuje evropska poklicna izkaznica, so omejene na informacije, potrebne za preverjanje pravice njenega imetnika do opravljanja poklica, za katerega je bila izkaznica izdana, zlasti na ime imetnika, priimek, datum in kraj rojstva, poklic, formalne kvalifikacije in veljavni sistem, vključene pristojne organe, številko izkaznice, varnostne zahteve in navedbo veljavnega dokazila identitete. Informacije o pridobljenih poklicnih izkušnjah ali opravljenih dopolnilnih ukrepih imetnika evropske poklicne izkaznice se vključijo v datoteko IMI.
5. Osebni podatki v datoteki IMI se smejo obdelovati, dokler je to potrebno za postopek priznavanja in za dokazilo priznanja ali prenosa prijave iz člena 7. Države članice zagotovijo, da ima imetnik evropske poklicne izkaznice pravico kadar koli in brezplačno zahtevati popravek netočnih ali nepopolnih podatkov, izbris ali blokado zadevne datoteke IMI. Imetnika se o tej pravici obvesti ob izdaji evropske poklicne izkaznice, in opomni vsaki dve leti po tem. Kadar je bila prva prošnja za evropsko poklicno izkaznico vložena po spletu, pošlje IMI opomnik avtomatično.
Če se zaprosi za izbris datoteke IMI, ki je povezana z evropsko poklicno izkaznico, izdano za ustanovitev ali začasno in občasno izvajanje storitev po členu 7(4), pristojni organ države članice gostiteljice imetniku poklicne kvalifikacije izda dokazilo o priznanju njegove poklicne kvalifikacije.
6. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov na evropski poklicni izkaznici in v vseh datotekah IMI se ustrezni pristojni organi držav članic štejejo za nadzornike v smislu točke (d) člena 2 Direktive 95/46/ES. Komisija se glede njenih obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena in obdelave osebnih podatkov iz teh členov šteje za nadzornika v smislu točke (d) člena 2 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 3 ).
7. Brez poseganja v odstavek 3 države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko delodajalci, potrošniki, bolniki, javni organi in druge zainteresirane strani preverijo verodostojnost in veljavnost evropske poklicne izkaznice, ki jim jo predloži imetnik izkaznice.
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za dostop do datoteke IMI ter tehnična sredstva in postopke za preverjanje iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 4f
Delni dostop
1. Pristojni organ države članice gostiteljice odobri delni dostop do poklicne dejavnosti na svojem ozemlju za vsak primer posebej in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
strokovnjak je popolnoma kvalificiran, da v državi članici izvora opravlja poklicno dejavnost, za katero je mogoče v državi članici gostiteljici odobriti delni dostop;
razlike med poklicno dejavnostjo, ki se zakonito izvaja v državi članici izvora, in reguliranim poklicem v državi članici gostiteljici so same po sebi tako velike, da bi moral prosilec, če bi želel imeti dostop do popolnega reguliranega poklica v državi članici gostiteljici, ob uvedbi dopolnilnih ukrepov opraviti popoln program izobraževanja in usposabljanja, zahtevan v državi članici gostiteljici;
poklicna dejavnost je lahko objektivno ločena od drugih dejavnosti, ki spadajo v regulirani poklic v državi članici gostiteljici.
Pristojni organ države članice gostiteljice za namene točke (c) upošteva, ali se lahko poklicna dejavnost v državi članici izvora izvaja samostojno.
2. Delni dostop se lahko zavrne, če je zavrnitev upravičena zaradi prevladujočih razlogov v splošnem interesu, če lahko zagotavlja uresničitev zastavljenega cilja in ne presega tega, kar je nujno potrebno za njegovo uresničitev.
3. Vloge za ustanovitev v državi članici gostiteljici se preverijo v skladu s poglavji I in IV naslova III.
4. Vloge za opravljanje začasnih in občasnih storitev v državi članici gostiteljici v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, ki vplivajo na javno zdravje ali varnost, se preverijo v skladu z naslovom II.
5. Z odstopanjem od šestega pododstavka člena 7(4) in člena 52(1) se po odobritvi delnega dostopa poklicna dejavnost opravlja pod poklicnim nazivom države članice izvora. Država članica gostiteljica lahko zahteva uporabo poklicnega naziva v svojih uradnih jezikih. Strokovnjaki, ki jim je odobren delni dostop, prejemnikom storitev jasno navedejo obseg svojih poklicnih dejavnosti.
6. Ta člen se ne uporablja za strokovnjake, ki izkoristijo avtomatično priznavanje svojih poklicnih kvalifikacij po poglavjih II, III in IIIa naslova III.
NASLOV II
SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV
Člen 5
Načelo svobode opravljanja storitev
1. Brez poseganja v posebne določbe zakonodaje Skupnosti in v člena 6 in 7 te direktive, države članice ne smejo iz kakršnega koli razloga, povezanega s poklicnimi kvalifikacijami, omejevati svobode opravljanja storitev v drugi državi članici:
če je ponudnik storitev zakonito ustanovljen v državi članici za namene opravljanja istega poklica v tej državi članici (v nadaljnjem besedilu: „država članica sedeža“), in
kadar ponudnik storitev opravlja storitev drugje, če je ta poklic opravljal v eni ali več državah članicah vsaj eno leto v obdobju zadnjih desetih let pred opravljanjem storitev, če poklic v državi članici sedeža ni reguliran. Pogoj enoletnega opravljanja poklica se ne uporablja, če sta poklic ali izobraževanje in usposabljanje za ta poklic regulirana.
2. Določbe tega naslova se uporabljajo le, kadar ponudnik storitev opravlja storitve na ozemlju države članice gostiteljice, da bi občasno in priložnostno opravljal poklic iz odstavka 1.
Občasna in priložnostna narava opravljanja storitev se oceni za vsak primer posebej, predvsem glede na trajanje, pogostnost, rednost in stalnost.
3. Kadar ponudnik storitev opravlja storitve drugje, zanj veljajo poklicna pravila poklicne, zakonske ali upravne narave, neposredno povezana s poklicnimi kvalifikacijami, kot je opredelitev poklica, uporaba nazivov in huda malomarnost pri opravljanju poklica, ki je neposredno in izrecno povezana z zaščito potrošnikov in varnostjo, kot tudi disciplinske določbe, ki se uporabljajo v državi članici gostiteljici za strokovnjake, ki opravljajo isti poklic v tej državi članici.
Člen 6
Izjeme
Država članica gostiteljica v skladu s členom 5(1) oprosti ponudnike storitev s sedežem v drugi državi članici obveznosti, ki jih nalaga osebam tega poklica s sedežem na svojem ozemlju, v zvezi z:
odobritvijo, registracijo ali članstvom v poklicni organizaciji ali organu. Države članice lahko, da bi olajšale uporabo veljavnih disciplinskih določb na svojem ozemlju v skladu s členom 5(3), določijo bodisi avtomatično začasno registracijo bodisi pro-forma članstvo v taki poklicni organizaciji ali organu, če taka registracija ali članstvo ne zadržuje ali otežuje na kakršen koli način opravljanja storitev in ne pomeni kakršnih koli dodatnih stroškov za ponudnika storitev. Pristojni organ pošlje pristojni poklicni organizaciji ali organu kopijo prijave in, kadar je to potrebno, podaljšanja iz člena 7(1), ki jim je treba za poklice, ki vplivajo na javno zdravje in varnost iz člena 7(4), ali za katere velja avtomatično priznavanje v skladu s poglavjem III naslova III, priložiti kopijo dokumentov iz člena 7(2), kar pomeni avtomatično začasno registracijo ali pro-forma članstvo,
registracijo pri javnemu organu za socialno varnost za poravnavo računov z zavarovalnico v zvezi z dejavnostmi, ki se opravljajo v korist zavarovanih oseb.
Ponudnik storitev mora vnaprej ali, v nujnih primerih, za nazaj obvestiti organ iz točke (b) o storitvah, ki jih je opravil.
Člen 7
Prijava, ki se mora oddati vnaprej, če ponudnik storitev opravlja storitve drugje
1. Države članice lahko zahtevajo, da ponudnik storitev, ob prvem opravljanju storitev v drugi državi članici, obvesti pristojni organ v državi članici gostiteljici s pisno prijavo, ki se odda vnaprej in zajema podrobne podatke o kakršnem koli zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo. Tako prijavo je treba enkrat na leto podaljšati, če namerava ponudnik storitev v tem letu opravljati občasne ali priložnostne storitve v tej državi članici. Ponudnik storitev lahko prijavo odda po kakršni koli poti.
2. Poleg tega lahko države članice pri prvem opravljanju storitev ali če so se bistveno spremenile okoliščine, dokazane z dokumentacijo, zahtevajo, da se prijavi priložijo naslednji dokumenti:
potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;
potrdilo, da je imetnik zakonito ustanovljen v državi članici z namenom opravljanja zadevnih dejavnosti in da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano izvajanje, niti začasno, teh dejavnosti;
dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
v primerih iz točke (b) člena 5(1) kakršna koli dokazila, da je ponudnik storitev opravljal zadevno dejavnost vsaj eno leto v obdobju predhodnih desetih let;
za poklice na področju varovanja, v zdravstvenem sektorju in za poklice, povezane z izobraževanjem mladostnikov, vključno z vzgojo otrok in zgodnjim izobraževanjem, potrdilo o tem, da ponudniku niso niti začasno niti dokončno odvzete pravice do opravljanja poklica, in o nekaznovanosti, če država članica isto zahteva za svoje državljane;
pri poklicih, ki vplivajo na varnost bolnikov, izjava o prosilčevem znanju jezika, ki je potreben za izvajanje poklica v državi članici gostiteljici;
pri poklicih, ki zajemajo dejavnosti iz člena 16 in ki jih je država članica priglasila v skladu s členom 59(2), potrdilo o naravi in trajanju dejavnosti, ki ga izda pristojni organ ali organ države članice, kjer ima ponudnik storitev sedež.
2a. Zahtevana izjava, ki jo ponudnik storitev predloži v skladu z odstavkom 1, mu omogoča dostop do storitvene dejavnosti ali izvajanja te dejavnosti na celotnem ozemlju zadevne države članice. Država članica sme zahtevati dodatne informacije iz odstavka 2 v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami ponudnika storitev, če:
je poklic na delih ozemlja te države članice drugače reguliran;
ta ureditev velja tudi za vse državljane te države članice;
so razlike v ureditvi utemeljene s prevladujočimi razlogi splošnega interesa – v zvezi z javnim zdravjem ali varnostjo prejemnikov storitev ter
država članica teh informacij ne more pridobiti na drug način.
3. Storitve se opravljajo pod poklicnim nazivom države članice sedeža, če tak naziv v tej državi članici obstaja za to poklicno dejavnost. Naziv se navaja v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice sedeža tako, da ne pride do zamenjave s poklicnim nazivom države članice gostiteljice. Kadar takega poklicnega naziva v državi članici sedeža ni, izvajalec storitve navaja svoje formalne kvalifikacije v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov te države članice. Izjemoma se storitve opravljajo pod poklicnim nazivom države članice gostiteljice v primerih, navedenih v poglavju III naslova III.
4. Za prvo opravljanje storitev v primeru reguliranih poklicev, ki vplivajo na javno zdravje ali na varnost in za katere ne velja avtomatično priznavanje v skladu s poglavjem II, III ali IIIa naslova III, lahko pristojni organ države članice gostiteljice preveri poklicne kvalifikacije ponudnika storitev pred prvim opravljanjem storitev. Tako predhodno preverjanje je mogoče le, kadar je namen preverjanja preprečiti resno škodo za zdravje ali varnost prejemnika storitev zaradi nezadostne poklicne kvalifikacije ponudnika storitev in kadar preverjanje ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.
Pristojni organ najpozneje en mesec po prejemu prijave in spremnih dokumentov iz odstavkov 1 in 2 obvesti ponudnika storitev o svoji odločitvi, da:
ne bo preveril njegovih poklicnih kvalifikacij;
po preveritvi njegovih poklicnih kvalifikacij:
od ponudnika storitev zahteva preizkus poklicne usposobljenosti; ali
dovoljuje opravljanje storitev.
Kadar se pojavi težava, ki bi lahko povzročila zamudo pri sprejetju odločitve na podlagi drugega pododstavka, pristojni organ v istem roku obvesti ponudnika storitev o razlogu za zamudo. Težava se razreši v enem mesecu po tem obvestilu, odločitev pa se dokončno sprejme v dveh mesecih po razrešitvi težave.
Kadar obstaja bistvena razlika med poklicnimi kvalifikacijami ponudnika storitev in usposobljenostjo, ki se zahteva v državi članici gostiteljici, pri čemer je ta razlika tako velika, da ogroža javno zdravje ali varnost in je poklicne izkušnje ali znanje, veščine in kompetence ponudnika storitev, pridobljene v vseživljenjskem učenju, katere je ustrezni organ ovrednotil in potrdil, ne morejo nadomestiti, država članica gostiteljica ponudniku storitev omogoči, da zlasti s preizkusom poklicne usposobljenosti iz točke (b) drugega pododstavka dokaže, da je pridobil manjkajoča znanja, veščine ali kompetence. Država članica gostiteljica na tej podlagi sprejme odločitev o tem, ali dovoli opravljanje storitev. Vsekakor mora biti mogoče storitev opravljati v enem mesecu od odločitve, sprejete v skladu z drugim pododstavkom.
Če se pristojni organ v rokih, določenih v drugem in tretjem pododstavku, ne odzove, se storitev lahko opravlja.
Če se poklicne kvalifikacije preverijo v skladu s tem odstavkom, se storitev opravlja pod poklicnim nazivom države članice gostiteljice.
Člen 8
Upravno sodelovanje
1. Pristojni organi države članice gostiteljice lahko v primeru utemeljenih pomislekov zaprosijo pristojne organe države članice sedeža, da jim posredujejo kakršne koli informacije, povezane z zakonitostjo ustanovitve izvajalca storitev in njegovim primernim obnašanjem, kakor tudi o disciplinski ali poklicni nekaznovanosti. V primeru, da se pristojni organi države članice gostiteljice odločijo preveriti poklicne kvalifikacije ponudnika storitev, lahko pristojne organe države članice sedeža zaprosijo za informacije o programih izobraževanja, ki jih je opravil ponudnik storitev, v tolikšnem obsegu, da lahko ocenijo pomembne razlike, ki bi lahko škodile javnemu zdravju ali varnosti. Pristojni organi države članice sedeža te informacije sporočijo v skladu s členom 56. V primeru nereguliranih poklicev v državi članici izvora lahko te informacije sporočijo tudi centri za pomoč iz člena 57b.
2. Pristojni organi zagotovijo pravilno izmenjavo vseh podatkov, potrebnih za pravilno vložitev pritožbe prejemnikov storitev proti ponudnikom storitev. Prejemnike je treba obvestiti o izidu pritožbe.
Člen 9
Podatki, ki se posredujejo prejemnikom storitev
Kadar se storitev opravlja na podlagi poklicnega naziva države članice sedeža ali formalnih kvalifikacij ponudnika storitev, lahko pristojni organi države članice gostiteljice poleg drugih zahtev v zakonodaji Skupnosti, povezanih z obveščanjem, zahtevajo, da ponudnik storitev prejemniku storitev sporoči katere koli ali vse naslednje podatke:
če je ponudnik storitev vpisan v poslovni register ali podoben javni register, register, v katerem je vpisan, njegovo številko registracije ali ustrezen način ugotavljanja identitete v registru;
če je dejavnost treba odobriti v državi članici sedeža, ime in naslov pristojnega nadzornega organa;
kakršno koli poklicno združenje ali podoben organ, v katerem je registriran ponudnik storitve;
poklicni naziv oziroma, kadar tak naziv ne obstaja, formalne kvalifikacije ponudnika storitev in državo članico, ki jih je podelila;
če izvajalec storitev opravlja dejavnost, za katero se zaračunava DDV, identifikacijsko številko za DDV iz člena 22(1) šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero ( 4 );
podrobne podatke o kakršnem koli zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo.
NASLOV III
SVOBODA USTANAVLJANJA
POGLAVJE I
Splošni sistem priznavanja dokazil usposobljenosti
Člen 10
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za vse poklice, ki niso zajeti v poglavjih II in III tega naslova, in v naslednjih primerih, ko prosilec zaradi posebnih in izjemnih razlogov ne izpolnjuje pogojev, določenih v teh poglavjih:
za dejavnosti, naštete v Prilogi IV, kadar migrant ne izpolnjuje zahtev, določenih v členih 17, 18 in 19;
za zdravnike z osnovno usposobljenostjo, zdravnike specialiste, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravnike, zobozdravnike specialiste, veterinarje, babice, farmacevte in arhitekte, kadar migrant ne izpolnjuje zahtev za učinkovito in zakonito opravljanje poklica, navedenih v členih 23, 27, 33, 37, 39, 43 in 49;
za arhitekte, kadar ima migrant dokazila o formalni kvalifikaciji, ki niso navedena v točki 5.7 Priloge V;
brez poseganja v člene 21(1), 23 in 27, za zdravnike, medicinske sestre, zobozdravnike, veterinarje, babice, farmacevte in arhitekte, ki imajo dokazilo o formalnih kvalifikacijah specializacije po opravljenem usposabljanju, na podlagi katerega se pridobi naziv s seznama v točkah 5.1.1, 5.2.2, 5.3.2, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 in 5.7.1 Priloge V, in izključno za priznavanje te specializacije;
za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego in medicinske sestre specialistke, ki imajo dokazila o formalnih kvalifikacijah specializacije po opravljenem usposabljanju, na podlagi katerega se pridobi naziv s seznama v točki 5.2.2 Priloge V, kadar migrant zaprosi za priznavanje v drugi državi članici, kjer take poklicne dejavnosti opravljajo medicinske sestre specialistke, ki niso opravile usposabljanja za splošno zdravstveno nego;
za medicinske sestre specialistke, ki niso opravile usposabljanja za splošno zdravstveno nego, kadar migrant zaprosi za priznavanje v drugi državi članici, kjer zadevne poklicne dejavnosti opravljajo medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, medicinske sestre specialistke, ki niso opravile usposabljanja za splošno zdravstveno nego, ali medicinske sestre specialistke, ki imajo dokazilo o formalnih kvalifikacijah specializacije po opravljenem usposabljanju, na podlagi katerega se pridobi naziv s seznama v točki 5.2.2 Priloge V;
za migrante, ki izpolnjujejo zahteve, določene v členu 3(3).
Člen 11
Ravni kvalifikacije
Za namene člena 13 in člena 14(6) se ravni poklicnih kvalifikacij določijo, kot sledi:
potrdilo o kompetenci, ki ga izda pristojni organ v državi članici izvora, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi te države članice, na podlagi:
bodisi programa usposabljanja, ki ni del spričevala ali diplome v smislu točk (b), (c), (d) ali (e), ali posebnega izpita brez predhodnega usposabljanja ali treh zaporednih let opravljanja poklica v državi članici v okviru zaposlitve s polnim delovnim časom ali enakovrednega obdobja opravljanja poklica v okviru zaposlitve s krajšim delovnim časom v predhodnih desetih letih;
ali splošne osnovne ali srednje izobrazbe, ki potrjuje, da je imetnik pridobil splošno znanje;
spričevalo o uspešno dokončanem srednješolskem programu, ki je:
splošne narave in je dopolnjen s programom študija ali poklicnega usposabljanja razen programov, navedenih v o točki (c), in/ali s pripravništvom ali poklicno prakso, ki se zahteva poleg takega programa;
ali tehnične ali poklicne narave in je dopolnjen, kadar je to primerno, s programom študija ali poklicnega usposabljanja, kot je navedeno v točki (i), in/ali s pripravništvom ali poklicno prakso, ki se zahteva poleg takega programa;
diploma, ki potrjuje uspešno dokončano:
usposabljanje na posrednješolski ravni, ki ni navedeno v točkah (d) in (e),, ki traja najmanj eno leto ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom, za katerega je eden od pogojev za dostop praviloma uspešno opravljen srednješolski program, potreben za vpis na univerzo ali visokošolski zavod ali opravljen srednješolskemu enakovreden program, kakor tudi poklicno usposabljanje, ki se ga lahko zahteva poleg posrednješolskega programa;
regulirano izobraževanje in usposabljanje ali v primeru reguliranega poklica poklicno usposabljanje s posebno strukturo, s sposobnostmi, ki presegajo tiste, določene za raven b, enakovredno ravni usposabljanja, določeni pod točko (i), če tako usposabljanje zagotavlja primerljiv poklicni standard ter ki pripravi udeleženca usposabljanja za primerljivo raven odgovornosti in nalog, če je diplomi priloženo potrdilo države članice izvora;
diploma, ki potrjuje, da je imetnik uspešno zaključil usposabljanje na posrednješolski ravni, ki traja vsaj tri leta in največ štiri leta ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom in ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednim številom kreditnih točk ECTS, na univerzi ali visokošolskem zavodu ali drugi ustanovi na enaki ravni in po potrebi uspešno opravljeno poklicno usposabljanje, zahtevano poleg posrednješolskega programa;
diploma, ki potrjuje uspešno zaključeno usposabljanje na posrednješolski ravni, ki traja vsaj štiri leta ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom in ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednim številom kreditnih točk ECTS, na univerzi ali visokošolskem zavodu ali drugi ustanovi na enaki ravni, in po potrebi uspešno opravljeno poklicno usposabljanje, zahtevano poleg posrednješolskega programa.
▼M9 —————
Člen 12
Enako obravnavanje kvalifikacij
Vsa dokazila o formalnih kvalifikacijah ali sklop dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki jih izda pristojni organ v državi članici in ki potrjujejo uspešno opravljeno usposabljanje v Uniji, redno ali s krajšim delovnim časom, v okviru ali zunaj formalnih programov, ter jih navedena država članica prizna na enakovredni ravni in imetniku podeljujejo enake pravice dostopa do ali opravljanja poklica ali ki pomenijo pripravo za opravljanje poklica, se obravnavajo kot dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 11, vključno z zadevno ravnjo.
Kakršna koli poklicna kvalifikacija, ki imetniku podeljuje pravice na podlagi zakonov in predpisov, čeprav ne izpolnjujejo zahtev, določenih z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v državi članici izvora za dostop do poklica in njegovega opravljanja, se prav tako obravnava kot takšen dokaz o formalnih kvalifikacijah pod enakimi pogoji, kot so določeni v prvem odstavku. To še zlasti velja, če država članica izvora zviša stopnjo usposabljanja, potrebnega za dostop do poklica in njegovo opravljanje, in če posameznik, ki je opravil prejšnje usposabljanje, ki ne izpolnjuje zahtev nove kvalifikacije, uživa pridobljene pravice na podlagi nacionalnih zakonov in predpisov; v takem primeru za namene uporabe člena 13 država članica gostiteljica obravnava prejšnje usposabljanje kot ustrezno stopnji novega usposabljanja.
Člen 13
Pogoji za priznavanje
1. Če se za dostop do in opravljanje reguliranega poklica v državi članici gostiteljici zahtevajo posebne poklicne kvalifikacije, pristojni organ navedene države članice prosilcem dovoli dostop do in opravljanje tega poklica pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane navedene države članice, če imajo potrdilo o kompetenci ali dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 11, ki jih zahteva druga država članica za dostop do in opravljanje tega poklica na njenem ozemlju.
Potrdila o kompetenci ali dokazila o formalnih kvalifikacijah izda pristojni organ v državi članici, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi navedene države članice.
2. Dostop do in opravljanje poklica, kakor je opisano v odstavku 1, se dovoli tudi prosilcem, ki so opravljali zadevni poklic s polnim delovnim časom eno leto ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom v obdobju predhodnih desetih let v drugi državi članici, ki tega poklica ne regulira, in ki imajo eno ali več potrdil o kompetenci ali dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih je izdala druga država članica, ki tega poklica ne regulira.
Potrdila o kompetenci in dokazila o formalnih kvalifikacijah izpolnjujejo naslednje pogoje:
izda jih pristojni organ v državi članici, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi navedene države članice;
potrjujejo, da je imetnik pripravljen na opravljanje zadevnega poklica.
Enega leta poklicnih izkušenj iz prvega pododstavka se ne sme zahtevati, če dokazila prosilca o formalnih kvalifikacijah potrjujejo regulirano izobraževanje in usposabljanje.
3. Država članica gostiteljica sprejme raven, ki jo je na podlagi člena 11 potrdila država članica izvora, pa tudi potrdilo, s katerim država članica izvora potrjuje, da je regulirano izobraževanje in usposabljanje ali poklicno usposabljanje s posebno strukturo iz točke (c)(ii) člena 11 enakovredno ravni iz točke (c)(i) člena 11.
4. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena ter od člena 14 lahko pristojni organ države članice gostiteljice zavrne dostop do in opravljanje poklica imetnikom potrdila o kompetenci, uvrščenega pod točko (a) člena 11, kadar je nacionalna poklicna kvalifikacija, zahtevana za opravljanje poklica na njenem ozemlju, uvrščena pod točko (e) člena 11.
Člen 14
Dopolnilni ukrepi
1. Člen 13 ne onemogoča državi članici gostiteljici, da od prosilca zahteva, da opravi prilagoditveno obdobje do treh let ali preizkus poklicne usposobljenosti, če:
opravljeno usposabljanje prosilca zajema vsebine, ki se znatno razlikujejo od vsebin, zajetih v dokazilih o formalnih kvalifikacijah, ki se zahtevajo v državi članici gostiteljici;
reguliran poklic v državi članici gostiteljici zajema eno ali več reguliranih poklicnih dejavnosti, ki ne obstajajo v primerljivem poklicu v državi članici izvora prosilca, in zahtevano usposabljanje v državi članici gostiteljici, zajema vsebine, ki se znatno razlikujejo od vsebin, zajetih v potrdilu prosilca o kompetenci ali dokazilih o formalnih kvalifikacijah.
2. Če država članica gostiteljica izkoristi možnost, predvideno v odstavku 1, mora prosilcu ponuditi možnost izbire med prilagoditvenim obdobjem in preizkusom poklicne usposobljenosti.
Kadar država članica v zvezi z določenim poklicem meni, da je treba odstopati od zahteve, določene v prejšnjem pododstavku, tj. prosilcu ponuditi možnost izbire med prilagoditvenim obdobjem in preizkusom poklicne usposobljenosti, o tem vnaprej obvesti druge države članice in Komisijo in poda ustrezno utemeljitev odstopanja.
Kadar Komisija meni, da odstopanje iz drugega pododstavka ni primerno ali ni v skladu s pravom Unije, v treh mesecih od prejema vseh potrebnih informacij sprejme izvedbeni akt, s katerim zaprosi zadevno državo članico, da se vzdrži sprejetja predvidenega ukrepa. Če se Komisija v navedenem roku ne odzove, se odstopanje lahko uporabi.
3. Z odstopanjem od načela, da ima prosilec pravico do izbire, kot je določeno v odstavku 2, lahko država članica za poklice, za opravljanje katerih je potrebno natančno poznavanje nacionalne zakonodaje in pri katerih je svetovanje in/ali pomoč v zvezi z nacionalno zakonodajo bistven in stalen vidik poklicne dejavnosti, določi bodisi prilagoditveno obdobje bodisi preizkus poklicne usposobljenosti.
To velja tudi za primere, navedene v členu 10(b) in (c), v členu 10(d) v zvezi z zdravniki in zobozdravniki, v členu 10(f) kadar migrant zaprosi za priznavanje v drugi državi članici, kjer take poklicne dejavnosti opravljajo medicinske sestre za splošno zdravstveno nego ali medicinske sestre specialistke, ki so po opravljenem usposabljanju, na podlagi katerega se pridobi naziv iz seznama v točki 5.2.2 Priloge V, pridobile dokazila o formalnih kvalifikacijah za specialistko, in v členu 10(g).
Država članica gostiteljica lahko v primerih iz člena 10(a), zahteva prilagoditveno obdobje ali preizkus poklicne usposobljenosti, če migrant predvideva, da bo opravljal poklicne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, za katere je potrebno poznavanje in uporaba posebnih veljavnih nacionalnih pravil, če pristojni organi države članice gostiteljice zahtevajo poznavanje in uporabo teh pravil za dostop do takih dejavnosti za svoje državljane.
Z odstopanjem od načela, da ima prosilec pravico do izbire, kakor je določeno v odstavku 2, lahko država članica gostiteljica določi bodisi prilagoditveno obdobje bodisi preizkus poklicne usposobljenosti kadar:
prošnjo za priznanje poklicnih kvalifikacij vloži imetnik poklicne kvalifikacije iz točke (a) člena 11, zahtevana nacionalna poklicna kvalifikacija pa je uvrščena pod točko (c) člena 11; ali
prošnjo za priznanje poklicnih kvalifikacij vloži imetnik poklicne kvalifikacije iz točke (b) člena 11, zahtevana nacionalna poklicna kvalifikacija pa je uvrščena pod točko (d) ali (e) člena 11.
Kadar prošnjo za priznanje poklicnih kvalifikacij vloži imetnik poklicne kvalifikacije iz točke (a) člena 11, zahtevana nacionalna poklicna kvalifikacija pa je uvrščena pod točko (d) člena 11, lahko država članica gostiteljica zahteva oboje, prilagoditveno obdobje in preizkus poklicne usposobljenosti.
4. Za namene odstavkov 1 in 5 so „vsebine, ki se znatno razlikujejo“, tiste vsebine, glede katerih so poznavanje ter pridobljene veščine in kompetence bistvenega pomena za opravljanje poklica in po katerih se usposabljanje, ki ga je opravil migrant, po vsebini pomembno razlikuje od usposabljanja, ki ga zahteva država članica gostiteljica.
5. Odstavek 1 se uporablja ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti. Zlasti, če namerava država članica gostiteljica zahtevati, da prosilec opravi prilagoditveno obdobje ali preizkus poklicne usposobljenosti, mora najprej preveriti, ali so znanje, veščine in kompetence, ki jih je prosilec pridobil na podlagi poklicnih izkušenj ali vseživljenjskega učenja, katere je ovrednotil in potrdil ustrezni organ v kateri koli državi članici ali v tretji državi, taki, da v celoti ali delno pokrivajo vsebine, ki se znatno razlikujejo, opredeljene v odstavku 4.
6. Odločitev za uvedbo prilagoditvenega obdobja ali preizkusa poklicne usposobljenosti se ustrezno utemelji. Prosilcu se zlasti zagotovijo naslednje informacije o:
ravni poklicne kvalifikacije, zahtevane v državi članici gostiteljici, in ravni poklicne kvalifikacije prosilca v skladu z razvrstitvijo iz člena 11; in
znatnih razlikah iz odstavka 4 in razlogih, da teh razlik ne morejo nadomestiti znanje, veščine in kompetence, ki jih je prosilec pridobil na podlagi poklicnih izkušenj ali vseživljenjskega učenja, katere je ovrednotil in potrdil ustrezni organ.
7. Države članice zagotovijo, da lahko prosilci opravijo preizkus poklicne usposobljenosti iz odstavka 1 najpozneje 6 mesecev po začetni odločitvi, da mora prosilec opraviti ta preizkus.
▼M9 —————
POGLAVJE II
Priznavanje poklicnih izkušenj
Člen 16
Zahteve v zvezi s poklicnimi izkušnjami
Če je v državi članici dostop do ene od dejavnosti iz seznama v Prilogi IV ali njeno opravljanje pogojeno s splošnim, poslovnim ali poklicnim znanjem in veščinami, ta država članica prizna predhodno opravljanje dejavnosti v drugi državi članici kot zadosten dokaz o takem znanju in veščinah. Dejavnost je morala biti opravljana v skladu s členi 17, 18 in 19.
Člen 17
Dejavnosti s seznama I Priloge IV
1. V primeru dejavnosti s seznama I Priloge IV je treba tako dejavnost predhodno opravljati:
šest zaporednih let kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja; ali
tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, če upravičenec dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica, ali kar pristojni poklicni organ šteje za popolnoma veljavno; ali
štiri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, če upravičenec lahko dokaže, da se je vsaj dve leti predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar pristojni poklicni organ šteje za popolnoma veljavno; ali
tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba, če upravičenec lahko dokaže, da je opravljal zadevno dejavnost kot zaposlena oseba vsaj pet let; ali
pet zaporednih let kot vodilni delavec, od katerih je vsaj tri leta opravljal tehnične naloge in je bil odgovoren za vsaj en oddelek v podjetju, če lahko upravičenec dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar pristojni poklicni organ šteje za popolnoma veljavno.
2. V primerih (a) in (d) se dejavnost ne sme prenehati opravljati več kot 10 let pred datumom, na katerega zadevna oseba vloži popolno prošnjo pri pristojnemu organu iz člena 56.
3. Odstavek 1(e) se ne uporablja za dejavnosti iz oddelka ex 855, frizerski saloni, po klasifikaciji ISIC.
Člen 18
Dejavnosti s seznama II Priloge IV
1. V primeru dejavnosti s seznama II Priloge IV je treba to dejavnost predhodno opravljati:
pet zaporednih let kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja; ali
tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, kadar upravičenec dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar poklicni organ šteje za popolnoma veljavno; ali
štiri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, če upravičenec lahko dokaže, da se je vsaj dve leti predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar poklicni organ šteje za popolnoma veljavno; ali
tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, če upravičenec lahko dokaže, da je opravljal zadevno dejavnost kot zaposlena oseba vsaj pet let; ali
pet zaporednih let kot zaposlena oseba, če prosilec lahko dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar poklicni organ šteje za popolnoma veljavno; ali
šest zaporednih let kot zaposlena oseba, če upravičenec lahko dokaže, da se je vsaj dve leti predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar poklicni organ šteje za popolnoma veljavno.
2. V primerih (a) in (d) se dejavnost ne sme prenehati opravljati več kot 10 let pred datumom, na katerega zadevna oseba vloži popolno prošnjo pri pristojnemu organu iz člena 56.
Člen 19
Dejavnosti s seznama III Priloge IV
1. Za dejavnosti s seznama III Priloge IV je treba to dejavnost predhodno opravljati:
tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja; ali
dve zaporedni leti kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, če upravičenec lahko dokaže, da se je predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar poklicni organ šteje za popolnoma veljavno; ali
dve zaporedni leti kot samozaposlena oseba ali direktor podjetja, če upravičenec lahko dokaže, da je opravljal zadevno dejavnost kot zaposlitev vsaj tri leta; ali
tri zaporedna leta kot zaposlena oseba, če upravičenec lahko dokaže, da se je predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država članica ali kar poklicni organ šteje za popolnoma veljavno.
2. V primerih (a) in (c) se dejavnost ne sme prenehati opravljati več kot 10 let pred datumom, na katerega zadevna oseba vloži popolno prošnjo pri pristojnemu organu iz člena 56.
Člen 20
Prilagoditev seznamov dejavnosti iz Priloge IV
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s prilagoditvijo seznamov dejavnosti iz Priloge IV, za katere velja priznavanje poklicnih izkušenj v skladu s členom 16, z namenom posodobitve ali razjasnitve dejavnosti s seznama iz Priloge IV, zlasti da bi dodatno opredelila njihov obseg in upoštevala zadnje spremembe na področju nomenklature po dejavnostih, če to ne vključuje nikakršnega krčenja obsega dejavnosti, povezanih s posameznimi skupinami, ter tudi ne prerazporeditve dejavnosti med obstoječimi seznami I, II in III iz Priloge IV.
POGLAVJE III
Priznavanje na podlagi usklajevanja minimalnih pogojev usposobljenosti
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 21
Načelo avtomatičnega priznavanja
1. Vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, farmacevta in arhitekta, našteta v točkah 5.1.1, 5.1.2, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.6.2 in 5.7 1 Priloge V, ki izpolnjujejo minimalne pogoje usposobljenosti iz členov 24, 25, 31, 34, 35, 38, 44 in 46, ter za dostop do poklicnih dejavnosti in njihovega opravljanja priznava takim dokazilom enako veljavnost na svojem ozemlju kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih sama izdaja.
Taka dokazila o formalnih kvalifikacijah morajo izdati pristojni organi v državah članicah, priložiti pa jim je treba, kadar je to primerno, ustrezna potrdila, našteta v točkah 5.1.1, 5.1.2, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.6.2 in 5.7.1 Priloge V.
Določbe prvega in drugega pododstavka ne vplivajo na pridobljene pravice iz členov 23, 27, 33, 37, 39 in 49.
2. Za opravljanje dejavnosti splošne medicine na podlagi nacionalnega sistema socialne varnosti vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, navedena v točki 5.1.4 Priloge V, ki jih državljanom držav članic izdajo druge države članice v skladu z minimalnimi pogoji usposobljenosti, določenimi v členu 28.
Določbe prejšnjega pododstavka ne vplivajo na pridobljene pravice iz člena 30.
3. Vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za babico, ki jih podelijo državljanom držav članic druge države članice, navedena v točki 5.5.2 Priloge V, ki izpolnjujejo minimalne pogoje usposobljenosti iz člena 40 in merila iz člena 41, ter za dostop do in opravljanje poklicnih dejavnosti priznava takim dokazilom enako veljavnost na svojem ozemlju kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih sama izdaja. Ta določba ne vpliva na pridobljene pravice iz členov 23 in 43.
4. Glede delovanja lekarn, za katere ne veljajo ozemeljske omejitve, se lahko država članica odloči, da z odstopanjem ne prizna dokazil o formalnih kvalifikacijah iz točke 5.6.2 Priloge V za ustanovitev novih javnih lekarn. Za namene tega odstavka se tudi lekarne, ki so odprte manj kot tri leta, obravnavajo kot nove lekarne.
To odstopanje se ne sme uporabiti v primeru lekarn, katerih formalne kvalifikacije so že priznali pristojni organi države članice gostiteljice za druge namene in ki so v tej državi članici dejansko in zakonito opravljale poklicne dejavnosti farmacevtov vsaj tri zaporedna leta.
5. Dokazila o formalnih kvalifikacijah za arhitekta, navedena v točki 5.7.1 Priloge V, ki se avtomatično priznavajo v skladu z odstavkom 1, dokazujejo dokončan program usposabljanja, ki se ni začel prej kot med referenčnim študijskim letom, navedenim v Prilogi V.
6. Vsaka država članica zahteva za dostop do in opravljanje poklicnih dejavnosti zdravnikov, medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, zobozdravnikov, veterinarjev, babic in farmacevtov dokazila o formalnih kvalifikacijah iz točk 5.1.1, 5.1.2, 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2 in 5.6.2 Priloge V, ki potrjujejo, da je zadevni strokovnjak med usposabljanjem pridobil znanja, veščine in kompetence iz členov 24(3), 31(6), 31(7), 34(3), 38(3), 40(3) in 44(3), kot je to ustrezno.
Z namenom upoštevanja splošno priznanega znanstvenega in tehničnega napredka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c, da se posodobi navedena znanja in veščine iz členov 24(3), 31(6), 34(3), 38(3), 40(3), 44(3) in 46(4), kar bi odražalo razvoj prava Unije, ki neposredno vpliva na zadevne strokovnjake.
Take posodobitve ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel v državah članicah v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take posodobitve upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
▼M9 —————
Člen 21a
Postopek priglasitve
1. Vsaka država članica Komisiji priglasi zakone in druge predpise, ki jih sprejme glede izdajanja dokazil o formalnih kvalifikacijah za poklice, ki jih zajema to poglavje.
V primeru dokazil o formalnih kvalifikacijah iz oddelka 8 se priglasitev v skladu s prvim pododstavkom pošlje tudi drugim državam članicam.
2. Priglasitev iz odstavka I vsebuje informacijo o trajanju in vsebini programov usposabljanja.
3. Priglasitev iz odstavka 1 se posreduje prek IMI.
4. Da bi upoštevali zakonodajne in upravne spremembe v državah članicah ter če so zakoni in drugi predpisi, priglašeni na podlagi odstavka 1 tega člena, v skladu s pogoji iz tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c za spremembo točk 5.1.1 do 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 in 5.7.1 Priloge V v zvezi s posodobitvijo nazivov, ki so jih države članice sprejele za dokazila o formalnih kvalifikacijah in, kjer je primerno, organa, ki izda dokazilo o formalnih kvalifikacijah, priloženega potrdila in ustreznega poklicnega naziva.
5. Kadar zakoni in drugi predpisi, priglašeni na podlagi odstavka 1, niso v skladu s pogoji iz tega poglavja, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne zahtevane spremembe točk 5.1.1 do 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2, 5.6.2 ali 5.7.1 Priloge V.
Člen 22
Skupne določbe o usposabljanju
Kar zadeva usposabljanje, navedeno v členih 24, 25, 28, 31, 34, 35, 38, 40, 44 in 46:
lahko države članice odobrijo način usposabljanja z delno časovno obveznostjo pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi; ti organi zagotovijo, da celotno trajanje, raven in kakovost takega usposabljanja niso krajši oziroma nižji od stalnega usposabljanja s polno časovno obveznostjo;
države članice v skladu s postopki, ki veljajo v posameznih državah članicah, s spodbujanjem stalnega izobraževanja in usposabljanja zagotovijo, da lahko strokovnjaki, katerih poklicne kvalifikacije so zajete v Poglavju III tega naslova, posodabljajo svoje znanje, veščine in kompetence, da bi bilo njihovo delo še naprej varno in učinkovito delo ter da bi sledili strokovnemu razvoju.
Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi točke (b) prvega odstavka do 18. januarja 2016.
Člen 23
Pridobljene pravice
1. Kadar dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babico in farmacevta, ki jih imajo državljani držav članic, ne izpolnjujejo vseh zahtev usposobljenosti iz členov 24, 25, 31, 34, 35, 38, 40 in 44, vsaka država članica brez vpliva na pridobljene pravice, značilne za zadevne poklice, kot zadosten dokaz prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajo te države članice, če taka dokazila potrjujejo uspešno dokončano usposabljanje, ki se je začelo pred referenčnimi datumi, določenimi v točkah 5.1.1, 5.1.2, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2 in 5.6.2 Priloge V, in so jim priložena potrdila, da so imetniki dejansko in zakonito opravljali take dejavnosti vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo potrdila.
2. Enake določbe veljajo za dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babico in farmacevta, pridobljena na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev usposobljenosti iz členov 24, 25, 31, 34, 35, 38, 40 in 44, če taka dokazila potrjujejo uspešno opravljeno usposabljanje, ki se je začelo pred:
3. oktobrom 1990 za zdravnike z osnovno usposobljenostjo, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravnike z osnovno usposobljenostjo, zobozdravnike specialiste, veterinarje, babice in farmacevte; in
3. aprilom 1992 za zdravnike specialiste.
Dokazila o formalnih kvalifikacijah iz prvega pododstavka imetniku podeljujejo pravico do opravljanja poklicnih dejavnosti na ozemlju Nemčije pod enakimi pogoji kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajo pristojni nemški organi iz točk 5.1.1, 5.1.2, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2 in 5.6.2 Priloge V.
3. Vsaka država članica brez poseganja v določbe člena 37(1) prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, veterinarja, babico, farmacevta in arhitekta, ki jih imajo državljani držav članic in ki jih je izdala nekdanja Češkoslovaška ali katerih usposabljanje se je začelo pred 1. januarjem 1993 za Češko in Slovaško, kadar organi katere koli od obeh navedenih držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila o formalnih kvalifikacijah na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih sami izdajajo, ter, v zvezi z arhitekti, kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, določena za ti dve državi članici v točki 6 Priloge VI, kar zadeva dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo, zdravnika specialista, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, veterinarja, babice, farmacevta v zvezi z dejavnostmi iz člena 45(2) in arhitekta v zvezi z dejavnostmi iz člena 48 ter opravljanje takih dejavnosti.
Takemu potrdilu mora biti priloženo še potrdilo, ki ga izdajo isti organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale take dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.
4. Vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babico, farmacevta in arhitekta, ki jih imajo državljani držav članic in ki jih je izdala nekdanja Sovjetska zveza ali katerih usposabljanje se je začelo:
pred 20. avgustom 1991 za Estonijo;
pred 21. avgustom 1991 za Latvijo;
pred 11. marcem 1990 za Litvo,
kadar organi katere koli od navedenih treh držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kot dokazila, ki jih sami izdajajo, ter, v zvezi z arhitekti, kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, določena za te države članice v točki 6 Priloge VI, kar zadeva dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo, zdravnika specialista, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babice, farmacevta v zvezi z dejavnostmi iz člena 45(2) in arhitekta v zvezi z dejavnostmi iz člena 48 ter opravljanje takih dejavnosti.
Takemu potrdilu mora biti priloženo še potrdilo, ki ga izdajo isti organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale zadevne dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.
Pri dokazilih o formalnih kvalifikacijah za veterinarja, ki jih je izdala nekdanja Sovjetska zveza ali za katere se je usposabljanje v Estoniji začelo pred 20. avgustom 1991, je treba potrdilu iz drugega pododstavka priložiti še potrdilo, ki ga izdajo estonski organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale take dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred datumom izdaje potrdila.
5. Brez poseganja v člen 43b vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babico, farmacevta in arhitekta, ki jih imajo državljani držav članic in ki jih je izdala nekdanja Jugoslavija ali katerih usposabljanje se je začelo,
pred 25. junijem 1991 za Slovenijo in
pred 8. oktobrom 1991 za Hrvaško,
kadar organi teh držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kot dokazila, ki jih sami izdajajo, ter, v zvezi z arhitekti, kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, določena za te države članice v točki 6 Priloge VI, kar zadeva dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo, zdravnika specialista, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babice, farmacevta v zvezi z dejavnostmi iz člena 45(2) in arhitekta v zvezi z dejavnostmi iz člena 48 ter opravljanje takih dejavnosti.
Takemu potrdilu mora biti priloženo še potrdilo, ki ga izdajo isti organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale take dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.
6. Državljanom držav članic, katerih dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, veterinarja, babico in farmacevta niso v skladu z nazivi, ki so za vsako državo članico podani v točkah 5.1.1, 5.1.2, 5.1.3, 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2 in 5.6.2 Priloge V, vsaka država članica prizna kot zadosten dokaz dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajo te države članice in ki jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojne oblasti ali organi.
V potrdilu iz prvega pododstavka mora biti navedeno, da dokazilo o formalnih kvalifikacijah potrjuje uspešno opravljeno usposabljanje v skladu s členi 24, 25, 28, 31, 34, 35, 38, 40 ali 44 ter da ga država članica, ki ga je izdala, obravnava enako kot kvalifikacije, katerih nazivi so navedeni v točkah 5.1.1., 5.1.2, 5.1.3, 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2 in 5.6.2 Priloge V.
Člen 23a
Posebne okoliščine
1. Z odstopanjem od te direktive lahko Bolgarija pooblasti imetnike kvalifikacije „фелдшер“ (feldsher), pridobljene v Bolgariji pred 31. decembrom 1999, ki opravljajo ta poklic v okviru bolgarskega nacionalnega sistema socialne varnosti 1. januarja 2000, naj še naprej opravljajo omenjeni poklic, četudi deli njihove dejavnosti spadajo v okvir določb te direktive v zvezi z zdravniki oziroma medicinskimi sestrami za splošno zdravstveno nego.
2. Imetniki bolgarske kvalifikacije „фелдшер“ (feldsher) iz odstavka 1 niso upravičeni do pridobitve poklicnega priznavanja v drugih državah članicah kot zdravniki ali medicinske sestre za splošno zdravstveno nego v okviru te direktive.
Oddelek 2
Zdravniki
Člen 24
Osnovno medicinsko usposabljanje
1. Za sprejem v osnovno medicinsko usposabljanje se zahteva diploma ali spričevalo, ki omogoča dostop do zadevnega študija na univerzah.
2. Osnovno medicinsko usposabljanje obsega skupno najmanj petletni študij, ki je lahko izražen tudi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, sestavlja pa ga vsaj 5 500 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja na univerzi ali pod nadzorom univerze.
Za strokovnjake, ki so študij začeli pred 1. januarjem 1972, lahko usposabljanje iz prvega pododstavka vključuje šestmesečno prakso s polnim delovnim časom na univerzitetni ravni pod nadzorom pristojnih organov.
3. Osnovno medicinsko usposabljanje mora zagotoviti, da oseba pridobi naslednja znanja in veščine:
ustrezno poznavanje ved, na katerih temelji medicina, in dobro razumevanje znanstvenih metod, vključno z načeli merjenja bioloških funkcij, vrednotenjem znanstveno potrjenih dejstev in analizo podatkov;
zadostno razumevanje strukture, funkcij in obnašanja zdravih in bolnih ljudi kakor tudi odnosa med zdravstvenim stanjem človeka ter njegovim fizičnim in družbenim okoljem;
ustrezno poznavanje klinične stroke in praks, ki dajejo jasno sliko o duševnih in telesnih boleznih, o medicini z vidika preventive, diagnostike, terapije in o razmnoževanju človeka;
ustrezne klinične izkušnje v bolnišnicah pod ustreznim nadzorom.
Člen 25
Specialistično medicinsko usposabljanje
1. Za sprejem v specialistično medicinsko usposabljanje se zahteva dokončan in potrjen program osnovnega medicinskega usposabljanja iz člena 24(2), med katerim je udeleženec usposabljanja pridobil ustrezno splošno medicinsko znanje.
2. Specialistično medicinsko usposabljanje obsega teoretično in praktično usposabljanje na univerzi ali v učni bolnišnici ali, kadar je to primerno, v zdravstveni ustanovi, ki jo imenujejo pristojne oblasti ali organi.
Države članice zagotovijo, da minimalno trajanje specialističnega medicinskega usposabljanja iz točke 5.1.3 Priloge V ni krajše od obdobja, določenega v navedeni točki. Usposabljanje se izvaja pod nadzorom pristojnih oblasti ali organov. Vključevati mora osebno sodelovanje zdravnika specializanta v dejavnosti in odgovornostih zadevnih služb.
3. Usposabljanje se mora izvajati s polno časovno obveznostjo v posebnih ustanovah, ki jih imenujejo pristojni organi. Zajema udeležbo pri vseh zdravniških dejavnostih na oddelku, kjer se izvaja, vključno z dežurstvi, tako da specializant v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi, ves delovni teden in vse leto svoje strokovno delo posveča temu praktičnemu in teoretičnemu usposabljanju. Ta delovna mesta so ustrezno nagrajevana.
3a. Države članice lahko v svojih nacionalnih zakonodajah določijo delna izvzetja od delov programov specialističnega medicinskega usposabljanja, navedenih pod točko 5.1.3. Priloge V, kar se uporablja od primera do primera, če je bil ta del usposabljanja že opravljen med drugim zaključenim programom specialističnega usposabljanja, navedenim v točki 5.1.3 Priloge V, in če je prejšnjo kvalifikacijo specialista strokovnjak že pridobil v navedeni državi članici. Države članice zagotovijo, da dovoljeno odstopanje ne presega polovice minimalnega trajanja zadevnega specialističnega medicinskega usposabljanja.
Vsaka država članica Komisijo in druge države članice uradno obvesti o zadevni nacionalni zakonodaji o vseh takih delnih izvzetjih.
4. Države članice za izdajo dokazila o specialističnem medicinskem usposabljanju zahtevajo dokazilo o osnovnem medicinskem usposabljanju, navedenem v točki 5.1.1 Priloge V.
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s prilagoditvijo minimalnih obdobij usposabljanja iz točke 5.1.3 Priloge V znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Člen 26
Vrste specialističnega medicinskega usposabljanja
Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista iz člena 21 so tista, ki jih izdajo pristojni organi ali organi iz točke 5.1.2 Priloge V in ki ustrezajo, kar zadeva specialistično usposabljanje, nazivom, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah in so navedena v točki 5.1.3 Priloge V.
Da bi ustrezno upoštevali spremembe v nacionalni zakonodaji in z namenom posodobitve te direktive, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi z vključitvijo novih zdravniških specializacij, ki so enake v vsaj dveh petinah držav članic, v točko 5.1.3 Priloge V.
Člen 27
Pridobljene pravice zdravnikov specialistov
1. Država članica gostiteljica lahko zahteva od zdravnikov specialistov, katerih specialistično medicinsko usposabljanje z delno časovno obveznostjo so urejali zakoni in drugi predpisi, ki veljajo od 20. junija 1975, in ki so s specialističnim usposabljanjem začeli najkasneje 31. decembra 1983, da svojim dokazilom o formalnih kvalifikacijah priložijo potrdilo, da so dejansko in zakonito opravljali ustrezne dejavnosti vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo navedenega potrdila.
2. Vsaka država članica prizna kvalifikacijo zdravnikov specialistov, podeljeno zdravnikom v Španiji, ki so dokončali specialistično usposabljanje pred 1. januarjem 1995, četudi to usposabljanje ne izpolnjuje minimalnih zahtev usposobljenosti iz člena 25, če je tem dokazilom o kvalifikacijah priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni španski organi in potrjuje, da je ta oseba opravila preizkus posebne strokovne usposobljenosti na podlagi izjemnih ukrepov v zvezi s priznavanjem, določenih v Kraljevem odloku 1497/99, da se ugotovi, ali ima ta oseba raven znanja in veščin, primerljivo z ravnjo, ki jo imajo zdravniki z dokazili o kvalifikaciji zdravnika specialista, določenimi za Španijo v točkah 5.1.2 in 5.1.3 Priloge V.
2a. Države članice priznajo kvalifikacije zdravnikov specialistov, pridobljene v Italiji in navedene pod točkama 5.1.2 in 5.1.3 Priloge V, zdravnikom, ki so specialistično usposabljanje začeli po 31. decembru 1983 in pred 1. januarjem 1991, kljub temu, da zadevno usposabljanje ne izpolnjuje vseh zahtev usposabljanja iz člena 25, če je kvalifikaciji priloženo potrdilo, ki ga je izdal italijanski pristojni organ in potrjuje, da je zadevni zdravnik dejansko in zakonito opravljal dejavnosti zdravnika specialista na ustreznem specialističnem področju v Italiji vsaj sedem zaporednih let v obdobju desetih letih pred izdajo potrdila.
3. Vsaka država članica, ki je razveljavila svoje zakone in druge predpise v zvezi z izdajanjem dokazil o formalnih kvalifikacijah zdravnika specialista, navedenih v točkah 5.1.2 in 5.1.3 Priloge V, in ki je sprejela ukrepe, povezane s pridobljenimi pravicami v korist svojih državljanov, prizna državljanom drugih držav članic pravico, da izkoristijo te ukrepe, če so taka dokazila o formalnih kvalifikacijah izdana pred datumom, ko je država članica gostiteljica prenehala izdajati dokazila za to specializacijo.
Datumi razveljavitve predpisov so navedeni v točki 5.1.3 Priloge V.
Člen 28
Posebno usposabljanje iz splošne medicine
1. Za sprejem v posebno usposabljanje iz splošne medicine se zahteva zaključen in potrjen program osnovnega medicinskega usposabljanja iz člena 24(2), med katerim je udeleženec usposabljanja pridobil ustrezno splošno medicinsko znanje.
2. Posebno usposabljanje iz splošne medicine, na podlagi katerega se pridobi dokazilo o formalnih kvalifikacijah, ki bo izdano pred 1. januarjem 2006, traja najmanj dve leti s polno časovno obveznostjo. Če so dokazila o formalnih kvalifikacijah izdana po navedenem datumu, usposabljanje traja vsaj tri leta s polno časovno obveznostjo.
Kadar program usposabljanja iz člena 24, zajema praktično usposabljanje, ki se izvaja v pooblaščeni bolnišnici z ustrezno opremo in storitvami ali v pooblaščeni ambulanti splošne medicine ali v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, kjer zdravniki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost, se lahko trajanje tega praktičnega usposabljanja do največ enega leta vključi v obdobje, določeno v prvem pododstavku, za spričevala o usposabljanju, izdana 1. januarja 2006 ali kasneje.
Možnost, predvideno v drugem pododstavku, lahko uveljavljajo le države članice, kjer je posebno usposabljanje iz splošne medicine trajalo dve leti od 1. januarja 2001.
3. Posebno usposabljanje iz splošne medicine se izvaja s polno časovno obveznostjo pod nadzorom pristojnih organov ali drugih teles. Je bolj praktično kot teoretično.
Praktično usposabljanje se izvaja najmanj šest mesecev v pooblaščeni bolnišnici z ustrezno opremo in storitvami ter najmanj šest mesecev v pooblaščeni ambulanti splošne medicine ali pooblaščenem zdravstvenem zavodu, kjer zdravniki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost.
Praktično usposabljanje poteka v povezavi z drugimi zdravstvenimi zavodi ali organizacijami, ki izvajajo dejavnosti splošne medicine. Vendar pa se lahko, ne da bi to posegalo v najkrajši čas trajanja iz drugega pododstavka, praktično usposabljanje izvaja v obdobju največ šestih mesecev v drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodih ali organizacijah, ki izvajajo dejavnosti splošne medicine.
Usposabljanje zahteva osebno udeležbo udeleženca usposabljanja pri strokovnih dejavnostih in odgovornostih oseb, s katerimi dela.
4. Države članice kot pogoj za izdajo dokazil o formalnih kvalifikacijah za splošno medicino zahtevajo, da ima kandidat dokazila o formalnih kvalifikacijah iz osnovnega medicinskega usposabljanja, navedena v točki 5.1.1 Priloge V.
5. Države članice lahko izdajo dokazila o formalnih kvalifikacijah, navedena v točki 5.1.4 Priloge V, zdravniku, ki ni dokončal usposabljanja iz tega člena, vendar je dokončal drugačno dopolnilno usposabljanje, kar potrjujejo dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki so jih izdali pristojni organi v državi članici. Ne smejo pa izdati dokazil o formalnih kvalifikacijah, če ta ne potrjujejo znanja, ki je kvalitativno enakovredno stopnji znanja, pridobljenega na podlagi usposabljanja, predvidenega v tem členu.
Države članice med drugim določijo, v kakšnem obsegu lahko dopolnilno usposabljanje in poklicne izkušnje, ki jih je kandidat že pridobil, nadomestijo usposabljanje, predvideno v tem členu.
Države članice lahko izdajo dokazila o formalnih kvalifikacijah, navedena v točki 5.1.4 Priloge V, le če je kandidat pridobil vsaj šest mesecev izkušenj iz splošne medicine v ambulanti splošne medicine ali zdravstvenem zavodu, kjer zdravniki izvajajo vrste primarnega zdravstvenega varstva, navedene v odstavku 3.
Člen 29
Opravljanje dejavnosti zdravnikov splošne medicine
Vsaka država članica ob upoštevanju predpisov o pridobljenih pravicah kot pogoj za opravljanje dejavnosti zdravnika splošne medicine v nacionalnem sistemu socialne varnosti zahteva dokazila o formalnih kvalifikacijah, navedena v točki 5.1.4 Priloge V.
Države članice lahko oprostijo tega pogoja osebe, ki so trenutno vključene v posebno usposabljanje iz splošne medicine.
Člen 30
Pridobljene pravice zdravnikov splošne medicine
1. Vsaka država članica določi pridobljene pravice. Vendar pa mora kot pridobljeno pravico priznavati pravico do opravljanja dejavnosti zdravnika splošne medicine v nacionalnem sistemu socialne varnosti brez dokazil o formalnih kvalifikacijah, navedenih v točki 5.1.4 Priloge V, vsem zdravnikom, ki imajo to pravico od referenčnega datuma iz te točke na podlagi določb, ki veljajo za zdravniški poklic in ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo ter ki so ustanovljeni od tega datuma na njenem ozemlju v skladu z določbami člena 21 ali člena 23.
Pristojni organi vsake države članice na zahtevo izdajo potrdilo o pravici opravljanja dejavnosti zdravnika splošne medicine v nacionalnem sistemu socialne varnosti brez dokazil o formalni izobrazbi, navedenih v točki 5.1.4 Priloge V, zdravnikom, ki imajo pridobljene pravice v skladu s prvim pododstavkom.
2. Vsaka država članica prizna potrdila iz drugega pododstavka odstavka 1, ki jih države članice izdajo državljanom drugih držav članic, in takim potrdilom priznava enako veljavnost na svojem ozemlju kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajajo in ki omogočajo opravljanje dejavnosti zdravnika splošne medicine v nacionalnem sistemu socialne varnosti.
Oddelek 3
Medicinske sestre za splošno zdravstveno nego
Člen 31
Usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
1. Za sprejem v usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego se zahteva:
zaključeno dvanajstletno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem na univerzo ali visokošolske ustanove s priznano enakovredno ravnjo; ali
zaključeno vsaj desetletno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem v poklicno šolo ali v program poklicnega usposabljanja za medicinske sestre.
2. Usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego se izvaja s polno časovno obveznostjo in obsega vsaj program, opisan v točki 5.2.1 Priloge V.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s spremembami seznama iz točke 5.2.1 Priloge V z namenom prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Spremembe iz drugega pododstavka ne pomenijo sprememb obstoječih bistvenih zakonodajnih načel v državah članicah o strukturi poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.
3. ►M9 Usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zajema skupno vsaj tri leta študija, ki je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS in ga sestavlja vsaj 4 600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega usposabljanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja. Države članice lahko delno oprostijo teh obveznosti strokovnjake, ki so se delno usposabljali v programih usposabljanja, ki so vsaj enakovredne ravni. ◄
Države članice zagotovijo, da institucije, ki usposabljajo medicinske sestre, odgovarjajo za usklajevanje teoretičnega in kliničnega usposabljanja skozi celoten študijski program.
4. Teoretično usposabljanje je tisti del usposabljanja medicinskih sester, med katerim medicinske sestre, udeleženke usposabljanja, pridobijo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki se zahtevajo v odstavkih 6 in 7. Usposabljanje izvajajo učitelji zdravstvene nege in druge pristojne osebe na univerzah, v visokošolskih ustanovah s priznano enakovredno ravnjo ali na poklicnih šolah ali poklicnih usposabljanjih za medicinske sestre.
5. Klinično usposabljanje je tisti del usposabljanja medicinskih sester, pri katerem se medicinske sestre, udeleženke usposabljanja, v skupini in v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom in/ali skupnostjo učijo organizirati, pripravljati in dajati zdravila in oceniti, kakšna celovita zdravstvena nega je potrebna, na podlagi pridobljenega znanja, veščin in kompetenc. Medicinska sestra, udeleženka usposabljanja, se nauči ne le delati v skupini, temveč tudi voditi skupino in organizirati celovito zdravstveno nego, vključno z zdravstvenim izobraževanjem posameznikov in manjših skupin v zdravstveni ustanovi ali skupnosti.
Tako usposabljanje poteka v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah in v skupnosti pod nadzorom učiteljev zdravstvene nege ter v sodelovanju in s pomočjo drugih usposobljenih medicinskih sester. V učnem procesu lahko sodeluje tudi drugo usposobljeno osebje.
Medicinske sestre, udeleženke praktičnega usposabljanja, sodelujejo v dejavnostih zadevnega oddelka, če so te primerne za njihovo usposabljanje, pri čemer se naučijo prevzemati odgovornosti v zdravstveni negi.
6. Usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zagotavlja, da zadevni strokovnjak pridobi naslednja znanja in veščine:
celovito poznavanje ved, na katerih temelji splošna zdravstvena nega, vključno z zadostnim razumevanjem strukture, fizioloških funkcij in vedenja zdravih in bolnih oseb, pa tudi odnosa med zdravstvenim stanjem človeka ter njegovim fizičnim in socialnim okoljem;
poznavanje narave in etike poklica ter splošnih načel zdravja in zdravstvene nege;
ustrezne klinične izkušnje; pridobivanje teh izkušenj, ki bi se moralo izbrati glede na njihovo vrednost za usposabljanje, bi moralo spremljati usposobljeno osebje medicinskih sester ter potekati na krajih, kjer sta število usposobljenega osebja in oprema primerna za zdravstveno nego bolnikov;
sposobnost za sodelovanje pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja in izkušnje pri delu s tem osebjem;
izkušnje pri delu z delavci drugih poklicev v zdravstvenem sektorju.
7. Formalne kvalifikacije medicinskih sester za splošno zdravstveno nego služijo kot dokazilo, da lahko zadevni strokovnjak uporablja vsaj naslednje sposobnosti, ne glede na to, ali se je usposabljal na univerzi, visokošolski ustanovi s priznano enakovredno ravnjo ali na poklicnih šolah ali po poklicnih programih usposabljanja za medicinske sestre:
sposobnost samostojno ugotoviti, kakšna zdravstvena nega je potrebna, z uporabo obstoječega teoretičnega in kliničnega znanja ter načrtovati, organizirati in izvajati zdravstveno nego pri zdravljenju bolnikov na osnovi znanja in veščin, pridobljenih v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 6, da bi se izboljšala poklicna praksa;
sposobnost učinkovitega sodelovanja z drugimi akterji v zdravstvenem sektorju, vključno s sodelovanjem pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja na osnovi znanja in veščin, pridobljenih v skladu s točkama (d) in (e) odstavka 6;
sposobnost usposabljanja posameznikov, družin in skupin za zdrav način življenja in samopomoč na osnovi znanja in veščin, pridobljenih v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 6;
sposobnost samostojno začeti takojšnje ukrepe za ohranjanje življenja ter izvajati ukrepe v kriznih razmerah in v primeru nesreč;
sposobnost samostojno svetovati, voditi in podpirati osebe, ki potrebujejo nego, in njihove bližnje;
sposobnost samostojno zagotavljati kakovost zdravstvene nege in jo ocenjevati;
sposobnost celovite profesionalne komunikacije in sodelovanja z delavci drugih poklicev v zdravstvenem sektorju;
sposobnost oceniti kakovost zdravstvene nege s ciljem izboljšanja svoje poklicne prakse kot medicinske sestre za splošno zdravstveno nego.
Člen 32
Opravljanje dejavnosti medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
Za namen te direktive so dejavnosti medicinskih sester za splošno zdravstveno nego dejavnosti, ki se opravljajo poklicno in so navedene v točki 5.2.2 Priloge V.
Člen 33
Pridobljene pravice medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
1. Kadar splošna pravila pridobljenih pravic veljajo za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, so dejavnosti iz člena 23 morale vključevati prevzemanje polne odgovornosti za načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege bolnika.
▼M9 —————
3. Države članice priznavajo dokazila o formalnih kvalifikacijah iz zdravstvene nege, ki so:
izdana medicinskim sestram na Poljskem, ki so dokončale usposabljanje pred 1. majem 2004, ki ne izpolnjuje minimalnih zahtev usposobljenosti iz člena 31; in
potrjena z diplomo „diplomirani“, pridobljeno na podlagi posebnega dopolnilnega programa iz:
člena 11 Zakona z dne 20. aprila 2004 o spremembi Zakona o poklicih medicinske sestre in babice in o nekaterih drugih pravnih aktih (Uradni list Republike Poljske iz leta 2004, št. 92, pos. 885 in iz leta 2007, št. 176, pos. 1237), ter Uredbe ministra za zdravje z dne 11. maja 2004 o podrobnih pogojih izvajanja študija za medicinske sestre in babice, ki imajo spričevalo o končani srednji šoli (končni izpit — matura) ter so diplomanti medicinskega liceja in poklicnih zdravstvenih šol za poklic medicinske sestre in babice (Uradni list Republike Poljske iz leta 2004, št. 110, pos. 1170 in iz leta 2010 št. 65, pos. 420); ali
točka 2 člena 52.3 Zakona z dne 15. julija 2011 o poklicih medicinske sestre in babice (Uradni list Republike Poljske iz leta 2011, št. 174, pos. 1039) in Uredbe ministra za zdravje z dne 14. junija 2012 o podrobnih pogojih izvajanja visokošolskih programov za medicinske sestre in babice, ki imajo spričevalo o končani srednji šoli (končni izpit matura) ter so diplomantke srednje zdravstvene šole ali posrednješolskega programa za poklic medicinske sestre in babice (Uradni list Republike Poljske iz leta 2012, pos. 770),
z namenom, da se preveri, ali je raven znanja in kompetenc medicinske sestre primerljiva z znanjem in kompetencami medicinskih sester s kvalifikacijami, ki so za Poljsko opredeljene v točki 5.2.2 Priloge V.
Člen 33(a)
Glede romunskih kvalifikacij za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego se uporabljajo le naslednje določbe o pridobljenih pravicah:
Države članice priznajo državljanom držav članic, ki so se usposobili kot medicinske sestre za splošno zdravstveno nego v Romuniji in ne izpolnjujejo minimalnih zahtev usposobljenosti iz člena 31, kot zadosten dokaz naslednja dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, če so jim priložena potrdila o tem, da so ti državljani države članice dejansko in zakonito opravljali dejavnosti medicinske sestre za splošno zdravstveno nego v Romuniji, vključno s polnim izpolnjevanjem obveznosti načrtovanja, organizacije in izvajanja zdravstvene nege bolnikov, vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila:
Certificat de competențe profesionale de asistent medical generalist za posrednješolsko izobrazbo, pridobljeno na šoli școală postliceală, ki potrjuje usposabljanje, ki se je začelo pred 1. januarjem 2007;
Diplomă de absolvire de asistent medical generalist za krajši visokošolski študij, ki potrjuje usposabljanje, ki se je začelo pred 1. oktobrom 2003;
Diplomă de licență de asistent medical generalist za daljši visokošolski študij, ki potrjuje usposabljanje, ki se je začelo pred 1. oktobrom 2003.
Oddelek 4
Zobozdravniki
Člen 34
Osnovno zobozdravstveno usposabljanje
1. Za sprejem v osnovno zobozdravstveno usposabljanje se zahteva diploma ali spričevalo, ki omogoča dostop do zadevnih študijev na univerzah ali visokošolskih ustanovah, ki jim je priznan enakovreden status, v državi članici.
2. Osnovno zobozdravstveno usposabljanje obsega skupno najmanj pet let, kar se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS in je sestavljeno iz vsaj 5 000 ur rednega teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki zajema vsaj program, opisan v točki 5.3.1 Priloge V, ter se izvaja na univerzi, visokošolski ustanovi, ki izvaja usposabljanje s priznano enakovredno ravnjo, ali pod nadzorom univerze.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s spremembami seznama iz točke 5.3.1 Priloge V z namenom prilagajanja znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Spremembe iz drugega pododstavka ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel držav članic v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.
3. Osnovno zobozdravstveno usposabljanje mora zagotoviti, da oseba pridobi naslednja znanja in veščine:
primerno poznavanje ved, na katerih temelji zobozdravstvo, in dobro razumevanje znanstvenih metod, vključno z načeli o merjenju bioloških funkcij, presojo znanstveno dokazanih dejstev in analizo podatkov;
primerno poznavanje organizma, fiziologije in obnašanja zdravih in bolnih oseb kakot tudi vpliva naravnega in družbenega okolja na zdravstveno stanje človeka, če ti dejavniki vplivajo na zobozdravstvo;
primerno poznavanje zgradbe in delovanja zdravega in bolnega zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv ter njihove povezanosti s splošnim zdravstvenim stanjem in fizično in socialno dobrobit pacienta;
primerno poznavanje kliničnih panog in metod, ki zobozdravniku dajejo razumljivo sliko o nepravilnostih, poškodbah in boleznih zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv ter poznavanje preventivnega, diagnostičnega in terapevtskega zobozdravstva;
ustrezne klinične izkušnje pod primernim nadzorom.
To usposabljanje mora zagotoviti strokovna znanja, potrebna za izvajanje vseh dejavnosti, ki vključujejo preventivo, diagnostiko in zdravljenje nepravilnosti in bolezni zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv.
Člen 35
Specialistično zobozdravstveno usposabljanje
1. Za sprejem v specialistično zobozdravstveno usposabljanje se zahteva zaključeno in potrjeno osnovno zobozdravstveno usposabljanje iz člena 34 ali dokazila iz členov 23 in 37.
2. Specialistično zobozdravstveno usposabljanje zajema teoretično in praktično šolanje na univerzitetnem centru, v zdravstvenem učnem in raziskovalnem centru ali, kadar je to primerno, v zdravstvenem zavodu, ki ga za ta namen potrdijo pristojni organi ali telesa.
Specialistični zobozdravstveni programi s polno časovno obveznostjo trajajo najmanj tri leta in se izvajajo pod nadzorom pristojnih oblasti ali organov. Tako usposabljanje vključuje osebno sodelovanje zobozdravnika specializanta v dejavnostih in odgovornostih take ustanove.
▼M9 —————
3. Države članice za izdajo dokazil o specialističnem zobozdravstvenem usposabljanju zahtevajo dokazila o osnovnem zobozdravstvenem usposabljanju, navedena v točki 5.3.2 Priloge V.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s prilagoditvijo minimalnih obdobij usposabljanja iz odstavka 2 znanstvenemu in tehničnemu napredku.
5. Za ustrezno upoštevanje sprememb v nacionalni zakonodaji in z namenom posodobitve te direktive se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi z vključitvijo novih zobozdravstvenih specializacij, ki so enake v vsaj dveh petinah držav članic, v točko 5.3.3.
Člen 36
Opravljanje dejavnosti zobozdravnikov
1. V tej direktivi so poklicne dejavnosti zobozdravnikov dejavnosti, opredeljene v odstavku 3 in ki se opravljajo v okviru poklicnih kvalifikacij, navedenih v točki 5.3.2 Priloge V.
2. Poklic zobozdravnika temelji na zobozdravstvenem usposabljanju iz člena 34 in predstavlja poseben poklic, ki se loči od zdravnikov splošne medicine in zdravnikov specialistov. Za opravljanje dejavnosti zobozdravnika so potrebna dokazila o formalnih kvalifikacijah, navedena v točki 5.3.2 Priloge V. Imetniki takih dokazil o formalnih kvalifikacijah se obravnavajo enako kot tisti, za katere se uporabljata člena 23 ali 37.
3. Države članice zagotovijo, da imajo zobozdravniki na splošno dostop do in da opravljajo dejavnosti preventive, diagnostike in zdravljenja nepravilnosti in bolezni zobovja, ustne votline, čeljusti in s tem povezanih tkiv, ob ustreznem upoštevanju predpisov in pravil poklicne etike v času referenčnih datumov, navedenih v točki 5.3.2 Priloge V.
Člen 37
Pridobljene pravice zobozdravnikov
1. Za opravljanje poklicnih dejavnosti zobozdravnikov v okviru kvalifikacij, navedenih v točki 5.3.2 Priloge V, vsaka država članica priznava dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ►M1 izdana v Italiji, Španiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v Romuniji ◄ osebam, ki so z medicinskim usposabljanjem začele na ali pred referenčnim datumom, določenim v navedeni prilogi za to državo članico, če jim je priloženo potrdilo, ki so ga izdali pristojni organi te države članice.
To potrdilo mora navajati, da sta izpolnjena naslednja pogoja:
da so take osebe dejansko, zakonito in kot glavno dejavnost opravljale v tej državi članici dejavnosti iz člena 36 najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo tega potrdila;
da je tem osebam dovoljeno opravljati omenjene dejavnosti pod enakimi pogoji kot imetnikom dokazil o formalnih kvalifikacijah, navedenih za to državo članico v točki 5.3.2 Priloge V.
Zahteva po triletnih izkušnjah v praktičnem delu iz točke (a) drugega pododstavka se opusti za osebe, ki so uspešno končale vsaj tri leta študija, za katerega pristojni organi v državi članici potrdijo, da je enakovreden usposabljanju iz člena 34.
Za Češko in Slovaško se dokazila o formalnih kvalifikacijah, pridobljena v nekdanji Češkoslovaški, priznavajo enako kot češka in slovaška dokazila o formalnih kvalifikacijah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v prejšnjih pododstavkih.
2. Vsaka država članica priznava dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, podeljena v Italiji osebam, ki so začele z univerzitetnim medicinskim usposabljanjem po 28. januarju 1980 in najkasneje 31. decembra 1984, če jim je priloženo potrdilo, ki so ga izdali pristojni italijanski organi.
To potrdilo mora navajati, da so izpolnjeni naslednji trije pogoji:
da so take osebe opravile ustrezen preizkus poklicne usposobljenosti, ki ga izvajajo pristojni italijanski organi, da bi ugotovili, ali je raven znanja in veščin teh oseb primerljiva z ravnjo, ki jo imajo osebe z dokazili o formalnih kvalifikacijah, navedenih za Italijo v točki 5.3.2 Priloge V;
da so dejansko, zakonito in kot glavno dejavnost opravljale v Italiji dejavnosti iz člena 36 najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo tega potrdila;
da jim je dovoljeno opravljati ali da dejansko, zakonito in kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti iz člena 36 pod enakimi pogoji, kot imetniki dokazil o formalnih kvalifikacijah, navedenih za Italijo v točki 5.3.2 Priloge V.
Zahteva po preizkusu poklicnih sposobnosti iz točke (a) drugega pododstavka se opusti za osebe, ki so uspešno končale vsaj tri leta študija, za katerega pristojni organi potrdijo, da je enakovreden usposabljanju iz člena 34.
Osebe, ki so začele z univerzitetnim medicinskim usposabljanjem po 31. decembru 1984, se obravnavajo enako kot zgoraj navedene osebe, če se je navedeni triletni študij začel pred 31. decembrom 1994.
3. V zvezi s formalnimi kvalifikacijami za zobozdravnika države članice priznajo ta dokazila v skladu s členom 21 v primerih, ko je prosilec začel usposabljanje 18. januarja 2016 ali pred tem dnevom.
4. Vsaka država članica priznava dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, izdana v Španiji strokovnjakom, ki so začeli univerzitetno medicinsko usposabljanje med 1. januarjem 1986 in 31. decembrom 1997, če jim je priloženo potrdilo, ki so ga izdali španski pristojni organi.
Potrdilo potrjuje, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
zadevni strokovnjak je uspešno zaključil vsaj tri leta študija, za katerega španski pristojni organi potrdijo, da je enakovreden usposabljanju iz člena 34;
zadevni strokovnjak je dejansko, zakonito in kot glavno dejavnost opravljal v Španiji dejavnosti iz člena 36 najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo tega potrdila;
zadevnemu strokovnjaku je dovoljeno opravljati ali dejansko, zakonito in kot glavno dejavnost opravlja dejavnosti iz člena 36 pod enakimi pogoji kot imetniki dokazil o formalnih kvalifikacijah, navedenih za Španijo v točki 5.3.2 Priloge V.
Oddelek 5
Veterinarji
Člen 38
Usposabljanje veterinarjev
1. Usposabljanje veterinarjev obsega skupno najmanj pet let rednega teoretičnega in praktičnega študija, ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS in zajema vsaj program, opisan v točki 5.4.1 Priloge V, ter se izvaja na univerzi ali visokošolski ustanovi, ki izvaja usposabljanje s priznano enakovredno ravnjo, ali pod nadzorom univerze.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s spremembami seznama iz točke 5.4.1 Priloge V z namenom prilagajanja znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Spremembe iz drugega pododstavka ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel v državah članicah v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.
2. Za sprejem v veterinarsko usposabljanje se zahteva diploma ali spričevalo, ki omogoča vpis na univerze ali visokošolske ustanove, ki jim država članica priznava enakovredno raven za namene zadevnega študija.
3. Usposabljanje veterinarjev zagotavlja, da strokovnjak pridobi naslednja znanja in veščine:
ustrezno poznavanje ved, na katerih temeljijo dejavnosti veterinarja, in prava Unije, ki se uporablja za te dejavnosti;
ustrezno poznavanje strukture, funkcij, vedenja in psiholoških potreb živali ter znanja, veščin in kompetenc za njihovo rejo, krmljenje, dobro počutje, razmnoževanje in splošno higieno;
klinična, epidemiološka in analitična znanja, veščine in kompetence za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni živali, vključno z anestezijo, aseptično kirurgijo in nebolečo smrtjo, tako na posamezni kot skupinski ravni, vključno s posebnim poznavanjem bolezni, prenosljivih na ljudi;
ustrezno znanje, veščine in kompetence preventivne medicine, vključno s kompetencami v zvezi s poizvedbami in izdajanjem potrdil;
ustrezno poznavanje higiene in tehnologije pridobivanja, proizvodnje in trženja hrane za živali ali živil živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi, vključno z znanjem, veščinami in kompetencami, potrebnimi za razumevanje in pojasnitev dobre prakse na tem področju;
znanje, veščine in kompetence, potrebne za odgovorno in razumno ravnanje z zdravili za uporabo v veterini, ki se uporabljajo za zdravljenje živali in zagotavljanje varnosti prehranske verige in varstva okolja.
Člen 39
Pridobljene pravice veterinarjev
Države članice brez poseganja v člen 23(4) priznajo državljanom držav članic, katerih dokazila o formalnih kvalifikacijah za veterinarja so bila izdana ali ki so se začeli usposabljati v Estoniji pred 1. majem 2004, taka dokazila o formalnih kvalifikacijah za veterinarja, če jim je priloženo potrdilo, da so dejansko in zakonito opravljali take dejavnosti v Estoniji vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred datumom izdaje potrdila.
Oddelek 6
Babice
Člen 40
Usposabljanje babic
1. Usposabljanje babic obsega skupno najmanj:
posebno usposabljanje s polno časovno obveznostjo za babice, ki obsega vsaj tri leta teoretičnega in praktičnega študija (smer I), ki vključuje vsaj program, opisan v točki 5.5.1 Priloge V; ali
posebno usposabljanje s polno časovno obveznostjo za babice, ki traja 18 mesecev (smer II) in vključuje vsaj študijski program, opisan v točki 5.5.1 Priloge V, ki ni v skladu z enakovrednim usposabljanjem medicinskih sester za splošno zdravstveno nego.
Države članice zagotovijo, da so ustanove, ki izvajajo usposabljanje babic, odgovorne za usklajevanje teoretičnega in kliničnega usposabljanja skozi celoten študijski program.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi s spremembami seznama iz točke 5.5.1 Priloge V z namenom prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Spremembe iz tretjega pododstavka ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel v državah članicah v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.
2. Za sprejem v usposabljanje za babice mora biti izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
zaključek vsaj dvanajstih let splošnega šolskega izobraževanja ali potrdilo o opravljenem preizkusu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem v babiško šolo za smer I;
dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego iz točke 5.2.2 Priloge V za smer II.
3. Usposabljanje babic zagotavlja, da zadevni strokovnjak pridobi naslednja znanja in veščine:
podrobno poznavanje ved, na katerih temeljijo dejavnosti babic, zlasti babištva, porodništva in ginekologije;
ustrezno poznavanje poklicne etike in relevantne zakonodaje za opravljanje tega poklica;
ustrezno poznavanje osnovne medicine (bioloških funkcij, anatomije in psihologije) in farmakologije porodništva in zdravstvene nege novorojenčka, kakor tudi poznavanje odnosa med zdravstvenim stanjem človeka in njegovim fizičnim in družbenim okoljem ter njegovega vedenja;
ustrezne klinične izkušnje v pooblaščenih ustanovah, ki babici omogočajo, da v pooblaščenih ustanovah samostojno in na lastno odgovornost, v potrebnem obsegu in brez patoloških situacij, vodi nego pred rojstvom, porod in njegove posledice in nadzoruje porod in rojstvo, nego po porodu in oživljanje novorojenčka med čakanjem na zdravnika;
ustrezno razumevanje usposabljanja zdravstvenih delavcev in izkušnje pri delu s tem osebjem.
Člen 41
Postopki za priznavanje dokazil o formalnih kvalifikacijah za babico
1. Dokazila o formalnih kvalifikacijah za babico, navedena v točki 5.5.2 Priloge V, se avtomatično priznajo v skladu s členom 21, če izpolnjujejo eno od naslednjih meril:
vsaj triletno usposabljanje babic s polno časovno obveznostjo, ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS in obsega najmanj 4 600 ur teoretičnega in praktičnega pouka in vključuje najmanj tretjino neposredne klinične prakse;
usposabljanje s polno časovno obveznostjo za babice, ki traja vsaj dve leti in vsaj 3 600 ur ter se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, pod pogojem, da ima oseba dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, kot je opredeljeno v točki 5.2.2 Priloge V;
usposabljanje s polno časovno obveznostjo za babice, ki traja vsaj 18 mesecev in ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, in vsaj 3 000 ur, pod pogojem, da ima oseba dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, kot je to opredeljeno v točki 5.2.2 Priloge V, in eno leto poklicnih izkušenj, za katere je bilo izdano potrdilo v skladu z odstavkom 2.
2. Potrdilo iz odstavka 1 izdajo pristojni organi v državi članici izvora. Z njim se potrdi, da je imetnik po pridobitvi dokazil o formalnih kvalifikacijah za babico ustrezno dolgo zadovoljivo opravljal vse dejavnosti babice v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi, odobreni v ta namen.
Člen 42
Opravljanje dejavnosti babic
1. Določbe tega oddelka se uporabljajo za dejavnosti babic, kot jih določi vsaka država članica brez poseganja v odstavek 2 in ki se opravljajo pod poklicnimi nazivi, navedenimi v točki 5.5.2 Priloge V.
2. Države članice zagotovijo, da sta babicam omogočena dostop do in opravljanje vsaj naslednjih dejavnosti:
ustrezno informiranje in svetovanje v zvezi z načrtovanjem družine;
diagnosticiranje nosečnosti in spremljanje normalnega poteka nosečnosti; izvajanje preiskav, potrebnih za spremljanje razvoja normalnega poteka nosečnosti;
predpisovanje in svetovanje v preiskavah, potrebnih za čimprejšnje diagnosticiranje rizičnih nosečnosti;
izvajanje programov šole za starše in popolne priprave na porod, vključno s svetovanjem o higieni in prehrani;
skrb za mater in pomoč med porodom ter spremljanje stanja zarodka v maternici z ustreznimi kliničnimi metodami in tehničnimi sredstvi;
izvajanje spontanih porodov vključno z epiziotemijo, kadar je potrebna, v nujnih primerih pa tudi porod v medenični vstavi;
prepoznavanje opozorilnih znakov nepravilnosti pri materi ali otroku, ki zahtevajo napotitev k zdravniku, in pomoč temu zdravniku, kadar je to primerno; izvajanje ustreznih nujnih ukrepov v zdravnikovi odsotnosti, zlasti ročne odstranitve placente, ki ji lahko sledi ročni pregled maternice;
pregledovanje in negovanje novorojenega otroka; ukrepanje po lastni presoji v primeru potrebe in izvajanje takojšnjega oživljanja, kadar je to potrebno;
nega matere in spremljanje njenega napredka v poporodnem obdobju ter dajanje vseh potrebnih nasvetov o negi otroka, da bi lahko svojemu novorojenemu otroku zagotovila optimalen razvoj;
izvajanje zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik;
priprava potrebnih pisnih poročil.
Člen 43
Pridobljene pravice babic
1. V primeru državljanov držav članic, katerih dokazila o formalnih kvalifikacijah za babice izpolnjujejo vse minimalne zahteve usposobljenosti, določene v členu 40, vendar v skladu s členom 41 niso priznana, če jim ni priloženo potrdilo o poklicnih izkušnjah iz člena 41(2), vsaka država članica kot zadosten dokaz prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki so jih izdale te države članice pred referenčnim datumom, navedenim v točki 5.5.2 Priloge V, in ki so jim priložena potrdila, da so ti državljani dejansko in zakonito opravljali take dejavnosti vsaj dve zaporedni leti v petih letih pred izdajo potrdila.
1a. Glede dokazil o formalnih kvalifikacijah babic države članice avtomatično priznajo kvalifikacije, če se je prosilec začel usposabljati pred 18. januarjem 2016 in so bile zahteve za sprejem v tako usposabljanje deset let splošne izobrazbe ali enakovredno raven za smer I ali pa je prosilec pred začetkom usposabljanja za babice, ki spada v smer II, dokončal usposabljanje za splošno zdravstveno nego, potrjeno z dokazilom o formalnih kvalifikacijah iz točke 5.2.2 Priloge V.
2. Pogoji iz odstavka 1 veljajo za državljane držav članic, katerih dokazila o formalnih kvalifikacijah za babico potrjujejo uspešno dokončano usposabljanje na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike in izpolnjujejo vse minimalne zahteve usposobljenosti iz člena 40, vendar kjer se dokazila o formalnih kvalifikacijah v smislu člena 41 ne priznajo, če jim ni priloženo potrdilo o poklicnih izkušnjah iz člena 41(2), če potrjujejo, da se je program usposabljanja začel pred 3. oktobrom 1990.
▼M9 —————
4. Države članice priznavajo dokazila o formalnih kvalifikacijah iz babištva, ki so:
izdana babicam na Poljskem, ki so dokončale usposabljanje pred 1. majem 2004, ki ne izpolnjuje minimalnih zahtev usposobljenosti iz člena 40, in
potrjena z diplomo „diplomirani“, pridobljeno na podlagi posebnega dopolnilnega programa iz:
člena 11 Zakona z dne 20. aprila 2004 o spremembi Zakona o poklicih medicinske sestre in babice in o nekaterih drugih pravnih aktih (Uradni list Republike Poljske iz leta 2004, št. 92, pos. 885 in iz leta 2007 št. 176, pos. 1237); in Uredbe ministra za zdravje z dne 11. maja 2004 o podrobnih pogojih izvajanja študija za medicinske sestre in babice, ki imajo spričevalo o končani srednji šoli (končni izpit – matura) ter so diplomantke medicinskega liceja in poklicnih zdravstvenih šol za poklic medicinske sestre in babice (Uradni list Republike Poljske iz leta 2004, št. 110, pos. 1170 in iz leta 2010 št. 65, pos. 420); ali
točka 3 člena 53.3 Zakona z dne 15. julija 2011 o poklicih medicinske sestre in babice (Uradni list Republike Poljske iz leta 2011, št. 174, pos. 1039) in Uredbe ministra za zdravje z dne 14. junija 2012 o podrobnih pogojih izvajanja visokošolskih programov za medicinske sestre in babice, ki imajo spričevalo o končani srednji šoli (končni izpit – matura) ter so diplomantke srednje zdravstvene šole ali posrednješolskega programa za poklic medicinske sestre in babice (Uradni list Republike Poljske iz leta 2012, pos. 770),
z namenom, da se preveri, ali je raven znanja in kompetenc babice primerljiva z znanjem in kompetencami babic s kvalifikacijami, ki so za Poljsko opredeljene v točki 5.2.2 Priloge V.
Člen 43(a)
Glede romunskih kvalifikacij za babice se uporabljajo le sledeče določbe o pridobljenih pravicah:
Države članice državljanom držav članic, katerim so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za babico (asistent medical obstetrică-ginecologie/medicinska sestra za ginekologijo in porodništvo) podeljena v Romuniji pred dnem pristopa in ki ne zadovoljujejo minimalnih zahtev o usposobljenosti iz člena 40, priznajo omenjena dokazila o formalnih kvalifikacijah kot zadosten dokaz za namene opravljanja dejavnosti babice, če jim je priloženo spričevalo, ki potrjuje, da so ti državljani držav članic veljavno in zakonito opravljali dejavnosti babice v Romuniji najmanj pet zaporednih let v sedmih letih pred izdajo spričevala.
Člen 43b
Pridobljene pravice za babištvo ne veljajo za naslednje kvalifikacije, pridobljene na Hrvaškem pred 1. julijem 2013: viša medicinska sestra ginekološko-opstetričkog smjera (višja medicinska sestra ginekološko-porodniške smeri), medicinska sestra ginekološko-opstetričkog smjera (medicinska sestra ginekološko-porodniške smeri), viša medicinska sestra primaljskog smjera (višja medicinska sestra z diplomo iz babištva), medicinska sestra primaljskog smjera (medicinska sestra z diplomo iz babištva), ginekološko-opstetrička primalja (babica ginekološko-porodniške smeri) in primalja (babica).
Oddelek 7
Farmacevti
Člen 44
Usposabljanje farmacevtov
1. Za sprejem v program usposabljanja farmacevtov se zahteva diploma ali spričevalo, ki omogoča dostop do študija na univerzah ali visokošolskih ustanovah, ki jim je priznan enakovreden status, v državi članici.
2. Dokazila o formalnih kvalifikacijah za farmacevta potrjujejo usposabljanje, ki traja najmanj pet let in se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS ter vključuje vsaj:
štiri leta rednega teoretičnega in praktičnega usposabljanja na univerzi ali visokošolski ustanovi s priznano enakovredno ravnjo ali pod nadzorom univerze;
med trajanjem ali ob koncu teoretičnega in praktičnega usposabljanja šest mesecev pripravništva v javni lekarni ali v bolnišnici pod nadzorom farmacevtskega oddelka navedene bolnišnice.
Tako usposabljanje obsega vsaj program, opisan v točki 5.6.1 Priloge V. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c z namenom spreminjanja seznama iz točke 5.6.1 Priloge V z namenom prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku, vključno z razvojem farmakološke prakse.
Spremembe iz drugega pododstavka ne pomenijo spreminjanja obstoječih bistvenih zakonodajnih načel v državah članicah v zvezi s strukturo poklicev, kar zadeva usposabljanje in pogoje dostopa za fizične osebe. Take spremembe upoštevajo odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov, kakor je določeno v členu 165(1) PDEU.
3. Usposabljanje farmacevtov mora zagotoviti, da oseba pridobi naslednja znanja in veščine:
ustrezno znanje o zdravilih in snoveh, ki se uporabljajo za proizvodnjo zdravil;
ustrezno znanje o farmacevtski tehnologiji ter fizikalnem, kemijskem, biološkem in mikrobiološkem preizkušanju zdravil;
ustrezno znanje o presnovi in učinkih zdravil ter delovanju strupenih snovi in uporabi zdravil;
ustrezno znanje za vrednotenje znanstvenih podatkov v zvezi z zdravili, ki omogoča zagotavljanje ustreznih podatkov;
ustrezno znanje o zakonskih in drugih zahtevah, povezanih s farmacevtsko prakso.
Člen 45
Opravljanje dejavnosti farmacevtov
1. Za namene te direktive so dejavnosti farmacevta tiste dejavnosti, za dostop do in opravljanje katerih se zahtevajo poklicne kvalifikacije v eni ali več državah članicah in ki so dostopne imetnikom dokazil o formalnih kvalifikacijah, navedenih v točki 5.6.2 Priloge V.
2. Države članice imetnikom dokazil o formalnih kvalifikacijah iz farmacije na univerzitetni ali priznani enakovredni ravni, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 44, zagotovijo pravico do dostopa in opravljanja vsaj naslednjih dejavnosti, po potrebi ob upoštevanju zahtev po dodatnih poklicnih izkušnjah:
priprava farmacevtskih oblik zdravil;
izdelava in preizkušanje zdravil;
preizkušanje zdravil v laboratoriju za preizkušanje zdravil;
skladiščenje, hramba in distribucija zdravil v prodaji na debelo;
dobava, priprava, preizkušanje, skladiščenje, distribucija in izdajanje varnih in učinkovitih zdravil zahtevane kakovosti v javnih lekarnah;
priprava, preizkušanje, skladiščenje in izdajanje varnih in učinkovitih zdravil zahtevane kakovosti v bolnišnicah;
zagotavljanje informacij in svetovanja o zdravilih ter njihovi primerni uporabi;
poročanje pristojnim organom o neželenih učinkih farmacevtskih izdelkov;
osebno spremljanje bolnikov v primerih samozdravljenja;
prispevanje k lokalnim ali nacionalnim kampanjam za javno zdravje.
3. Če država članica za dostop do ali opravljanje ene od dejavnosti farmacevta zahteva dodatne poklicne izkušnje, poleg dokazil o formalnih kvalifikacijah, navedenih v točki 5.6.2 Priloge V, ta država članica kot zadosten dokaz v zvezi s tem prizna potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi v državi članici izvora in ki potrjuje, da je taka oseba opravljala te dejavnosti podobno dolgo v državi članici izvora.
4. Priznavanje iz odstavka 3 ne velja za dvoletno obdobje poklicnih izkušenj, ki se zahteva v Velikem vojvodstvu Luksemburgu za dodelitev državne koncesije v javni farmaciji.
5. Če ima država članica na dan 16. september 1985 vzpostavljen sistem razpisov na podlagi preizkusov, katerega namen je med imetniki iz odstavka 2 izbrati tiste, ki bodo lahko postali lastniki novih lekarn, ustanovljenih v skladu z nacionalnim sistemom geografske porazdelitve, lahko ta država članica z odstopanjem od odstavka 1 nadaljuje s tem sistemom razpisov ter od državljanov držav članic, ki imajo dokazila o formalnih kvalifikacijah za farmacevta, navedena v točki 5.6.2 Priloge V, ali za katere veljajo določbe člena 23, zahteva, da sodelujejo v takih razpisih.
Oddelek 8
Arhitekti
Člen 46
Usposabljanje arhitektov
1. Usposabljanje arhitektov obsega:
skupno vsaj pet let študija s polno časovno obveznostjo na univerzi ali v primerljivi izobraževalni ustanovi, ki se konča z uspešno opravljenim izpitom na univerzitetni stopnji; ali
najmanj štiri leta rednega študija na univerzi ali v primerljivi izobraževalni ustanovi, ki se konča z uspešno opravljenim izpitom na univerzitetni stopnji, skupaj s potrdilom o opravljeni dveletni poklicni praksi v skladu z odstavkom 4;
2. Glavni predmet študija iz odstavka 1 mora biti arhitektura. Študij uravnoteženo pokriva teoretične in praktične vidike usposabljanja arhitektov ter zagotavlja, da si ti pridobijo vsaj naslednja znanja, veščine in kompetence:
sposobnost arhitekturnega projektiranja, ki izpolnjuje tako estetske kot tehnične zahteve;
ustrezno poznavanje zgodovine arhitekture in arhitekturnih teorij ter z njimi povezanih umetnosti, tehnologij in družbenih ved;
poznavanje upodabljajočih umetnosti kot vpliva na kakovost arhitekturnega projektiranja;
ustrezno znanje o urbanizmu in prostorskem načrtovanju ter veščine, potrebne za načrtovanje;
razumevanje odnosa med ljudmi in zgradbami, med zgradbami in njihovim okoljem ter razumevanje potrebe, da se zgradbe in prostori med njimi prilagodijo potrebam ljudi in njihovim medsebojnim razmerjem;
razumevanje poklica in vloge arhitekta v družbi, zlasti pri pripravi idejnih zasnov, ki upoštevajo družbene dejavnike;
razumevanje raziskovalnih metod in metod za pripravo idejne zasnove projekta;
razumevanje prostorskih, arhitekturnih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem stavb;
ustrezno poznavanje fizikalnih problemov, tehnologij in delovanja stavb, tako da se njihova notranjost uredi udobno in zavaruje pred podnebnimi dejavniki v okviru trajnostnega razvoja;
potrebne veščine za projektiranje, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev uporabnikov stavb v okviru stroškovnih omejitev in gradbenih predpisov;
ustrezno poznavanje izvajanja del, organizacije, predpisov in postopkov, vpletenih v uresničevanje projektnih zasnov, in vključevanje načrtov v sistem celovitega prostorskega načrtovanja.
3. Število let visokošolskega študija iz odstavkov 1 in 2 se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS.
4. Poklicna praksa iz točke (b) odstavka 1 se izvaja po zaključenih prvih treh letih študija. Vsaj eno leto poklicne prakse temelji na znanju, veščinah in kompetencah, pridobljenih med študijem iz odstavka 2. V ta namen se poklicna praksa izvaja pod nadzorom osebe ali organa, ki ga je pooblastil pristojni organ države članice izvora. Nadzorovana poklicna praksa se lahko izvaja v kateri koli državi. Poklicno prakso oceni pristojni organ države članice izvora.
Člen 47
Odstopanja od pogojev usposobljenosti arhitektov
Z odstopanjem od člena 46 se za naslednje prav tako prizna za skladno s členom 21: usposabljanje, ki je del programa socialnih izboljšav ali se opravi kot izredni univerzitetni študij, če izpolnjuje zahteve iz člena 46(2) in se zaključi z izpitom iz arhitekture, ki ga uspešno opravi strokovnjak, ki je sedem let ali več delal na področju arhitekture pod nadzorom arhitekta ali arhitekturnega podjetja. Ta izpit mora biti na univerzitetni stopnji in enakovreden zaključnemu izpitu iz točke (b) člena 46(1).
Člen 48
Opravljanje dejavnosti arhitektov
1. Za namene te direktive so poklicne dejavnosti arhitekta tiste dejavnosti, ki se redno opravljajo na podlagi poklicnega naziva „arhitekt“.
2. Državljani države članice, ki lahko uporabljajo ta naziv v skladu z zakonom, ki pristojnemu organu države članice daje pooblastila, da podeli ta naziv državljanom z dosežki izjemne kakovosti v arhitekturi, izpolnjujejo zahteve, določene za opravljanje dejavnosti arhitekta na podlagi poklicnega naziva „arhitekt“. Potrdilo, ki ga takim osebam izda država članica izvora, potrjuje, da opravljajo dejavnosti v arhitekturi.
Člen 49
Pridobljene pravice arhitektov
►C2 1. Vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za arhitekta, navedene v Prilogi VI, ◄ ki jih podeljujejo druge države članice in ki potrjujejo program usposabljanja, ki se je začel najpozneje v referenčnem akademskem letu iz te priloge, tudi če ne izpolnjujejo minimalnih zahtev iz člena 46, in za dostop do in opravljanja poklicnih dejavnosti arhitekta takim dokazilom na svojem ozemlju priznava enako veljavo kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah za arhitekta, ki jih sama izdaja.
V teh okoliščinah se priznajo potrdila, ki so jih izdali pristojni organi v Zvezni republiki Nemčiji in ki potrjujejo, da so dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki so jih po 8. maju 1945 izdali pristojni organi Nemške demokratične republike, enakovredna dokazilom iz te priloge.
1a. Odstavek 1 velja tudi za dokazilo o formalnih kvalifikacijah arhitekta iz Priloge V, kadar se je usposabljanje začelo pred 18. januarjem 2016.
2. Vsaka država članica brez poseganja v odstavek 1 prizna naslednja dokazila o formalnih kvalifikacijah in jim za namene dostopa do in opravljanja poklicnih dejavnosti arhitekta priznava na svojem ozemlju enako veljavo kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih sama izdaja: potrdila, ki so jih državljanom držav članic izdale države članice, ki so sprejele pravila, ki urejajo dostop do in opravljanje dejavnosti arhitekta od naslednjih datumov:
1. januarja 1995 za Avstrijo, Finsko in Švedsko;
1. maja 2004 za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško;
1. julija 2013 za Hrvaško;
5. avgusta 1987 za druge države članice.
►C2 Potrdilo iz prvega pododstavka potrjuje, da je imetniku najpozneje od tega datuma dovoljeno uporabljati poklicni naziv arhitekta ◄ in da je po teh pravilih dejansko opravljal zadevne dejavnosti najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo potrdila.
3. Za namene opravljanja dejavnosti arhitekta in dostopa do njih vsaka država članica zagotovi, da imajo naslednja dokazila enak učinek na njenem ozemlju kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih izda sama. Dokazila o zaključenem usposabljanju, ki poteka od 5. avgusta 1985 in se je začelo najpozneje 17. januarja 2014 v „Fachhochschulen“ v Zvezni republiki Nemčiji in traja tri leta, če izpolnjuje zahteve iz člena 46(2) in omogoča opravljanje dejavnosti iz člena 48 v tej državi članici s poklicnim nazivom „arhitekt“ in če so usposabljanju sledile štiriletne poklicne izkušnje v Zvezni republiki Nemčiji, potrjene s potrdilom, ki ga izda pristojni organ, pri katerem je registriran arhitekt, ki želi uporabiti določbe te direktive.
POGLAVJE IIIA
Avtomatično priznavanje na podlagi skupnih načel za usposabljanje
Člen 49a
Skupni okvir za usposabljanje
1. Za namene tega člena „skupni okvir za usposabljanje“ pomeni skupni sklop minimalne ravni znanja, veščin in kompetenc, potrebnih za opravljanje določenega poklica. Skupni okvir za usposabljanje ne nadomesti nacionalnih programov usposabljanja, razen če se v skladu z nacionalnim pravom država članica ne odloči drugače. Za namene dostopa do in opravljanje poklica v državah članicah, ki ta poklic regulirajo, država članica dokazilo o poklicnih kvalifikacijah, pridobljeno na podlagi tega okvira na svojem ozemlju, prizna kot enakovredno dokazilu o formalnih kvalifikacijah, ki ga izda sama, pod pogojem, da okvir izpolnjuje pogoje iz odstavka 2.
2. Skupni okvir za usposabljanje izpolnjuje naslednje pogoje:
skupni okvir za usposabljanje omogoča mobilnost po državah članicah večjemu številu strokovnjakov;
poklic, za katerega se uporablja skupni okvir za usposabljanje, je reguliran, ali pa je regulirano izobraževanje in usposabljanje za poklic v vsaj eni tretjini držav članic;
skupni sklop znanja, veščin in kompetenc združuje znanje, veščine in kompetence, ki se zahtevajo v sistemih izobraževanja in usposabljanja, ki se uporabljajo v vsaj eni tretjini držav članic; ni pomembno, ali so bili znanje, veščine in kompetence pridobljene kot del splošnega programa usposabljanja na univerzi ali visokošolski izobraževalni ustanovi ali kot del programa poklicnega usposabljanja;
skupni okvir za usposabljanje temelji na ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij, kakor je opredeljen v Prilogi II Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje ( 5 );
zadevni poklic ni zajet v drugem skupnem okviru za usposabljanje oziroma zanj ne velja avtomatično priznavanje na podlagi poglavja III naslova III;
skupni okvir za usposabljanje je bil oblikovan na podlagi preglednega postopka, tudi z ustreznim sodelovanjem interesnih skupin iz držav članic, v katerih poklic ni reguliran;
skupni okvir za usposabljanje državljanu iz katere koli države članice omogoča, da je upravičen do pridobivanja poklicnih kvalifikacij na podlagi takega okvira, pri čemer ni potrebno, da je pred tem član katere koli poklicne organizacije ali da je pri taki organizaciji registriran.
3. Reprezentativne poklicne organizacije na ravni Unije in nacionalne poklicne organizacije ali ustrezni organi iz vsaj ene tretjine držav članic lahko Komisiji predložijo predloge za skupne okvire usposabljanja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c za vzpostavitev skupnega okvira za usposabljanje za poklic na podlagi pogojev iz odstavka 2 tega člena.
5. Država članica je izvzeta iz obveznosti uvedbe skupnega okvira za usposabljanje iz odstavka 4 na svojem ozemlju in obveznosti avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v sklopu skupnega okvira za usposabljanje, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
na njenem ozemlju ni izobraževalnih ustanov ali ustanov za usposabljanje, ki nudijo tovrstno usposabljanje za zadevni poklic;
uvedba skupnega okvira za usposabljanje bi negativno vplivala na organizacijo njenega sistema izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
med skupnim okvirom za usposabljanje in usposabljanjem, ki se zahteva na njenem ozemlju, obstajajo bistvene razlike, ki vključujejo resno tveganje za javni red, javno varnost, javno zdravje, varnost prejemnikov storitev ali varstvo okolja.
6. V šestih mesecih od začetka veljavnosti delegiranega akta iz odstavka 4 države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o:
nacionalnih kvalifikacijah in, kjer je ustrezno, nacionalnih strokovnih nazivih, skladnih s skupnim okvirom za usposabljanje ali
uveljavitvi izjeme iz odstavka 5 skupaj z utemeljitvijo, kateri pogoji iz navedenega odstavka so bili izpolnjeni. Komisija lahko v treh mesecih zahteva dodatna pojasnila, če meni, da država članica ni utemeljila izpolnjevanja enega teh pogojev ali je bila utemeljitev nezadostna. Država članica se na to zahtevo odzove v treh mesecih.
Komisija lahko sprejme izvedbeni akt o pripravi seznama nacionalnih poklicnih kvalifikacij in nacionalnih poklicnih nazivih, za katere velja avtomatično priznavanje v sklopu skupnega okvira za usposabljanje, sprejetim v skladu z odstavkom 4.
7. Ta člen velja tudi za specializacije poklica, če se nanašajo na poklicne dejavnosti, v povezavi s katerimi je dostop do njih in njihovo izvajanje regulirano v državah članicah, kjer za poklic, vendar ne za zadevno specializacijo, že velja avtomatično priznavanje v skladu s poglavjem III naslova III.
Člen 49b
Skupni preizkusi usposobljenosti
1. Za namene tega člena skupni preizkus usposobljenosti pomeni standardizirani preizkus poklicne usposobljenosti, dostopen v sodelujočih državah članicah in namenjen le imetnikom posebnih poklicnih kvalifikacij. Uspešno opravljen preizkus v državi članici imetniku določene poklicne kvalifikacije omogoča, da opravlja poklic v kateri koli zadevni državi članici pod enakimi pogoji, kot veljajo za imetnike poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tej državi.
2. Skupni preizkus usposobljenosti izpolnjuje naslednje pogoje:
skupni preizkus usposobljenosti omogoča mobilnost po državah članicah večjemu številu strokovnjakov;
poklic, na katerega se nanaša skupni preizkus usposobljenosti, ali izobraževanje in usposabljanje za zadevni poklic je reguliran v vsaj eni tretjini držav članic;
skupni okvir za usposabljanje je bil oblikovan na podlagi preglednega postopka, tudi z ustreznimi interesnimi skupinami iz držav članic, v katerih poklic ni reguliran;
skupni preizkus usposobljenosti državljanu katere koli države članice omogoča sodelovanje v takem preizkusu in pri praktični organizaciji takih preizkusov v državah članicah, pri čemer ni potrebno, da je pred tem član katere koli poklicne organizacije ali da je pri taki organizaciji registriran.
3. Reprezentativne poklicne organizacije na ravni Unije in nacionalne poklicne organizacije ali pristojni organi iz vsaj ene tretjine držav članic lahko Komisiji predložijo predloge za skupne preizkuse usposobljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57c v zvezi z določanjem vsebine skupnega preizkusa usposobljenosti in pogojev za opravljanje preizkusa ter pogojev za to, da je preizkus uspešno opravljen.
5. Država članica je izvzeta iz obveznosti organiziranja skupnega preizkusa usposobljenosti iz odstavka 3 na svojem ozemlju in obveznosti avtomatičnega priznavanja strokovnjakov, ki so uspešno opravili skupni preizkus usposobljenosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
zadevni poklic na njenem ozemlju ni reguliran;
vsebina skupnega preizkusa usposobljenosti ne bo v zadostni meri ublažila resnih tveganj za javno zdravje ali varnost prejemnikov storitve, ki so relevantna za njeno ozemlje;
zaradi vsebine skupnega preizkusa usposobljenosti bi bil dostop do poklica v primerjavi z nacionalnimi zahtevami bistveno manj privlačen.
6. V šestih mesecih od začetka veljavnosti delegiranih aktov iz odstavka 4 države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o:
razpoložljivih zmogljivostih za organiziranje teh preizkusov; ali
uveljavitvi izjeme iz odstavka 5 skupaj z utemeljitvijo o tem, kateri pogoji iz navedenega odstavka so bili izpolnjeni. Komisija lahko v treh mesecih zahteva dodatna pojasnila, če meni, da država članica ni utemeljila izpolnjevanja katerega teh pogojev ali je bila utemeljitev nezadostna. Država članica se odzove na to zahtevo v treh mesecih.
Komisija lahko sprejme izvedbeni akt o pripravi seznamov držav članic, v katerih bodo organizirani skupni preizkusi usposobljenosti, sprejeti v skladu z odstavkom 4, njihove pogostosti v koledarskem letu in drugih ureditvah, potrebnih za organiziranje skupnih preizkusov usposabljanja v državah članicah.
POGLAVJE IV
Skupne določbe o ustanavljanju
Člen 50
Dokumentacija in formalnosti
1. Kadar pristojni organi države članice gostiteljice odločajo o prošnji za dovolitev opravljanja reguliranega poklica na podlagi tega naslova, lahko zahtevajo dokumente in potrdila, našteta v Prilogi VII.
Predloženi dokumenti, našteti v (d), (e) in (f) točke 1 Priloge VII, na datum predložitve ne smejo biti starejši od treh mesecev.
Države članice, organi in druge pravne osebe zagotovijo zaupnost podatkov, ki jih prejmejo.
2. V primeru upravičenega dvoma lahko država članica gostiteljica zahteva od pristojnih organov države članice, da potrdijo verodostojnost potrdil in dokazil o formalnih kvalifikacijah, izdanih v tej državi članici, ter da, kadar je to primerno, potrdijo dejstvo, da upravičenec za poklice iz poglavja III tega naslova izpolnjuje minimalne pogoje usposobljenosti, določene za vsakega od teh poklicev v členih 24, 25, 28, 31, 34, 35, 38, 40, 44 in 46.
3. V primeru upravičenega dvoma ima država članica gostiteljica, če je dokazila o formalnih kvalifikacijah, kot so opredeljena v členu 3(1)(c), izdal pristojni organ v državi članici in vključujejo usposabljanje, ki je delno ali v celoti opravljeno v organizaciji, ustanovljeni v drugi državi članici, pravico preveriti pri pristojnem organu države članice, ki je izdala dokazila:
če je program usposabljanja v organizaciji, ki je izvedla usposabljanje, formalno potrdila izobraževalna organizacija ustanovljena v državi članici, ki je izdala dokazila;
če so izdana dokazila o formalnih kvalifikacijah enaka dokazilom, ki bi bila izdana, če bi se program v celoti opravil v državi članici, ki je izdala dokazila; in
če dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljujejo enake poklicne pravice na ozemlju države članice, ki je izdala dokazila.
3a. V primeru upravičenega dvoma lahko država članica gostiteljica od pristojnih organov države članice zahteva, da potrdijo dejstvo, da opravljanje poklica s strani prosilca ni bilo prekinjeno ali prepovedano zaradi resne poklicne kršitve ali kazenske obsodbe zaradi opravljanja katere od njegovih poklicnih dejavnosti.
3b. Izmenjava informacij med pristojnimi organi različnih držav članic v skladu s tem členom se izvaja prek IMI.
4. Kadar država članica gostiteljica od svojih državljanov za dostop do reguliranega poklica zahteva, da slovesno zaprisežejo ali podajo zaprisežno izjavo, in besedila te zaprisege ali izjave ni mogoče uporabiti za državljane drugih držav članic, mora poskrbeti za to, da take osebe lahko uporabijo ustrezno enakovredno besedilo.
Člen 51
Postopek za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij
1. Pristojni organ države članice gostiteljice potrdi prejem prošnje v roku enega meseca po prejemu in obvesti prosilca o kakršnih koli manjkajočih dokumentih.
2. Postopek preučitve prošnje za dovolitev opravljanja reguliranega poklica je treba opraviti čim hitreje, nato mora pristojni organ v državi članici gostiteljici izdati ustrezno utemeljeno odločitev, v vsakem primeru najkasneje v treh mesecih od datuma, ko je bila predložena prosilčeva popolna dokumentacija. Ta rok se lahko podaljša za en mesec v primerih, za katere se uporabljata poglavji I in II tega naslova.
3. Proti odločitvi ali če odločitev ni sprejeta v roku se lahko vloži pritožba v skladu z nacionalno zakonodajo.
Člen 52
Uporaba poklicnih nazivov
1. Če je v državi članici gostiteljici uporaba poklicnega naziva v zvezi z eno od dejavnosti zadevnega poklica regulirana, morajo državljani drugih držav članic, ki jim je dovoljeno opravljati reguliran poklic ►C2 na podlagi naslova III, uporabljati poklicni naziv države članice gostiteljice, ◄ ki ustreza temu poklicu v tej državi članici, ter tudi kakršne koli kratice, povezane s tem nazivom.
2. Kadar v državi članici poklic regulira združenje ali organizacija v smislu člena 3(2), državljani držav članic ne smejo uporabljati poklicnega naziva, ki ga izda ta organizacija ali združenje, ali njegove skrajšane oblike, če ne predložijo dokaza, da so člani tega združenja ali organizacije.
Če združenje ali organizacija članstvo pogojuje z določenimi kvalifikacijami, lahko to zahteva za državljane drugih držav članic, ki imajo poklicne kvalifikacije, le v skladu s pogoji, določenimi v tej direktivi.
3. Država članica uporabe poklicnega naziva ne sme omejiti na imetnike poklicnih kvalifikacij, če o združenju ali organizaciji ni uradno obvestila Komisije in drugih držav članic v skladu s členom 3(2).
NASLOV IV
PODROBNA PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POKLICA
Člen 53
Znanje jezikov
1. Strokovnjaki, ki se jim priznajo poklicne kvalifikacije, imajo jezikovno znanje, ki je potrebno za opravljanje poklica v državi članici gostiteljici.
2. Država članica zagotovi, da je vsako preverjanje, ki ga izvede pristojni organ za preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, ali se izvede pod njegovim nadzorom, omejen na znanje enega uradnega jezika države članice ali enega upravnega jezika države članice gostiteljice, pod pogojem, da je ta jezik tudi uradni jezik Unije.
3. Preverjanje, ki se izvaja v skladu z odstavkom 2, je mogoče uvesti, če gre za poklic, ki vpliva na varnost bolnikov. Preverjanje je mogoče določiti za druge poklice, kadar obstajajo resni in trdni pomisleki glede ustreznega jezikovnega znanja strokovnjaka v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, ki jih namerava ta strokovnjak opravljati.
Preverjanje se lahko izvede samo po tem, ko je bila izdana evropska poklicna izkaznica v skladu s členom 4d ali ko so bile priznane poklicne kvalifikacije, odvisno od primera.
4. Morebitno preverjanje jezikovnega znanja je sorazmerno z dejavnostjo, ki se bo opravljala. Zadevni strokovnjak ima možnost, da se na tako preverjanje pritoži na podlagi nacionalnega prava.
Člen 54
Uporaba naziva izobrazbe
Država članica gostiteljica brez poseganja v člen 7 in 52 zagotovi, da se zadevnim osebam podeli pravica do uporabe nazivov izobrazbe, podeljenih v državi članici izvora, in po možnosti okrajšav v jeziku te države članice. Država članica gostiteljica lahko zahteva, da temu nazivu sledi ime in naslov ustanove ali komisije, ki je naziv podelila. Če bi lahko prišlo do zamenjave naziva izobrazbe države članice izvora z nazivom v državi članici gostiteljici, ki v tej državi zahteva dodatno usposabljanje, ki ga oseba ni opravila, lahko država članica gostiteljica odredi, da mora oseba svoj naziv izobrazbe iz države članice izvora uporabljati v ustrezni obliki, ki jo določi država članica gostiteljica.
Člen 55
Odobritev s strani skladov za zdravstveno zavarovanje
Brez poseganja v člen 5(1) in točko (b) prvega pododstavka člena 6 države članice, ki od oseb, ki so pridobile svoje poklicne kvalifikacije na njihovem ozemlju, zahtevajo, da opravijo pripravniško dobo na delovnem mestu in/ali obdobje pridobivanja poklicnih izkušenj, da jih odobri sklad za zdravstveno zavarovanje, odstopijo od te zahteve za imetnike dokazil o poklicnih kvalifikacijah za zdravnika in zobozdravnika, pridobljenih v drugih državah članicah.
Člen 55a
Priznavanje poklicnega usposabljanja
1. Če se za dostop do reguliranega poklica v državi članici izvora zahteva dokončanje poklicnega usposabljanja, pristojni organ države članice izvora pri obravnavanju prošnje za opravljanje reguliranega poklica prizna poklicno usposabljanje, opravljeno v drugi državi članici, če je to usposabljanje v skladu z objavljenimi smernicami iz odstavka 2, ter upošteva poklicno usposabljanje, opravljeno v tretji državi. Vendar lahko države članice v nacionalni zakonodaji del poklicnega usposabljanja, ki se lahko opravi v tujini, časovno omejijo na razumno obdobje.
2. Priznavanje poklicnega usposabljanja ne nadomesti veljavnih zahtev za opravljanje preizkusa znanja, da se pridobi dostop do zadevnega poklica. Pristojni organi objavijo smernice o organizaciji in priznavanju poklicnega usposabljanja, ki se opravi v drugi državi članici ali v tretji državi, zlasti o vlogi mentorja poklicnega usposabljanja.
NASLOV V
UPRAVNO SODELOVANJE IN ODGOVORNOST DO DRŽAVLJANOV ZA IZVAJANJE
Člen 56
Pristojni organi
1. Pristojni organi države članice gostiteljice in države članice izvora tesno sodelujejo in si med seboj pomagajo, da bi olajšali uporabo te direktive. Zagotovijo zaupnost izmenjanih podatkov.
2. ►M9 Pristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice si izmenjujejo podatke o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali o kakršnih koli drugih resnih in posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na opravljanje dejavnosti po tej direktivi. Pri tem upoštevajo pravila o varovanju osebnih podatkov iz direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES. ◄
Država članica izvora preveri verodostojnost okoliščin, njeni organi pa sprejmejo odločitev o naravi in obsegu preiskav, ki jih je treba opraviti, ter obvestijo državo članico gostiteljico o sklepih, ki jih sprejme na podlagi razpoložljivih podatkov.
2a. Za namene odstavkov 1 in 2 pristojni organi uporabijo IMI.
3. Vsaka država članica najkasneje do 20 oktobra 2007, imenuje organe in telesa, pristojne za izdajanje ali prejemanje dokazil o formalnih kvalifikacijah in drugih dokumentov in podatkov ter pristojne za prejemanje prošenj in sprejemanje odločitev navedenih v tej direktivi ter o tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo.
4. Vsaka država članica imenuje koordinatorja za dejavnosti pristojnih organov iz odstavka 1 ter o tem obvesti druge države članice in Komisijo.
Naloge koordinatorjev so:
spodbujati enotno izvajanje te direktive;
zbirati vse podatke, ki se nanašajo na izvajanje te direktive, kot so podatki o pogojih za dostop do reguliranih poklicev v državah članicah;
preučiti predloge za skupne okvire za usposabljanje in skupne preizkuse usposobljenosti;
izmenjati informacije in dobro prakso za namene optimizacije nenehnega poklicnega razvoja v državah članicah;
izmenjati informacije in dobro prakso o izvajanju dopolnilnih ukrepov iz člena 14.
Koordinatorji lahko pri opravljanju nalog, določenih v točki (b) tega odstavka, prosijo za pomoč centre za pomoč iz člena 57b.
Člen 56a
Mehanizem opozarjanja
1. Pristojni organi države članice pristojne organe vseh drugih držav članic obvestijo o strokovnjaku, ki so mu nacionalni organi ali sodišča omejili ali prepovedali opravljanje naslednjih poklicnih dejavnosti v celoti ali deloma na ozemlju navedene države članice, tudi če gre za začasno prepoved:
zdravnik splošne medicine in splošne prakse z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točk 5.1.1 in 5.1.4 Priloge V;
zdravnik specialist z nazivom iz točke 5.1.3 Priloge V;
medicinska sestra za splošno zdravstveno nego z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točke 5.2.2 Priloge V;
zobozdravnik z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točke 5.3.2 Priloge V;
zobozdravnik specialist z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točke 5.3.3 Priloge V;
veterinar z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točke 5.4.2 Priloge V;
babica z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točke 5.5.2 Priloge V;
farmacevt z dokazilom o formalni kvalifikaciji iz točke 5.6.2 Priloge V;
imetniki dokazil iz točke 2 Priloge VII, ki potrjujejo, da je imetnik zaključil usposabljanje, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz členov 24, 25, 31, 34, 35, 38, 40, oziroma 44, vendar se je to usposabljanje začelo pred referenčnimi datumi kvalifikacij iz točk 5.1.3, 5.1.4, 5.2.2, 5.3.2, 5.3.3, 5.4.2, 5.5.2 in 5.6.2 Priloge V;
imetniki potrdil o pridobljenih pravicah iz členov 23, 27, 29, 33, 33a, 37, 43 in 43a;
drugi strokovnjaki, ki opravljajo dejavnosti, ki vplivajo na varnost bolnikov, kadar opravljajo poklic, ki je reguliran v tej državi članici;
strokovnjaki, ki opravljajo dejavnosti, povezane z izobraževanjem mladoletnikov, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, kadar opravljajo poklic, ki je reguliran v tej državi članici.
2. Pristojni organi pošljejo informacije iz odstavka 1 v obliki opozorila prek IMI najpozneje v treh dneh od dneva sprejetja odločitve, ki zadevnemu strokovnjaku omejuje ali prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti v celoti ali v njenem delu. Te informacije se omejijo na naslednje:
identiteta strokovnjaka;
zadevni poklic;
informacije o nacionalnem organu ali sodišču, ki sprejme odločitev o omejitvi ali prepovedi;
obseg omejitve ali prepovedi ter
obdobje, v katerem velja omejitev ali prepoved.
3. Pristojni organi zadevne države članice najpozneje v treh dneh od dneva sprejetja odločitve sodišča pristojne organe vseh drugih držav članic v obliki opozorila prek IMI obvestijo o identiteti strokovnjakov, ki so zaprosili za priznanje kvalifikacij v skladu s to direktivo in za katere so sodišča naknadno ugotovila, da so v tem okviru uporabili ponarejena dokazila o poklicnih kvalifikacijah.
4. Obdelava osebnih podatkov za namene izmenjave informacij iz odstavkov 1 in 2 se izvaja v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES. Komisija osebne podatke obdeluje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.
5. Pristojne organe vseh držav članic se nemudoma obvesti o izteku prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V ta namen se od pristojnega organa države članice, ki zagotovi informacije v skladu z odstavkom 1, poleg tega zahteva, da navede datum izteka, pa tudi vse naknadne spremembe tega datuma.
6. Države članice zagotovijo, da so strokovnjaki, o katerih so druge države članice opozorjene, hkrati s samim opozorilom pisno obveščeni o opozorilih, da se lahko na odločitev pritožijo v skladu z nacionalnim pravom ali zahtevajo popravek take odločitve in imajo dostop do pravnih sredstev v zvezi z morebitno škodo, ki jo povzročijo napačna opozorila drugim državam članicam, pri čemer mora biti v takih primerih v odločitvi o opozorilu navedeno, da je strokovnjak začel postopek proti zadevni odločitvi.
7. Podatki v zvezi z opozorili se lahko v IMI obdelujejo samo, dokler so veljavni. Opozorila se izbrišejo v treh dneh po dnevu sprejetja odločitve o preklicu ali po izteku prepovedi ali omejitev iz odstavka 1.
8. Komisija sprejme izvedbene akte za uporabo mehanizma opozarjanja. Ti izvedbeni akti vključujejo določbe o organih, upravičenih do pošiljanja ali prejemanja opozoril in o umiku in zaključitvi opozoril ter ukrepih za zagotavljanje zaščite v času obdelave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 57
Osrednji spletni dostop do informacij
1. Države članice zagotovijo, da so prek enotnih kontaktnih točk iz člena 6 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu ( 6 ) na spletu dostopne naslednje informacije, ki se redno posodabljajo:
seznam vseh reguliranih poklicev v državi članici, vključno s podatki za stik s pristojnimi organi za vsak reguliran poklic in centrom za pomoč iz člena 57b;
seznam poklicev, za katere je na voljo evropska poklicna izkaznica, ter delovanje te izkaznice, vključno z vsemi povezanimi pristojbinami, ki jih morajo poravnati strokovnjaki, in organi, pristojni za izdajo izkaznice;
seznam vseh poklicev, za katere država članica v nacionalnih zakonih in drugih predpisih uporablja člen 7(4);
seznam reguliranih izobraževanj in usposabljanj ter usposabljanj s posebno strukturo iz točke (c)(ii) člena 11;
vse zahteve in postopki, navedeni v členih 7, 50, 51 in 53 za poklice, regulirane v državi članici, vključno z vsemi povezanimi pristojbinami, ki jih morajo poravnati državljani, in dokumenti, ki jih morajo državljani predložiti pristojnim organom;
opis postopka pritožbe na v skladu s to direktivo sprejete odločitve pristojnih organov na podlagi nacionalnih zakonov in drugih predpisov.
2. Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 jasne in uporabniku razumljive, da so brez težav dostopne na daljavo in v elektronski obliki ter da se redno posodabljajo.
3. Države članice zagotovijo, da se na vsako zahtevo po informacijah, naslovljeno na enotne kontaktne točke, odgovori čim prej.
4. Države članice in Komisija sprejmejo spremljevalne ukrepe in tako enotne kontaktne točke spodbudijo, da informacije iz odstavka 1 ponudijo tudi v drugih uradnih jezikih Unije. To ne vpliva na zakonodajo držav članic o uporabi jezikov na njihovem ozemlju.
5. Države članice sodelujejo med seboj in s Komisijo za namene izvajanja odstavkov 1, 2 in 4.
Člen 57a
Postopki po elektronski poti
1. Države članice zagotovijo, da se vse zahteve, postopki in formalnosti v zvezi z zadevami iz te direktive lahko brez težav zaključijo na daljavo ter po elektronski poti prek ustrezne enotne kontaktne točke ali ustreznih pristojnih organov. To pristojnim organom držav članic ne preprečuje, da pozneje ne bi zahtevali overjenih kopij, če imajo upravičene dvome in kadar je to nujno potrebno.
2. Odstavek 1 se ne nanaša na izvajanje prilagoditvenega obdobja ali preizkusa poklicne usposobljenosti.
3. Kadar država članica utemeljeno zahteva izpopolnjene elektronske podpise, kakor je določeno v točki 2 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 7 ) za zaključek postopkov iz odstavka 1 tega člena, države članice sprejmejo elektronske podpise v skladu z Odločbo Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s pomočjo enotnih kontaktnih točk po Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu ( 8 ) in zagotovijo tehnične ukrepe za obdelavo dokumentov v obliki izpopolnjenega elektronskega podpisa, opredeljenega s Sklepom Komisije 2011/130/EU z dne 25. februarja 2011 o določitvi minimalnih zahtev glede čezmejne obdelave dokumentov z elektronskim podpisom pristojnih organov v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu ( 9 ).
4. Vsi postopki se izvedejo v skladu s členom 8 Direktive 2006/123/ES o enotnih kontaktnih točkah. Postopkovni roki, določeni v členu 7(4) in členu 51, začnejo teči ob vložitvi prošnje ali posredovanju katerega koli manjkajočega dokumenta državljana enotni kontaktni točki ali neposredno ustreznemu pristojnemu organu. Zahteve za overjene kopije iz odstavka 1 tega člena ne štejejo kot zahteve za manjkajoče dokumente.
Člen 57b
Centri za pomoč
1. Vsaka država članica najpozneje do 18. januarja 2016 imenuje center za pomoč, katerega naloga je državljanom, pa tudi centrom za pomoč drugih držav članic zagotoviti pomoč glede priznavanja poklicnih kvalifikacij iz te direktive, vključno z informacijami o nacionalni zakonodaji, ki ureja poklice in opravljanje navedenih poklicev, socialni zakonodaji in po potrebi o etičnih pravilih.
2. Centri za pomoč v državah članicah gostiteljicah državljanom, po potrebi v sodelovanju s centrom za pomoč v državi članici izvora, pristojnimi organi in enotnimi kontaktnimi točkami v državi članici gostiteljici, nudijo pomoč pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo na podlagi te direktive.
3. Pristojni organi v državi članici izvora ali državi članici gostiteljici morajo v celoti sodelovati s centrom za pomoč v državi članici gostiteljici in po potrebi v državi članici izvora in jim na zahtevo zagotoviti vse pomembne informacije o posameznih primerih na podlagi pravil o varstvu podatkov v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES.
4. Na zahtevo Komisije centri za pomoč Komisijo v dveh mesecih po prejemu take zahteve obvestijo o rezultatih poizvedb, ki jih obravnava Komisija.
Člen 57c
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 3(2), člena 20, drugega pododstavka člena 21(6), člena 21a(4), člena 25(5), drugega odstavka člena 26, drugega pododstavka člena 31(2), drugega pododstavka člena 34(2), člena 35(4) in (5), drugega pododstavka člena 38(1), tretjega pododstavka člena 40(1), drugega pododstavka člena 44(2), člena 49a(4) in člena 49b(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem pet-letnega obdobja. Prenos pooblastila se avtomatično podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 3(2), člena 20, drugega pododstavka člena 21(6), člena 21a(4), člena 25(5), drugega odstavka člena 26, drugega pododstavka člena 31(2), drugega pododstavka člena 34(2), člena 35(4) in (5), drugega pododstavka člena 38(1), tretjega pododstavka člena 40(1), drugega pododstavka člena 44(2), člena 49a(4) in člena 49b(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(2), členom 20, drugim pododstavkom člena 21(6), členom 21a(4), členom 25(5), drugim odstavkom člena 26, drugim pododstavkom člena 31(2), drugim pododstavkom člena 34(2), členom 35(4) in (5), drugim pododstavkom člena 38(1), tretjim pododstavkom člena 40(1), drugim pododstavkom člena 44(2), členom 49a(4) in členom 49b(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 58
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za priznavanje poklicnih kvalifikacij. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 59
Preglednost
1. Države članice Komisiji predložijo seznam reguliranih poklicev, pri čemer podrobno navedejo dejavnosti, ki jih zajema vsak poklic, ter seznam reguliranega izobraževanja in usposabljanja ter usposabljanja s posebno strukturo iz točke (c)(ii) člena 11, na njihovem ozemlju do 18. januarja 2016. Morebitne spremembe teh seznamov je prav tako treba nemudoma priglasiti Komisiji. Komisija vzpostavi in vzdržuje javno dostopno zbirko podatkov o reguliranih poklicih, vključno s splošnim opisom dejavnosti, ki jih zajema vsak poklic.
2. Države članice do 18. januarja 2016 Komisiji priglasijo seznam poklicev, za katere je potrebno predhodno preverjanje kvalifikacij v skladu s členom 7(4). Države članice Komisiji posebej utemeljijo vključitev vsakega posameznega poklica na ta seznam.
3. Države članice preverijo, ali so zahteve na podlagi njihovega pravnega sistema, ki imetniku določene poklicne kvalifikacije omejujejo dostop do ali opravljanje poklica, vključno z uporabo poklicnih nazivov in poklicnih dejavnosti, dovoljenih na podlagi takega naziva, ki se v tem členu navajajo kot „zahteve“, skladne z naslednjimi načeli:
zahteve ne smejo biti neposredno ali posredno diskriminatorne na podlagi državljanstva ali kraja prebivališča;
zahteve morajo biti utemeljene s prevladujočimi razlogi splošnega interesa;
zahteve morajo biti take, da zagotavljajo uresničitev zastavljenega cilja, in ne smejo preseči tega, kar je potrebno za uresničitev cilja.
4. Odstavek 1 se uporablja tudi za poklice, ki jih v državi članici regulira združenje ali organizacija v smislu člena 3(2), in vse zahteve za članstvo v teh združenjih ali organizacijah.
5. Države članice Komisiji do 18. januarja 2016 zagotovijo informacije o zahtevah, ki jih nameravajo ohraniti, in razloge za mnenje, da so te zahteve v skladu z odstavkom 3. Države članice v šestih mesecih po sprejetju ukrepa zagotovijo informacije o zahtevah, ki so jih naknadno uvedle, in razloge za mnenje, da so njihove zahteve skladne z odstavkom 3.
6. Države članice do 18. januarja 2016 in nato vsaki dve leti predložijo tudi poročilo o zahtevah, ki so jih odpravile ali ublažile.
7. Komisija poročila iz odstavka 5 pošlje drugim državam članicam, ki v šestih mesecih po prejemu poročila predložijo svoje pripombe. V tem šestmesečnem obdobju se Komisija posvetuje z interesnimi skupinami, vključno z zadevnimi poklici.
8. Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, povzetek poročila predloži skupini koordinatorjev, ustanovljeni s Sklepom Komisije 2007/172/ES z dne 19. marca 2007 o ustanovitvi skupine koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij ( 10 ), ki lahko predloži pripombe.
9. Ob upoštevanju pripomb iz odstavkov 7 in 8 Komisija do 18. januarja 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje končne ugotovitve, ki jim po potrebi priloži predloge za nadaljnje pobude.
NASLOV VI
DRUGE DOLOČBE
Člen 60
Poročila
1. Države članice pošljejo Komisiji vsaki dve leti od 20 oktobra 2007, poročilo o izvajanju sistema. Poleg splošnih ugotovitev poročilo vsebuje tudi statistični povzetek sprejetih odločitev in opis glavnih težav pri uporabi te direktive.
Od 18. januarja 2016 statistični povzetek sprejetih odločitev iz prvega pododstavka vsebuje podrobne informacije o številu in vrsti odločitev, sprejetih v skladu s to direktivo, vključno z vrsto odločitev o delnem dostopu, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 4f, ter opisom glavnih težav pri uporabi te direktive.
2. Komisija do 18. januarja 2019 in nato vsakih pet let objavi poročilo o izvajanju te direktive.
V prvem takem poročilu je poudarek namenjen zlasti novim elementom, uvedenim v tej direktivi, obravnavane pa so predvsem naslednje teme:
delovanje evropske poklicne izkaznice;
posodobitev znanja, veščin in kompetenc za poklice iz poglavja III naslova III, vključno s seznamom sposobnosti iz člena 31(7);
delovanje skupnih okvirov za usposabljanje in skupnih preizkusov usposobljenosti;
rezultati posebnih dopolnilnih programov iz romunskih zakonov ali drugih predpisov o imetnikih dokazil o formalnih kvalifikacijah iz člena 33a ali imetnikih dokazil o formalnih kvalifikacijah na posrednješolski ravni, da se oceni potreba po pregledu sedanjih določb o ureditvi pridobljenih pravic, ki veljajo za romunska dokazila o formalnih kvalifikacijah medicinske sestre za splošno zdravstveno nego.
Države članice zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo navedenega poročila.
Člen 61
Klavzula o odstopanju
Če pri izvajanju ene od določb te direktive država članica naleti na večje težave na določenem področju, Komisija te težave preuči v sodelovanju z zadevno državo članico.
Po potrebi Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zadevni državi članici dovoli, da v omejenem obdobju odstopa od zadevne določbe.
Člen 62
Razveljavitev
Direktive 77/452/EGS, 77/453/EGS, 78/686/EGS, 78/687/EGS, 78/1026/EGS, 78/1027/EGS, 80/154/EGS, 80/155/EGS, 85/384/EGS, 85/432/EGS, 85/433/EGS, 89/48/EGS, 92/51/EGS, 93/16/EGS in 99/42/ES se razveljavijo s 20 oktobrom 2007. Sklicevanja na razveljavljene direktive se obravnavajo kot sklicevanja na to direktivo, razveljavitev pa ne vpliva na akte, sprejete na podlagi navedenih direktiv.
Člen 63
Prenos
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 20 oktobra 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 64
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 65
Naslovljenci
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
Seznam poklicnih združenj ali organizacij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2)
IRSKA ( 11 )
The Institute of Chartered Accountants in Ireland ( 12 )
The Institute of Certified Public Accountants in Ireland ()
The Association of Certified Accountants ()
Institution of Engineers of Ireland
Irish Planning Institute
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Institute of Chartered Accountants in England and Wales
Institute of Chartered Accountants of Scotland
Institute of Chartered Accountants in Ireland
Chartered Association of Certified Accountants
Chartered Institute of Loss Adjusters
Chartered Institute of Management Accountants
Institute of Chartered Secretaries and Administrators
Chartered Insurance Institute
Institute of Actuaries
Faculty of Actuaries
Chartered Institute of Bankers
Institute of Bankers in Scotland
Royal Institution of Chartered Surveyors
Royal Town Planning Institute
Chartered Society of Physiotherapy
Royal Society of Chemistry
British Psychological Society
Library Association
Institute of Chartered Foresters
Chartered Institute of Building
Engineering Council
Institute of Energy
Institution of Structural Engineers
Institution of Civil Engineers
Institution of Mining Engineers
Institution of Mining and Metallurgy
Institution of Electrical Engineers
Institution of Gas Engineers
Institution of Mechanical Engineers
Institution of Chemical Engineers
Institution of Production Engineers
Institution of Marine Engineers
Royal Institution of Naval Architects
Royal Aeronautical Society
Institute of Metals
Chartered Institution of Building Services Engineers
Institute of Measurement and Control
British Computer Society
▼M9 —————
PRILOGA IV
Dejavnosti, povezane s kategorijami poklicnih izkušenj, navedenih v členih 17, 18 in 19
Seznam I
Glavne skupine, vključene v Direktivo 64/427/EGS, spremenjeno z Direktivo 69/77/EGS in direktivama 68/366/EGS in 82/489/EGS
1 Direktiva 64/427/EGS
(Direktiva o liberalizaciji: 64/429/EGS)
Nomenklatura NICE (v skladu z glavnimi skupinami 23 — 40 ISIC)
|
Glavna skupina |
23 |
Proizvodnja tekstilij |
|
232 |
Proizvodnja in obdelava tekstilnih surovin na strojih za volno |
|
|
233 |
Proizvodnja in obdelava tekstilnih surovin na strojih za bombaž |
|
|
234 |
Proizvodnja in obdelava tekstilnih surovin na strojih za svilo |
|
|
235 |
Proizvodnja in obdelava tekstilnih surovin na strojih za lan in konopljo |
|
|
236 |
Druga industrija tekstilnih vlaken (juta, trda vlakna itd.), vrvi |
|
|
237 |
Proizvodnja pletenih in kvačkanih izdelkov |
|
|
238 |
Plemenitenje tekstilij |
|
|
239 |
Druga tekstilna industrija |
|
|
Glavna skupina |
24 |
Proizvodnja obutve, drugih oblačil in posteljnine |
|
241 |
Strojna proizvodnja obutve (razen iz gume ali lesa) |
|
|
242 |
Ročna proizvodnja in popravilo obutve |
|
|
243 |
Proizvodnja oblačil (razen krznenih) |
|
|
244 |
Proizvodnja žimnic in posteljnine |
|
|
245 |
Industrija kože in usnja |
|
|
Glavna skupina |
25 |
Obdelava in predelava lesa in plute, razen proizvodnje pohištva |
|
251 |
Žaganje in industrijska priprava lesa |
|
|
252 |
Proizvodnja lesenih polizdelkov |
|
|
253 |
Serijska proizvodnja lesenih gradbenih komponent, vključno s podi |
|
|
254 |
Proizvodnja lesene embalaže |
|
|
255 |
Proizvodnja drugih lesenih izdelkov (razen pohištva) |
|
|
259 |
Proizvodnja izdelkov iz slame, plute, pletarskih izdelkov, izdelkov iz protja in ratana; izdelovanje krtač |
|
|
Glavna skupina |
26 |
260 Proizvodnja lesenega pohištva |
|
Glavna skupina |
27 |
Proizvodnja papirja in papirnatih izdelkov |
|
271 |
Proizvodnja celuloze, papirja in kartona |
|
|
272 |
Obdelava papirja in kartona ter proizvodnja izdelkov iz celuloze |
|
|
Glavna skupina |
28 |
280 Založništvo, tiskarstvo in sorodne industrije |
|
Glavna skupina |
29 |
Usnjarska industrija |
|
291 |
Obrati za strojenje in dodelavo usnja |
|
|
292 |
Proizvodnja usnjenih izdelkov |
|
|
Prejšnja glavna skupina |
30 |
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, umetnih vlaken in škroba |
|
301 |
Predelava gume in azbesta |
|
|
302 |
Predelava plastičnih mas |
|
|
303 |
Proizvodnja umetnih vlaken |
|
|
Prejšnja glavna skupina |
31 |
Kemična industrija |
|
311 |
Proizvodnja kemičnih surovin in njihova nadaljnja predelava |
|
|
312 |
Specializirana proizvodnja kemičnih izdelkov, predvsem za industrijo in kmetijstvo (vključno s proizvodnjo za industrijsko uporabo olj in maščob rastlinskega ali živalskega izvora iz skupine ISIC 312) |
|
|
313 |
Specializirana proizvodnja kemičnih izdelkov, predvsem za hišno rabo ali rabo v pisarni [razen proizvodnje medicinskih in farmacevtskih izdelkov (prejšnja skupina ISIC 319)] |
|
|
Glavna skupina |
32 |
320 Naftna industrija |
|
Glavna skupina |
33 |
Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov |
|
331 |
Proizvodnja gradbenih glinenih izdelkov |
|
|
332 |
Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov |
|
|
333 |
Proizvodnja keramičnih izdelkov, vključno z ognjevzdržnimi izdelki |
|
|
334 |
Proizvodnja cementa, apna in mavca |
|
|
335 |
Proizvodnja gradbenega materiala iz betona, cementa in mavca |
|
|
339 |
Obdelava kamna in proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov |
|
|
Glavna skupina |
34 |
Proizvodnja in primarno preoblikovanje železa in barvnih kovin |
|
341 |
Železarska in jeklarska industrija (kot je določena v Pogodbi ESPJ, vključno s koksarnami v jeklarnah) |
|
|
342 |
Proizvodnja jeklenih cevi |
|
|
343 |
Vlečenje žice, hladni vlek, hladno valjanje trakov, hladno oblikovanje |
|
|
344 |
Proizvodnja in primarno preoblikovanje železa in barvnih kovin |
|
|
345 |
Livarne železa in barvnih kovin |
|
|
Glavna skupina |
35 |
Proizvodnja kovinskih izdelkov (razen strojev in transportne opreme) |
|
351 |
Kovanje, grobo vtiskovanje in grobo stiskanje |
|
|
352 |
Sekundarno preoblikovanje in površinska obdelava |
|
|
353 |
Kovinske konstrukcije |
|
|
354 |
Izdelovanje kotlov, proizvodnja industrijskih posod |
|
|
355 |
Proizvodnja orodja in sredstev ter končnih kovinskih izdelkov (razen električne opreme) |
|
|
359 |
Pomožne dejavnosti strojegradnje |
|
|
Glavna skupina |
36 |
Proizvodnja strojev, razen električnih strojev |
|
361 |
Proizvodnja kmetijskih obdelovalnih strojev in traktorjev |
|
|
362 |
Proizvodnja pisarniških strojev |
|
|
363 |
Proizvodnja orodja za obdelavo kovin in drugega strojnega orodja ter napeljav in naprav zanje in za drugo električno orodje |
|
|
364 |
Proizvodnja strojev za tekstil in dodatkov, proizvodnja šivalnih strojev |
|
|
365 |
Proizvodnja strojev in opreme za živilsko industrijo in industrijo pijač ter za kemično in sorodne industrije |
|
|
366 |
Proizvodnja naprav in opreme za rudnike, železo in jeklolivarne ter gradbeno industrijo; proizvodnja mehanske upravljavske opreme |
|
|
367 |
Proizvodnja transmisijske opreme |
|
|
368 |
Proizvodnja opreme za druge posebne industrijske namene |
|
|
369 |
Proizvodnja drugih neelektričnih strojev in opreme |
|
|
Glavna skupina |
37 |
Elektromehanika |
|
371 |
Proizvodnja električnih napeljav in kablov |
|
|
372 |
Proizvodnja elektromotorjev, generatorjev, transformatorjev, stikalnih mehanizmov in druge podobne opreme za zagotavljanje električne energije |
|
|
373 |
Proizvodnja električne opreme za neposredno komercialno uporabo |
|
|
374 |
Proizvodnja telekomunikacijske opreme, števcev, drugih naprav za merjenje in elektromedicinske opreme |
|
|
375 |
Proizvodnja elektronske opreme, radijskih in televizijskih sprejemnikov, avdioopreme |
|
|
376 |
Proizvodnja električnih gospodinjskih naprav |
|
|
377 |
Proizvodnja svetil in opreme za razsvetljavo |
|
|
378 |
Proizvodnja baterij in akumulatorjev |
|
|
379 |
Popravilo, namestitev in specializirana napeljava električne opreme |
|
|
Prejšnja glavna skupina |
38 |
Proizvodnja vozil in plovil |
|
383 |
Proizvodnja motornih vozil in njihovih delov |
|
|
384 |
Popravilo motornih vozil, motornih koles in koles |
|
|
385 |
Proizvodnja motornih koles, koles in njihovih delov |
|
|
389 |
Proizvodnja vozil in plovil, drugje neomenjena |
|
|
Glavna skupina |
39 |
Različna proizvodna industrija |
|
391 |
Proizvodnja finomehanskih instrumentov ter instrumentov za merjenje in kontroliranje |
|
|
392 |
Proizvodnja medicinsko-kirurških instrumentov in opreme ter ortopedskih aparatov (razen ortopedskih čevljev) |
|
|
393 |
Proizvodnja fotografske in optične opreme |
|
|
394 |
Proizvodnja in popravilo ročnih ur in merilnikov časa |
|
|
395 |
Proizvodnja nakita in plemenitih kovin |
|
|
396 |
Proizvodnja in popravilo glasbil |
|
|
397 |
Proizvodnja iger, igrač, športne in atletske opreme |
|
|
399 |
Druga proizvodna industrija |
|
|
Glavna skupina |
40 |
Gradbeništvo |
|
400 |
Gradbeništvo (nespecializirano); rušenje |
|
|
401 |
Gradnja stavb (stanovanjskih ali drugih) |
|
|
402 |
Gradbeno inženirstvo; gradnja cest, mostov, železnic itd. |
|
|
403 |
Montaža |
|
|
404 |
Dekoraterstvo in zaključna dela |
2 Direktiva 68/366/EGS
(Direktiva o liberalizaciji: 68/365/EGS)
Nomenklatura NICE
|
lavna skupina |
20A |
200 Industrija živalskih in rastlinskih maščob in olj |
|
20B |
Živilska industrija (razen industrije pijač) |
|
|
201 |
Zakol, priprava in konzerviranje mesa |
|
|
202 |
Mlečna industrija in industrija mlečnih izdelkov |
|
|
203 |
Konzerviranje sadja in zelenjave |
|
|
204 |
Konzerviranje rib in drugih morskih sadežev |
|
|
205 |
Proizvodnja mlevskih izdelkov |
|
|
206 |
Proizvodnja pekovskih izdelkov, vključno s prepečencem in piškoti |
|
|
207 |
Sladkorna industrija |
|
|
208 |
Proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov |
|
|
209 |
Proizvodnja različnih živilskih izdelkov |
|
|
Glavna skupina |
21 |
Proizvodnja pijač |
|
211 |
Proizvodnja etilnega alkohola s fermentacijo, proizvodnja kvasa in alkoholnih pijač |
|
|
212 |
Proizvodnja vina in drugih alkoholnih pijač brez slada |
|
|
213 |
Varjenje in priprava slada |
|
|
214 |
Industrija brezalkoholnih pijač in vode z dodanim ogljikovim dioksidom |
|
|
ex 30 |
Proizvodnja gumenih izdelkov, izdelkov iz plastičnih mas, umetnih in sintetičnih vlaken in škroba |
|
|
304 |
Proizvodnja izdelkov iz škroba |
3 Direktiva 82/489/EGS
Nomenklatura ISIC
|
ex 855 |
Frizerstvo (razen storitev pedikerjev in poklicnih šol za kozmetike in frizerje) |
Seznam II
Glavne skupine direktiv 75/368/EGS, 75/369/EGS in 82/470/EGS
1 Direktiva 75/368/EGS (dejavnosti iz člena 5(1))
Nomenklatura ISIC
|
ex 04 |
Ribištvo |
|
|
043 |
Ribištvo v celinskih vodah |
|
|
ex 38 |
Proizvodnja vozil in plovil |
|
|
381 |
Ladjedelništvo in popravila |
|
|
382 |
Proizvodnja tirne opreme |
|
|
386 |
Proizvodnja zrakoplovov (vključno z vesoljsko opremo) |
|
|
ex 71 |
Dejavnosti, povezane s prevozom, in dejavnosti, ki niso prevoz iz naslednjih skupin: |
|
|
ex 711 |
Storitve v spalnih in jedilnih vagonih; vzdrževanje tirnih sklopov in remiz; čiščenje vagonov |
|
|
ex 712 |
Vzdrževanje vozil mestnega, primestnega in medmestnega prevoza potnikov |
|
|
ex 713 |
Vzdrževanje vozil za drug kopenski prevoz potnikov (npr. avtomobili, avtobusi, taksiji) |
|
|
ex 714 |
Delovanje in vzdrževanje pomožnih storitev v cestnem prometu (npr. ceste, predori in cestninske postaje, skladišča za blago, parkirišča, avtobusne in tramvajske remize) |
|
|
ex 716 |
Dejavnosti, povezane s prevozom po celinskih vodah (npr. delovanje in vzdrževanje vodnih poti, pristanišč in drugih objektov in naprav za vodni promet; storitve vlečenja in pilotiranja v pristaniščih, postavljanje boj, natovarjanje in raztovarjanje plovil in druge podobne dejavnosti, kot so reševanje plovil, vleka in dejavnosti čolnarn) |
|
|
73 |
Komunikacije Poštne storitve in telekomunikacije |
|
|
ex 85 |
Osebne storitve |
|
|
854 |
Pralnice in storitve pralnic, suho čiščenje in barvanje |
|
|
ex 856 |
Fotografski ateljeji: portretno in komercialno fotografiranje, razen fotoreporterjev |
|
|
ex 859 |
Drugje nerazvrščene osebne storitve (vzdrževanje in čiščenje stavb ali le bivalnih prostorov) |
|
2 Direktiva 75/369/EGS (člen 6: kadar se dejavnost šteje kot industrijska ali drobnoobrtna)
Nomenklatura ISIC
Naslednje dejavnosti prodaje zunaj prodajaln:
nakup in prodaja blaga:
dejavnosti, vključene v že sprejete prehodne ukrepe, ki izrecno izključujejo ali ne omenjajo opravljanja takih dejavnosti zunaj prodajaln.
3 Direktiva 82/470/EGS (člen 6(1) in (3))
Skupini 718 in 720 nomenklature ISIC
Dejavnosti vključujejo zlasti:
s sklepanjem pogodb z izvajalci prevozov v imenu naročnika;
z izbiro načina prevoza, podjetja in poti, najugodnejšega za naročnika;
z urejanjem tehnične strani prevoza (npr. pakiranje za prevoz); z opravljanjem različnih postopkov za prevoz (npr. zagotavljanje zalog ledu za hladilne vagone);
z opravljanjem formalnosti, povezanih s prevozom, kakršne so priprava tovornih listov; z združevanjem in razpršitvijo pošiljk;
z usklajevanjem različnih faz prevoza, z zagotavljanjem tranzita, ponovnega prevoza, pretovarjanja in drugih končnih postopkov;
z urejanjem prevoznine in prevoznikov in prevoznih sredstev za osebe, ki blago razpošiljajo ali ga prejemajo:
[Dejavnosti, naštete v členu 2(A)(a), (b) in (d).]
Seznam III
Direktive 64/222/EGS, 68/364/EGS, 68/368/EGS, 75/368/EGS, 75/369/EGS, 70/523/EGS in 82/470/EGS
1 Direktiva 64/222/EGS
(Direktivi o liberalizaciji: 64/223/EGS in 64/224/EGS)
Dejavnosti samozaposlenih oseb v veletrgovini, razen v veletrgovini z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki, toksičnimi izdelki in patogeni ter premogom (prejšnja skupina 611).
Poklicne dejavnosti posrednika, ki ga ena ali več oseb pooblasti in mu da navodila, da se v njihovem imenu in za njihov račun pogaja ali sklene trgovinske posle.
Poklicne dejavnosti posrednika, ki sicer nima takih trajnih navodil, poveže pa osebe, ki želijo neposredno druga z drugo skleniti pogodbo, ali uredi njihove trgovinske posle ali pomaga pri njihovi izvedbi.
Poklicne dejavnosti posrednika, ki sklepa trgovinske posle zase in za druge.
Poklicne dejavnosti posrednika, ki opravlja veleprodajo z dražbo za druge.
Poklicne dejavnosti posrednika, ki zbira naročila od vrat do vrat.
Opravljanje storitev posrednika s poklicnimi dejavnostmi, ki ga zaposli eno ali več trgovskih, industrijskih podjetij ali podjetij drobne obrti.
2 Direktiva 68/364/EGS
(Direktiva o liberalizaciji: 68/363/EGS)
Ex skupina 612 ISIC: Trgovina na drobno
Izključene dejavnosti:
|
012 |
Dajanje kmetijskih strojev v najem |
|
640 |
Nepremičnine, dajanje nepremičnin v najem |
|
713 |
Dajanje avtomobilov, kočij in konjev v najem |
|
718 |
Dajanje tirnih vozil in vagonov v najem |
|
839 |
Dajanje strojev v najem gospodarskim podjetjem |
|
841 |
Rezervacije sedežev v kinematografih in izposoja kinematografskih filmov |
|
842 |
Rezervacije sedežev v gledališčih in najem gledališke opreme |
|
843 |
Dajanje čolnov, koles, igralnih avtomatov za spretnostne igre in iger na srečo v najem |
|
853 |
Oddajanje opremljenih sob |
|
854 |
Izposoja opranega perila |
|
859 |
Izposoja oblačil |
3 Direktiva 68/368/EGS
(Direktiva o liberalizaciji: 68/367/EGS)
Nomenklatura ISIC
Ex glavna skupina 85 ISIC
|
1. |
Restavracije, kavarne, gostilne in drugi kraji, kjer se pije in je (skupina 852 ISIC). |
|
2. |
Hoteli, prenočišča, kampi in druga gostišča (skupina 853 ISIC). |
4 Direktiva 75/368/EGS (člen 7)
Vse dejavnosti, naštete v Prilogi k Direktivi 75/368/EGS, razen tistih iz člena 5(1) te direktive (Seznam II, točka 1 te priloge)
Nomenklatura ISIC
|
Ex 62 |
Banke in druge finančne ustanove |
|
|
Ex 620 |
Podjetja za kupovanje patentov in licenciranje |
|
|
Ex 71 |
Prevoz |
|
|
Ex 713 |
Prevoz oseb po cesti, razen prevoza z motornimi vozili |
|
|
Ex 719 |
Cevovodni transport tekočih ogljikovodikov in drugih tekočih kemičnih izdelkov |
|
|
Ex 82 |
Javne storitve |
|
|
827 |
Knjižnice, muzeji, botanični in živalski vrtovi |
|
|
Ex 84 |
Rekreacijske storitve |
|
|
843 |
Drugje nerazvrščene rekreacijske storitve: — športne dejavnosti (športna igrišča, organiziranje športnih dogodkov itd.), razen dejavnosti športnih inštruktorjev — igre (dirkalni hlevi, površine za igre, dirkališča itd.) — druge rekreacijske dejavnosti (cirkusi, zabaviščni parki in druga zabavišča) |
|
|
Ex 85 |
Osebne storitve |
|
|
Ex 851 |
Gospodinjske storitve |
|
|
Ex 855 |
Kozmetični saloni in storitve manikerjev, razen storitev pedikerjev in poklicnih šol za kozmetike in frizerje |
|
|
Ex 859 |
Drugje nerazvrščene osebne storitve, razen športnih in zdravstvenih maserjev in gorskih vodnikov, razdeljene v naslednje skupine: — razkuževanje in zatiranje škodljivcev — izposoja oblačil in skladiščnih zmogljivosti — ženitna posredovalnica in podobne storitve — astrologija, vedeževanje in podobno — sanitarne storitve in sorodne dejavnosti — pogrebni zavod in vzdrževanje pokopališč — kurirji in tolmači vodniki |
|
5 Direktiva 75/369/EGS (člen 5)
Naslednje dejavnosti prodaje zunaj prodajaln:
nakup in prodaja blaga:
dejavnosti, vključene v že sprejete prehodne ukrepe, ki izrecno izključujejo ali ne omenjajo opravljanja takih dejavnosti zunaj prodajaln.
6 Direktiva 70/523/EGS
Dejavnosti samozaposlenih oseb v veleprodaji premoga in dejavnosti posrednikov v trgovini s premogom (ex 6112 nomenklature ISIC)
7 Direktiva 82/470/EGS (člen 6(2))
[Dejavnosti, naštete v členu 2(A)(c) in (e), (B)(b), (C) in (D).]
Te dejavnosti vključujejo zlasti:
PRILOGA V
Priznavanje na podlagi usklajevanja minimalnih pogojev usposobljenosti
V.1. ZDRAVNIK
5.1.1 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika z osnovno medicinsko usposobljenostjo
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje kvalifikacije |
Potrdilo, priloženo kvalifikacijam |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Diploma van arts/Diplôme de docteur en médecine Diplôme de „médecin“/Master in de geneeskunde |
— Les universités/De universiteiten — Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française/De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap |
|
20.12.1976 |
|
България |
Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен „магистър“ по Медицина‘ и професионална квалификация „Магистър-лекар“ |
Университет |
|
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o ukončení studia ve studijním programu všeobecné lékařství (doktor medicíny, MUDr.) |
Lékářská fakulta univerzity v České republice |
|
1.5.2004 |
|
Danmark |
Bevis for kandidatuddannelsen i medicin (cand.med.) Bevis for bestået lægevidenskabelig embedseksamen (cand.med.) |
Universitet |
1. Autorisation som læge 2. Tilladelse til selvstændigt virke som læge |
20.12.1976 |
|
Deutschland |
— Zeugnis über die Ärztliche Prüfung — Zeugnis über die Ärztliche Staatsprüfung und Zeugnis über die Vorbereitungszeit als Medizinalassistent, soweit diese nach den deutschen Rechtsvorschriften noch für den Abschluss der ärztlichen Ausbildung vorgesehen war |
Zuständige Behörden |
|
20.12.1976 |
|
Eesti |
Arstikraad Degree in Medicine (MD) Diplom arstiteaduse õppekava läbimise kohta |
Tartu Ülikool |
|
1.5.2004 |
|
Ελλάς |
Πτυχίο Ιατρικής |
— Ιατρική Σχολή Πανεπιστημίου, — Σχολή Επιστημών Υγείας, Τμήμα Ιατρικής Πανεπιστημίου |
|
1.1.1981 |
|
España |
Título de Licenciado en Medicina y Cirugía Título de Licenciado en Medicina Título de Graduado/a en Medicina |
— Ministerio de Educación y Cultura — El rector de una Universidad |
|
1.1.1986 |
|
France |
Diplôme d’Etat de docteur en Médicine |
Universités |
|
20.12.1976 |
|
|
Diplôme de fin de deuxième cycle des études médicales (7) |
|
|
|
|
|
Diplôme de formation approfondie en sciences médicales (8) |
|
Certificat de compétence clinique |
|
|
Hrvatska |
Diploma „doktor medicine/doktorica medicine“ |
Medicinski fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj |
|
1.7.2013 |
|
Ireland |
Primary qualification |
Competent examining body |
Certificate of experience |
20.12.1976 |
|
Italia |
Diploma di laurea in medicina e chirurgia |
Università |
Diploma di abilitazione all’esercizio della medicina e chirurgia |
20.12.1976 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Εγγραφής Ιατρού |
Ιατρικό Συμβούλιο |
|
1.5.2004 |
|
|
Πτυχίο Ιατρικής |
Ιατρικη σχολη πανεπιστημιου κυπρου (1) |
|
|
|
|
|
Ευρωπαϊκό Πανεπιστήμιο Κύπρου (2) |
|
|
|
|
|
Πανεπιστήμιο Λευκωσίας (3) |
|
|
|
Latvija |
ārsta diploms |
Universitātes tipa augstskola |
|
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą gydytojo kvalifikaciją 2. Magistro diplomas (medicinos magistro kvalifikacinis laipsnis ir gydytojo kvalifikacija) |
Universitetas |
1. Internatūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą medicinos gydytojo profesinę kvalifikaciją 2. Internatūros pažymėjimas (medicinos gydytojo profesinė kvalifikacija) |
1.5.2004 |
|
Luxembourg |
Diplôme d’Etat de docteur en médecine, chirurgie et accouchements |
Jury d’examen d’Etat |
Certificat de stage |
20.12.1976 |
|
Magyarország |
Okleveles orvosdoktor oklevél (dr. med) |
Egyetem |
|
1.5.2004 |
|
Malta |
Lawrja ta‘ Tabib tal-Mediċina u l-Kirurġija |
Universita‘ ta‘ Malta |
Ċertifikat ta‘ reġistrazzjoni maħruġ mill-Kunsill Mediku |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Getuigschrift van met goed gevolg afgelegd artsexamen |
Faculteit Geneeskunde |
|
20.12.1976 |
|
Österreich |
Urkunde über die Verleihung des akademischen Grades Doktor der gesamten Heilkunde (bzw. Doctor medicinae universae, Dr.med.univ.) |
Medizinische Fakultät einer Universität, bzw Medizinische Universität |
|
1.1.1994 |
|
Polska |
Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku lekarskim z tytułem „lekarza“ |
szkoły wyższe |
Świadectwo złożenia Lekarskiego Egzaminu Państwowego (4)/Świadectwo złożenia Lekarskiego Egzaminu Końcowego (5) |
1.5.2004 |
|
|
|
|
Zaświadczenie o ukończeniu stażu podyplomowego |
|
|
Portugal |
Carta de Curso de licenciatura em medicina Certificado de mestrado integrado em medicina |
Universidades |
Certificado emitido pela Ordem dos Médicos |
1.1.1986 |
|
România |
Diplomă de licență de doctor medic Diploma de licență și master (6) |
Universități Ministerul Educației Naționale (6) |
|
1.1.2007 |
|
Slovenija |
Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov „doktor medicine/doktorica medicine“ |
Univerza |
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic zdravnik/zdravnica |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
DIPLOM všeobecné lekárstvo doktor všeobecného lekárstva („MUDr.“) |
Univerzita |
|
1.5.2004 |
|
Suomi/Finland |
Lääketieteen lisensiaatin tutkinto/Medicine licentiatexamen |
Yliopisto |
|
1.1.1994 |
|
Sverige |
Läkarexamen |
Universitet eller högskola |
Bevis om legitimation som läkare, utfärdat av Socialstyrelsen |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
Primary qualification |
Competent examining body |
Certificate of experience |
20.12.1976 |
|
(1) Od septembra 2013. (2) Od septembra 2013. (3) Od oktobra 2014. (4) Do leta 2012. (5) Od leta 2013. (6) Od leta 2011. (7) Od študijskega leta 2003/2004 do študijskega leta 2013/2014. (8) Od študijskega leta 2014/2015. |
||||
5.1.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnike specialiste
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje kvalifikacije |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgie |
Bijzondere beroepstitel van geneesheer-specialist/Titre professionnel particulier de médecin spécialiste |
Minister bevoegd voor Volksgezondheid/Ministre de la Santé publique |
20.12.1976 |
|
България |
Свидетелство за призната специалност |
Университет |
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o specializaci |
Ministerstvo zdravotnictví |
1.5.2004 |
|
Danmark |
Bevis for tilladelse til at betegne sig som speciallæge |
Sundhedsstyrelsen Styrelsen for Patientsikkerhed |
20.12.1976 |
|
Deutschland |
Fachärztliche Anerkennung |
Landesärztekammer |
20.12.1976 |
|
Eesti |
Residentuuri lõpetamist tõendav tunnistus Residentuuri lõputunnistus eriarstiabi erialal |
Tartu Ülikool |
1.5.2004 |
|
Ελλάς |
Τίτλος Ιατρικής Ειδικότητας |
1. Περιφέρεια 2. Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση 3. Νομαρχία |
1.1.1981 |
|
España |
Título de Especialista |
Ministerio de Educación y Cultura |
1.1.1986 |
|
France |
1. Certificat d’études spéciales de médecine accompagné du diplôme d’Etat de docteur en médecine |
1. Universités |
20.12.1976 |
|
2. Attestation de médecin spécialiste qualifié accompagnée du diplôme d’Etat de docteur en médecine |
2. Conseil de l’Ordre des médecins |
||
|
3. Diplôme d’études spécialisées ou diplôme d’études spécialisées complémentaires qualifiant de médecine accompagné du diplôme d’Etat de docteur en médecine |
3. Universités |
||
|
Hrvatska |
Diploma o specijalističkom usavršavanju |
Ministarstvo nadležno za zdravstvo |
1.7.2013 |
|
Ireland |
Certificate of Specialist doctor |
Competent authority |
20.12.1976 |
|
Italia |
Diploma di medico specialista |
Università |
20.12.1976 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Αναγνώρισης Ειδικότητας |
Ιατρικό Συμβούλιο |
1.5.2004 |
|
Latvija |
„Sertifikāts“–kompetentu iestāžu izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu specialitātē |
Latvijas Ārstu biedrība Latvijas Ārstniecības personu profesionālo organizāciju savienība |
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo specialisto profesinę kvalifikaciją 2. Rezidentūros pažymėjimas (gydytojo specialisto profesinė kvalifikacija) |
Universitetas |
1.5.2004 |
|
Luxembourg |
Certificat de médecin spécialiste |
Ministre de la Santé publique |
20.12.1976 |
|
Magyarország |
Szakorvosi bizonyítvány |
Nemzeti Vizsgabizottság |
1.5.2004 |
|
Malta |
Ċertifikat ta‘ Speċjalista Mediku |
Kumitat ta‘ Approvazzjoni dwar Speċjalisti |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Bewijs van inschrijving in een Specialistenregister Diploma geneeskundig specialist |
— Medische Specialisten Registratie Commissie (MSRC) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot bevordering der Geneeskunst — Sociaal-Geneeskundigen Registratie Commissie (SGRC) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot Bevordering der Geneeskunst — Registratiecommissie Geneeskundig Specialisten (RGS) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot Bevordering der Geneeskunst (1) |
20.12.1976 |
|
Österreich |
Facharztdiplom |
Österreichische Ärztekammer |
1.1.1994 |
|
Polska |
Dyplom uzyskania tytułu specjalisty |
Centrum Egzaminów Medycznych |
1.5.2004 |
|
Portugal |
Titulo de especialista |
Ordem dos Médicos |
1.1.1986 |
|
România |
Certificat de medic specialist |
Ministerul Sănătății |
1.1.2007 |
|
Slovenija |
Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu |
1. Ministrstvo za zdravje 2. Zdravniška zbornica Slovenije |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
Diplom o špecializácii |
1. Slovenská zdravotnícka univerzita 2. Univerzita Komenského v Bratislave 3. Univerzita Pavla Jozefa Šafárika v Košiciach |
1.5.2004 |
|
Suomi/Finland |
Erikoislääkärin tutkinto/Specialläkarexamen |
Yliopisto |
1.1.1994 |
|
Sverige |
Bevis om specialkompetens som läkare, utfärdat av Socialstyrelsen |
Socialstyrelsen |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
Certificate of Completion of training |
Postgraduate Medical Education and Training Board |
20.12.1976 |
|
General Medical Council |
1.4.2010 |
||
|
(1) Od januarja 2013. |
|||
5.1.3 Nazivi programov usposabljanja v specialistični medicini
|
|
Anesteziologija |
Splošna kirurgija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Anesthésie-réanimation/Anesthesie-reanimatie |
Chirurgie/Heelkunde |
|
България |
Анестезиология и интензивно лечение |
Хирургия |
|
Česko |
Anesteziologie a intenzivní medicína |
Chirurgie |
|
Danmark |
Anæstesiologi |
Kirurgi |
|
Deutschland |
Anästhesiologie |
(Allgemeine) Chirurgie |
|
Eesti |
Anestesioloogia |
Üldkirurgia |
|
Ελλάς |
Αναισθησιολογία |
Χειρουργική |
|
España |
Anestesiología y Reanimación |
Cirugía general y del aparato digestivo |
|
France |
Anesthésie-réanimation |
Chirurgie générale |
|
Hrvatska |
Anesteziologija, reanimatologija i intenzivna medicina |
Opća kirurgija |
|
Ireland |
Anaesthesia (3) Anaesthesiology (4) |
General surgery |
|
Italia |
Anestesia, rianimazione e terapia intensiva Anestesia, rianimazione, terapia intensiva e del dolore (2) |
Chirurgia generale |
|
Κύπρος |
Αναισθησιολογία |
Γενική Χειρουργική |
|
Latvija |
Anestezioloģija un reanimatoloģija |
Ķirurģija |
|
Lietuva |
Anesteziologija reanimatologija |
Chirurgija |
|
Luxembourg |
Anesthésie-réanimation |
Chirurgie générale |
|
Magyarország |
Aneszteziológia és intenzív terápia |
Sebészet |
|
Malta |
Anesteżija u Kura Intensiva |
Kirurġija Ġenerali |
|
Nederland |
Anesthesiologie |
Heelkunde |
|
Österreich |
Anästhesiologie und Intensivmedizin |
— Chirurgie — Allgemeinchirurgie und Viszeralchirurgie (1) |
|
Polska |
Anestezjologia i intensywna terapia |
Chirurgia ogólna |
|
Portugal |
Anestesiologia |
Cirurgia geral |
|
România |
Anestezie și terapie intensivă |
Chirurgie generală |
|
Slovenija |
Anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina |
Splošna kirurgija |
|
Slovensko |
Anestéziológia a intenzívna medicína |
Chirurgia |
|
Suomi/Finland |
Anestesiologia ja tehohoito/Anestesiologi och intensivvård |
Yleiskirurgia/Allmän kirurgi |
|
Sverige |
Anestesi och intensivvård |
Kirurgi |
|
United Kingdom |
Anaesthetics |
General surgery |
|
(1) Od junija 2015. (2) Od februarja 2015. (3) Do leta 2018. (4) Od leta 2019. |
||
|
|
Nevrokirurgija |
Porodništvo in ginekologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Neurochirurgie |
Gynécologie - obstétrique/Gynaecologie - verloskunde |
|
България |
Неврохирургия |
Акушерство и гинекология |
|
Česko |
Neurochirurgie |
Gynekologie a porodnictví |
|
Danmark |
Neurokirurgi |
Gynækologi og obstetrik |
|
Deutschland |
Neurochirurgie |
Frauenheilkunde und Geburtshilfe |
|
Eesti |
Neurokirurgia |
Sünnitusabi ja günekoloogia |
|
Ελλάς |
Νευροχειρουργική |
Μαιευτική-Γυναικολογία |
|
España |
Neurocirugía |
Obstetricia y ginecología |
|
France |
Neurochirurgie |
Gynécologie – obstétrique |
|
Hrvatska |
Neurokirurgija |
Ginekologija i opstetricija |
|
Ireland |
Neurosurgery |
Obstetrics and gynaecology |
|
Italia |
Neurochirurgia |
Ginecologia e ostetricia |
|
Κύπρος |
Νευροχειρουργική |
Μαιευτική – Γυναικολογία |
|
Latvija |
Neiroķirurģija |
Ginekoloģija un dzemdniecība |
|
Lietuva |
Neurochirurgija |
Akušerija ginekologija |
|
Luxembourg |
Neurochirurgie |
Gynécologie – obstétrique |
|
Magyarország |
Idegsebészet |
Szülészet-nőgyógyászat |
|
Malta |
Newrokirurġija |
Ostetriċja u Ġinekoloġija |
|
Nederland |
Neurochirurgie |
Obstetrie en Gynaecologie |
|
Österreich |
Neurochirurgie |
Frauenheilkunde und Geburtshilfe |
|
Polska |
Neurochirurgia |
Położnictwo i ginekologia |
|
Portugal |
Neurocirurgia |
Ginecologia e obstetricia |
|
România |
Neurochirurgie |
Obstetrică-ginecologie |
|
Slovenija |
Nevrokirurgija |
Ginekologija in porodništvo |
|
Slovensko |
Neurochirurgia |
Gynekológia a pôrodníctvo |
|
Suomi/Finland |
Neurokirurgia/Neurokirurgi |
Naistentaudit ja synnytykset/Kvinnosjukdomar och förlossningar |
|
Sverige |
Neurokirurgi |
Obstetrik och gynekologi |
|
United Kingdom |
Neurosurgery |
Obstetrics and gynaecology |
|
|
Splošna medicina |
Oftalmologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Médecine interne/Inwendige geneeskunde |
Ophtalmologie/Oftalmologie |
|
България |
Вътрешни болести |
Очни болести |
|
Česko |
Vnitřní lékařství |
Oftalmologie |
|
Danmark |
|
Oftalmologi |
|
Deutschland |
Innere Medizin |
Augenheilkunde |
|
Eesti |
Sisehaigused |
Oftalmoloogia |
|
Ελλάς |
Παθολογία |
Οφθαλμολογία |
|
España |
Medicina interna |
Oftalmología |
|
France |
Médecine interne |
Ophtalmologie |
|
Hrvatska |
Opća interna medicina |
Oftalmologija i optometrija |
|
Ireland |
General (Internal) Medicine |
Ophthalmic surgery Ophthalmology (1) |
|
Italia |
Medicina interna |
Oftalmologia |
|
Κύπρος |
Παθολογία |
Οφθαλμολογία |
|
Latvija |
Internā medicīna |
Oftalmoloģija |
|
Lietuva |
Vidaus ligos |
Oftalmologija |
|
Luxembourg |
Médecine interne |
Ophtalmologie |
|
Magyarország |
Belgyógyászat |
Szemészet |
|
Malta |
Mediċina Interna |
Oftalmoloġija |
|
Nederland |
Interne geneeskunde |
Oogheelkunde |
|
Österreich |
Innere Medizin |
Augenheilkunde und Optometrie |
|
Polska |
Choroby wewnętrzne |
Okulistyka |
|
Portugal |
Medicina interna |
Oftalmologia |
|
România |
Medicină internă |
Oftalmologie |
|
Slovenija |
Interna medicina |
Oftalmologija |
|
Slovensko |
Vnútorné lekárstvo |
Oftalmológia |
|
Suomi/Finland |
Sisätaudit/Inre medicin |
Silmätaudit/Ögonsjukdomar |
|
Sverige |
Internmedicin |
Ögonsjukdomar (oftalmologi) |
|
United Kingdom |
General (internal) medicine |
Ophthalmology |
|
(1) Od študijskega leta 1991/1992. |
||
|
|
Otorinolaringologija |
Pediatrija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Oto-rhino-laryngologie/Otorhinolaryngologie |
Pédiatrie/Pediatrie |
|
България |
Ушно-носно-гърлени болести |
Педиатрия |
|
Česko |
Otorinolaryngologie |
Dětské lékařství |
|
Danmark |
Oto-rhino-laryngologi |
Pædiatri |
|
Deutschland |
Hals-Nasen-Ohrenheilkunde |
Kinder- und Jugendmedizin |
|
Eesti |
Otorinolarüngoloogia |
Pediaatria |
|
Ελλάς |
Ωτορινολαρυγγολογία |
Παιδιατρική |
|
España |
Otorrinolaringología |
Pediatría y sus áreas especificas |
|
France |
Oto-rhino-laryngologie et chirurgie cervico-faciale |
Pédiatrie |
|
Hrvatska |
Otorinolaringologija |
Pedijatrija |
|
Ireland |
Otolaryngology |
Paediatrics |
|
Italia |
Otorinolaringoiatria |
Pediatria |
|
Κύπρος |
Ωτορινολαρυγγολογία |
Παιδιατρική |
|
Latvija |
Otolaringoloģija |
Pediatrija |
|
Lietuva |
Otorinolaringologija |
Vaikų ligos |
|
Luxembourg |
Oto-rhino-laryngologie |
Pédiatrie |
|
Magyarország |
Fül-orr-gégegyógyászat |
Csecsemő- és gyermekgyógyászat |
|
Malta |
Otorinolaringoloġija Otorinolarinġoloġija - Kirurġija tar-Ras u l-Għonq (2) |
Pedjatrija |
|
Nederland |
Keel-, neus- en oorheelkunde |
Kindergeneeskunde |
|
Österreich |
— Hals-, Nasen- und Ohrenkrankheiten — Hals-, Nasen- und Ohrenheilkunde (1) |
Kinder- und Jugendheilkunde |
|
Polska |
Otorynolaryngologia |
Pediatria |
|
Portugal |
Otorrinolaringologia |
Pediatria |
|
România |
Otorinolaringologie |
Pediatrie |
|
Slovenija |
Otorinolaringológija |
Pediatrija |
|
Slovensko |
Otorinolaryngológia |
Pediatria |
|
Suomi/Finland |
Korva-, nenä- ja kurkkutaudit/Öron-, näs- och halssjukdomar |
Lastentaudit/Barnsjukdomar |
|
Sverige |
Öron-, näs- och halssjukdomar (oto-rhino-laryngologi) |
Barn- och ungdomsmedicin |
|
United Kingdom |
Otolaryngology |
Paediatrics |
|
(1) Od junija 2015. (2) Od leta 2009. |
||
|
|
Pnevmologija |
Urologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Pneumologie |
Urologie |
|
България |
Пневмология и фтизиатрия |
Урология |
|
Česko |
Pneumologie a ftizeologie |
Urologie |
|
Danmark |
Intern medicin: lungesygdomme |
Urologi |
|
Deutschland |
— Pneumologie — Innere Medizin und Pneumologie (1) |
Urologie |
|
Eesti |
Pulmonoloogia |
Uroloogia |
|
Ελλάς |
Φυματιολογία- Πνευμοvολογία |
Ουρολογία |
|
España |
Neumología |
Urología |
|
France |
Pneumologie |
Chirurgie urologique |
|
Hrvatska |
Pulmologija |
Urologija |
|
Ireland |
Respiratory medicine |
Urology |
|
Italia |
Malattie dell’apparato respiratorio |
Urologia |
|
Κύπρος |
Πνευμονολογία – Φυματιολογία |
Ουρολογία |
|
Latvija |
Ftiziopneimonoloģija |
Uroloģija |
|
Lietuva |
Pulmonologija |
Urologija |
|
Luxembourg |
Pneumologie |
Urologie |
|
Magyarország |
Tüdőgyógyászat |
Urológia |
|
Malta |
Mediċina Respiratorja |
Uroloġija |
|
Nederland |
Longziekten en tuberculose |
Urologie |
|
Österreich |
— Lungenkrankheiten — Innere Medizin und Pneumologie (2) |
Urologie |
|
Polska |
Choroby płuc |
Urologia |
|
Portugal |
Pneumologia |
Urologia |
|
România |
Pneumologie |
Urologie |
|
Slovenija |
Pnevmologija |
Urologija |
|
Slovensko |
Pneumológia a ftizeológia |
Urológia |
|
Suomi/Finland |
Keuhkosairaudet ja allergologia/Lungsjukdomar och allergologi |
Urologia/Urologi |
|
Sverige |
Lungsjukdomar (pneumologi) |
Urologi |
|
United Kingdom |
Respiratory medicine |
Urology |
|
(1) Od julija 2011. (2) Od junija 2015. |
||
|
|
Ortopedija |
Anatomska patologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Chirurgie orthopédique/Orthopedische heelkunde |
Anatomie pathologique/Pathologische anatomie |
|
България |
Ортопедия и травматология |
Обща и клинична патология |
|
Česko |
Ortopedie |
Patologie |
|
Danmark |
Ortopædisk kirurgi |
Patologisk anatomi og cytology |
|
Deutschland |
— Orthopädie (und Unfallchirurgie) — Orthopädie und Unfallchirurgie (1) |
Pathologie |
|
Eesti |
Ortopeedia |
Patoloogia |
|
Ελλάς |
Ορθοπεδική |
Παθολογική Ανατομική |
|
España |
Cirugía ortopédica y traumatología |
Anatomía patológica |
|
France |
Chirurgie orthopédique et traumatologie |
Anatomie et cytologie pathologiques |
|
Hrvatska |
Ortopedija i traumatologija |
Patologija Patologija i citologija (3) |
|
Ireland |
Trauma and orthopaedic surgery |
Histopathology |
|
Italia |
Ortopedia e traumatologia |
Anatomia patologica |
|
Κύπρος |
Ορθοπεδική |
Παθολογοανατομία – Ιστολογία |
|
Latvija |
Traumatoloģija un ortopēdija |
Patoloģija |
|
Lietuva |
Ortopedija traumatologija |
Patologija |
|
Luxembourg |
Orthopédie |
Anatomie pathologique |
|
Magyarország |
Ortopédia és traumatológia |
Patológia |
|
Malta |
Kirurġija Ortopedika |
Istopatoloġija |
|
Nederland |
Orthopedie |
Pathologie |
|
Österreich |
— Orthopädie und Orthopädische Chirurgie — Orthopädie und Traumatologie (2) |
— Pathologie — Klinische Pathologie und Molekularpathologie (2) — Klinische Pathologie und Neuropathologie |
|
Polska |
Ortopedia i traumatologia narządu ruchu |
Patomorfologia |
|
Portugal |
Ortopedia |
Anatomia patologica |
|
România |
Ortopedie și traumatologie |
Anatomie patologică |
|
Slovenija |
— Ortopedska kirurgija; Travmatologija |
Patologija |
|
Slovensko |
Ortopédia |
Patologická anatómia |
|
Suomi/Finland |
Ortopedia ja traumatologia/Ortopedi och traumatologi |
Patologia/Patologi |
|
Sverige |
Ortopedi |
Klinisk patologi |
|
United Kingdom |
Trauma and orthopaedic surgery |
Histopathology |
|
(1) Od maja 2006. (2) Od junija 2015. (3) Od 3. novembra 2015. |
||
|
|
Nevrologija |
Psihiatrija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Neurologie |
Psychiatrie, particulièrement de l’adulte/Psychiatrie, meer bepaald in de volwassenpsychiatrie |
|
България |
Нервни болести |
Психиатрия |
|
Česko |
Neurologie |
Psychiatrie |
|
Danmark |
Neurologi |
Psykiatri |
|
Deutschland |
Neurologie |
Psychiatrie und Psychotherapie |
|
Eesti |
Neuroloogia |
Psühhiaatria |
|
Ελλάς |
Νευρολογία |
Ψυχιατρική |
|
España |
Neurología |
Psiquiatría |
|
France |
Neurologie |
Psychiatrie |
|
Hrvatska |
Neurologija |
Psihijatrija |
|
Ireland |
Neurology |
Psychiatry |
|
Italia |
Neurologia |
Psichiatria |
|
Κύπρος |
Νευρολογία |
Ψυχιατρική |
|
Latvija |
Neiroloģija |
Psihiatrija |
|
Lietuva |
Neurologija |
Psichiatrija |
|
Luxembourg |
Neurologie |
Psychiatrie |
|
Magyarország |
Neurológia |
Pszichiátria |
|
Malta |
Newroloġija |
Psikjatrija |
|
Nederland |
Neurologie |
Psychiatrie |
|
Österreich |
Neurologie |
Psychiatrie und Psychotherapeutische Medizin |
|
Polska |
Neurologia |
Psychiatria |
|
Portugal |
Neurologia |
Psiquiatria |
|
România |
Neurologie |
Psihiatrie |
|
Slovenija |
Nevrologija |
Psihiatrija |
|
Slovensko |
Neurológia |
Psychiatria |
|
Suomi/Finland |
Neurologia/Neurologi |
Psykiatria/Psykiatri |
|
Sverige |
Neurologi |
Psykiatri |
|
United Kingdom |
Neurology |
General psychiatry |
|
|
Diagnostična radiologija |
Radioterapija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Radiodiagnostic/Röntgendiagnose |
Radiothérapie-oncologie/Radiotherapie-oncologie |
|
България |
Образна диагностика |
Лъчелечение |
|
Česko |
Radiologie a zobrazovací metody |
Radiační onkologie |
|
Danmark |
Radiologi |
Klinisk Onkologi |
|
Deutschland |
(Diagnostische) Radiologie |
Strahlentherapie |
|
Eesti |
Radioloogia |
Onkoloogia |
|
Ελλάς |
Ακτινοδιαγνωστική |
Ακτινοθεραπευτική - Ογκολογία |
|
España |
Radiodiagnóstico |
Oncología radioterápica |
|
France |
Radiodiagnostic et imagerie médicale |
Oncologie option oncologie radiothérapique |
|
Hrvatska |
Klinička radiologija |
Onkologija i radioterapija |
|
Ireland |
Radiology |
Radiation oncology |
|
Italia |
Radiodiagnostica |
Radioterapia |
|
Κύπρος |
Ακτινολογία |
Ακτινοθεραπευτική Ογκολογία |
|
Latvija |
Diagnostiskā radioloģija |
Terapeitiskā radioloģija |
|
Lietuva |
Radiologija |
Onkologija radioterapija |
|
Luxembourg |
Radiodiagnostic |
Radiothérapie |
|
Magyarország |
Radiológia |
Sugárterápia |
|
Malta |
Radjoloġija |
Onkoloġija u Radjoterapija |
|
Nederland |
Radiologie |
Radiotherapie |
|
Österreich |
Radiologie |
Strahlentherapie-Radioonkologie |
|
Polska |
Radiologia i diagnostyka obrazowa |
Radioterapia onkologiczna |
|
Portugal |
Radiodiagnóstico |
Radioterapia Radioncologia |
|
România |
Radiologie-imagistică medicală |
Radioterapie |
|
Slovenija |
Radiologija |
Radioterapija in onkologija |
|
Slovensko |
Rádiológia |
Radiačná onkológia |
|
Suomi/Finland |
Radiologia/Radiologi |
Syöpätaudit/Cancersjukdomar |
|
Sverige |
Medicinsk radiologi Radiologi (2) |
Tumörsjukdomar (allmän onkologi) Onkologi (1) |
|
United Kingdom |
Clinical radiology |
Clinical oncology |
|
(1) Od septembra 2008. (2) Od maja 2015. |
||
|
|
Plastična kirurgija |
Klinična biologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Chirurgie plastique, reconstructrice et esthétique/Plastische, reconstructieve en esthetische heelkunde |
Biologie clinique/Klinische biologie |
|
България |
Пластично-възстановителна и естетична хирургия |
Клинична лаборатория |
|
Česko |
Plastická chirurgie |
|
|
Danmark |
Plastikkirurgi |
|
|
Deutschland |
— Plastische (und Ästhetische) Chirurgie — Plastische und Ästhetische Chirurgie (1) |
Laboratoriumsmedizin (2) |
|
Eesti |
Plastika- ja rekonstruktiivkirurgia |
Laborimeditsiin |
|
Ελλάς |
Πλαστική Χειρουργική |
Ιατρική βιοπαθολογία (5) |
|
España |
Cirugía plástica, estética y reparadora |
Análisis clínicos |
|
France |
Chirurgie plastique, reconstructrice et esthétique |
Biologie médicale |
|
Hrvatska |
Plastična, rekonstrukcijska i estetska kirurgija |
|
|
Ireland |
Plastic, reconstructive and aesthetic surgery |
|
|
Italia |
Chirurgia plastica, ricostruttiva ed estetica |
Patologia clinica Patologia clinica e biochimica clinica (4) |
|
Κύπρος |
Πλαστική Χειρουργική |
|
|
Latvija |
Plastiskā ķirurģija |
|
|
Lietuva |
Plastinė ir rekonstrukcinė chirurgija |
Laboratorinė medicina |
|
Luxembourg |
Chirurgie plastique |
Biologie clinique |
|
Magyarország |
— Plasztikai (égési) sebészet — Plasztikai és égés-sebészet (6) |
Orvosi laboratóriumi diagnosztika |
|
Malta |
Kirurġija Plastika |
|
|
Nederland |
Plastische chirurgie |
|
|
Österreich |
Plastische, Ästhetische und Rekonstruktive Chirurgie Plastische, Rekonstruktive und Ästhetische Chirurgie (3) |
Medizinische Biologie |
|
Polska |
Chirurgia plastyczna |
Diagnostyka laboratoryjna |
|
Portugal |
Cirurgia plástica, estética e reconstrutiva |
Patologia clínica |
|
România |
Chirurgie plastică, estetică și microchirurgie reconstructivă |
Medicină de laborator |
|
Slovenija |
Plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija |
|
|
Slovensko |
Plastická chirurgia |
Laboratórna medicína |
|
Suomi/Finland |
Plastiikkakirurgia/Plastikkirurgi |
|
|
Sverige |
Plastikkirurgi |
|
|
United Kingdom |
Plastic surgery |
|
|
(1) Od leta 2006. (2) Od leta 2012. (3) Od junija 2015. (4) Od junija 2015. (5) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 30. december 1994. (6) Od leta 2012. |
||
|
|
Mikrobiologija – bakteriologija |
Biokemija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
|
|
България |
Микробиология |
Биохимия |
|
Česko |
Lékařská mikrobiologie |
Klinická biochemie |
|
Danmark |
Klinisk mikrobiologi |
Klinisk biokemi |
|
Deutschland |
— Mikrobiologie (Virologie) und Infektionsepidemiologie — Mikrobiologie, Virologie und Infektionsepidemiologie (3) |
Laboratoriumsmedizin (1) |
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
— Ιατρική Βιοπαθολογία — Μικροβιολογία |
Ιατρική βιοπαθολογία (6) |
|
España |
Microbiología y parasitología |
Bioquímica clínica |
|
France |
|
|
|
Hrvatska |
Klinička mikrobiologija |
|
|
Ireland |
Microbiology |
Chemical pathology |
|
Italia |
Microbiologia e virologia |
Biochimica clinica (5) |
|
Κύπρος |
Μικροβιολογία |
|
|
Latvija |
Mikrobioloģija |
|
|
Lietuva |
|
|
|
Luxembourg |
Microbiologie |
Chimie biologique |
|
Magyarország |
Orvosi mikrobiológia |
|
|
Malta |
Mikrobijoloġija |
Patoloġija Kimika |
|
Nederland |
Medische microbiologie |
Klinische chemie (2) |
|
Österreich |
— Hygiene und Mikrobiologie — Klinische Mikrobiologie und Hygiene (4) — Klinische Mikrobiologie und Virologie (4) |
Medizinische und Chemische Labordiagnostik |
|
Polska |
Mikrobiologia lekarska |
|
|
Portugal |
|
|
|
România |
|
|
|
Slovenija |
Klinična mikrobiologija |
Medicinska biokemija |
|
Slovensko |
Klinická mikrobiológia |
Klinická biochémia |
|
Suomi/Finland |
Kliininen mikrobiologia/Klinisk mikrobiologi |
Kliininen kemia/Klinisk kemi |
|
Sverige |
Klinisk bakteriologi Klinisk mikrobiologi (7) |
Klinisk kemi |
|
United Kingdom |
Medical microbiology and virology (8) |
Chemical pathology |
|
(1) Do leta 2012. (2) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 4. april 2000. (3) Od maja 2006. (4) Od junija 2015. (5) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. junij 2015. (6) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 30. december 1994. (7) Od maja 2015. (8) Do 11. oktobra 2018. |
||
|
|
Imunologija |
Torakalna kirurgija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Chirurgie thoracique/Heelkunde op de thorax (1) |
|
България |
Клинична имунология |
Гръдна хирургия Кардиохирургия |
|
Česko |
Alergologie a klinická imunologie |
Hrudní chirurgie |
|
Danmark |
Klinisk immunologi |
Thoraxkirurgi |
|
Deutschland |
|
Thoraxchirurgie |
|
Eesti |
|
Torakaalkirurgia |
|
Ελλάς |
|
Χειρουργική Θώρακος |
|
España |
Inmunología |
Cirugía torácica |
|
France |
Médecine interne et immunologie (5) |
Chirurgie thoracique et cardiovasculaire |
|
Hrvatska |
Alergologija i klinička imunologija |
Specijalist kardiotorakalna kirurgija (4) |
|
Ireland |
Immunology (clinical and laboratory) |
Cardiothoracic surgery |
|
Italia |
|
— Chirurgia toracica — Cardiochirurgia |
|
Κύπρος |
Ανοσολογία |
Χειρουργική Θώρακος |
|
Latvija |
Imunoloģija |
Torakālā ķirurģija Sirds ķirurgs |
|
Lietuva |
|
Krūtinės chirurgija |
|
Luxembourg |
Immunologie |
Chirurgie thoracique |
|
Magyarország |
Allergológia és klinikai immunológia |
Mellkassebészet |
|
Malta |
Immunoloġija |
Kirurġija Kardjo-Toraċika |
|
Nederland |
|
Cardio-thoracale chirurgie |
|
Österreich |
— Immunologie — Klinische Immunologie (2) |
Thoraxchirurgie |
|
Polska |
Immunologia kliniczna |
Chirurgia klatki piersiowej |
|
Portugal |
|
Cirurgia cardiotorácica |
|
România |
|
Chirurgie toracică |
|
Slovenija |
|
Torakalna kirurgija |
|
Slovensko |
Klinická imunológia a alergológia |
Hrudníková chirurgia |
|
Suomi/Finland |
|
Sydän-ja rintaelinkirurgia/Hjärt- och thoraxkirurgi |
|
Sverige |
Klinisk immunologi (3) |
Thoraxkirurgi |
|
United Kingdom |
Immunology |
Cardo-thoracic surgery |
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1983. (2) Od junija 2015. (3) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 14. junij 2017. (4) Od septembra 2011. (5) Od leta 2017. |
||
|
|
Pediatrična kirurgija |
Vaskularna kirurgija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Chirurgie des vaisseaux/Bloedvatenheelkunde (1) |
|
България |
Детска хирургия |
Съдова хирургия |
|
Česko |
Dětská chirurgie |
Cévní chirurgie |
|
Danmark |
|
Karkirurgi |
|
Deutschland |
Kinderchirurgie |
Gefäßchirurgie |
|
Eesti |
Lastekirurgia |
Kardiovaskulaarkirurgia |
|
Ελλάς |
Χειρουργική Παίδων |
Αγγειοχειρουργική |
|
España |
Cirugía pediátrica |
Angiología y cirugía vascular |
|
France |
Chirurgie infantile |
Chirurgie vasculaire |
|
Hrvatska |
Dječja kirurgija |
Vaskularna kirurgija |
|
Ireland |
Paediatric surgery |
Vascular surgery (2) |
|
Italia |
Chirurgia pediatrica |
Chirurgia vascolare |
|
Κύπρος |
Χειρουργική Παίδων |
Χειρουργική Αγγείων |
|
Latvija |
Bērnu ķirurģija |
Asinsvadu ķirurģija |
|
Lietuva |
Vaikų chirurgija |
Kraujagyslių chirurgija |
|
Luxembourg |
Chirurgie pédiatrique |
Chirurgie vasculaire |
|
Magyarország |
Gyermeksebészet |
Érsebészet |
|
Malta |
Kirurgija Pedjatrika |
Kirurġija Vaskolari |
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
Kinder- und Jugendchirurgie |
Allgemeinchirurgie und Gefäßchirurgie |
|
Polska |
Chirurgia dziecięca |
Chirurgia naczyniowa |
|
Portugal |
Cirurgia pediátrica |
Angologia/Cirurgia vascular |
|
România |
Chirurgie pediatrică |
Chirurgie vasculară |
|
Slovenija |
Otroška kirurgija |
Kardiovaskularna kirurgija |
|
Slovensko |
Detská chirurgia |
Cievna chirurgia |
|
Suomi/Finland |
Lastenkirurgia/Barnkirurgi |
Verisuonikirurgia/Kärlkirurgi |
|
Sverige |
Barn- och ungdomskirurgi |
Kärlkirurgi |
|
United Kingdom |
Paediatric surgery |
Vascular surgery |
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1983. (2) Od junija 2017. |
||
|
|
Kardiologija |
Gastroenterologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Cardiologie |
Gastro-entérologie/Gastro-enterologie |
|
България |
Кардиология |
Гастроентерология |
|
Česko |
Kardiologie |
Gastroenterologie |
|
Danmark |
Intern medicin: kardiologi |
Intern medicin: gastroenterology og hepatologi |
|
Deutschland |
— Innere Medizin und Schwerpunkt Kardiologie — Innere Medizin und Kardiologie (1) |
— Innere Medizin und Schwerpunkt Gastroenterologie — Innere Medizin und Gastroenterologie (1) |
|
Eesti |
Kardioloogia |
Gastroenteroloogia |
|
Ελλάς |
Καρδιολογία |
Γαστρεντερολογία |
|
España |
Cardiología |
Aparato digestivo |
|
France |
Cardiologie et maladies vasculaires |
Gastro-entérologie et hépatologie |
|
Hrvatska |
Kardiologija |
Gastroenterologija |
|
Ireland |
Cardiology |
Gastro-enterology |
|
Italia |
Malattie dell’apparato cardiovascolare |
Gastroenterologia Malattie dell’apparato digerente (2) |
|
Κύπρος |
Καρδιολογία |
Γαστρεντερολογία |
|
Latvija |
Kardioloģija |
Gastroenteroloģija |
|
Lietuva |
Kardiologija |
Gastroenterologija |
|
Luxembourg |
Cardiologie et angiologie |
Gastro-enterologie |
|
Magyarország |
Kardiológia |
Gasztroenterológia |
|
Malta |
Kardjoloġija |
Gastroenteroloġija |
|
Nederland |
Cardiologie |
Maag-darm-leverziekten |
|
Österreich |
Innere Medizin und Kardiologie |
Innere Medizin und Gastroenterologie und Hepatologie |
|
Polska |
Kardiologia |
Gastrenterologia |
|
Portugal |
Cardiologia |
Gastrenterologia |
|
România |
Cardiologie |
Gastroenterologie |
|
Slovenija |
Kardiologija in vaskularna medicina |
Gastroenterologija |
|
Slovensko |
Kardiológia |
Gastroenterológia |
|
Suomi/Finland |
Kardiologia/Kardiologi |
Gastroenterologia/Gastroenterologi |
|
Sverige |
Kardiologi |
Medicinsk gastroenterologi och hepatologi |
|
United Kingdom |
Cardiology |
Gastroenterology |
|
(1) Od oktobra 2009. (2) Od junija 2015. |
||
|
|
Revmatologija |
Splošna hematologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Rhumathologie/Reumatologie |
|
|
България |
Ревматология |
Клинична хематология |
|
Česko |
Revmatologie |
Hematologie a transfúzní lékařství |
|
Danmark |
Intern medicin: reumatologi |
Intern medicin: hæmatologi |
|
Deutschland |
— Innere Medizin und Schwerpunkt Rheumatologie — Innere Medizin und Rheumatologie (1) |
— Innere Medizin und Schwerpunkt Hämatologie und Onkologie — Innere Medizin und Hämatologie und Onkologie (1) |
|
Eesti |
Reumatoloogia |
Hematoloogia |
|
Ελλάς |
Ρευματολογία |
Αιματολογία |
|
España |
Reumatología |
Hematología y hemoterapia |
|
France |
Rhumatologie |
Hématologie (2) |
|
Hrvatska |
Reumatologija |
Hematologija |
|
Ireland |
Rheumatology |
Haematology (clinical and laboratory) |
|
Italia |
Reumatologia |
Ematologia |
|
Κύπρος |
Ρευματολογία |
Αιματολογία |
|
Latvija |
Reimatoloģija |
Hematoloģija |
|
Lietuva |
Reumatologija |
Hematologija |
|
Luxembourg |
Rhumatologie |
Hématologie |
|
Magyarország |
Reumatológia |
Hematológia |
|
Malta |
Rewmatoloġija |
Ematoloġija |
|
Nederland |
Reumatologie |
|
|
Österreich |
Innere Medizin und Rheumatologie |
Innere Medizin und Hämatologie und internistische Onkologie |
|
Polska |
Reumatologia |
Hematologia |
|
Portugal |
Reumatologia |
Imuno-hemoterapia |
|
România |
Reumatologie |
Hematologie |
|
Slovenija |
Revmatologija |
Hematologija |
|
Slovensko |
Reumatológia |
Hematológia a transfúziológia |
|
Suomi/Finland |
Reumatologia/Reumatologi |
Kliininen hematologia/Klinisk hematologi |
|
Sverige |
Reumatologi |
Hematologi |
|
United Kingdom |
Rheumatology |
Haematology |
|
(1) Od oktobra 2009. (2) Od leta 2017. |
||
|
|
Endokrinologija |
Fizioterapija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Médecine physique et réadaptation/Fysische geneeskunde en revalidatie |
|
България |
Ендокринология и болести на обмяната |
Физикална и рехабилитационна медицина |
|
Česko |
Diabelotologie a endokrinologie |
Rehabilitační a fyzikální medicína |
|
Danmark |
Intern medicin: endokrinologi |
|
|
Deutschland |
— Innere Medizin und Schwerpunkt Endokrinologie und Diabetologie — Innere Medizin und Endokrinologie und Diabetologie (1) |
Physikalische und Rehabilitative Medizin |
|
Eesti |
Endokrinoloogia |
Taastusravi ja füsiaatria |
|
Ελλάς |
Ενδοκρινολογία |
Φυσική Ιατρική και Αποκατάσταση |
|
España |
Endocrinología y nutrición |
Medicina física y rehabilitación |
|
France |
Endocrinologie – diabète – maladies métaboliques |
Médecine physique et de réadaptation |
|
Hrvatska |
Endokrinologija i dijabetologija |
Fizikalna medicina i rehabilitacija |
|
Ireland |
Endocrinology and diabetes mellitus |
|
|
Italia |
Endocrinologia e malattie del ricambio Endocrinologia e malattie del metabolismo (2) |
Medicina fisica e riabilitazione Medicina fisica e riabilitativa (2) |
|
Κύπρος |
Ενδοκρινολογία |
Φυσική Ιατρική και Αποκατάσταση |
|
Latvija |
Endokrinoloģija |
Rehabilitoloģija Fiziskā rehabilitācija Fizikālā medicīna |
|
Lietuva |
Endokrinologija |
Fizinė medicina ir reabilitacija |
|
Luxembourg |
Endocrinologie, maladies du métabolisme et de la nutrition |
Rééducation et réadaptation fonctionnelles |
|
Magyarország |
— Endokrinológia — Endokrinológia és anyagcsere-betegségek (4) |
— Fizikális medicina és rehabilitációs orvoslás — Rehabilitációs medicina (5) |
|
Malta |
Endokrinoloġija u Dijabete |
Mediċina ta‘ Rijabilitazzjoni (6) |
|
Nederland |
|
Revalidatiegeneeskunde |
|
Österreich |
Innere Medizin und Endokrinologie und Diabetologie |
Physikalische Medizin und Allgemeine Rehabilitation |
|
Polska |
Endokrynologia |
Rehabilitacja medyczna |
|
Portugal |
Endocrinologia/Nutrição |
Medicina física e de reabilitação |
|
România |
Endocrinologie |
Reabilitare Medicală |
|
Slovenija |
|
Fizikalna in rehabilitacijska medicina |
|
Slovensko |
Endokrinológia |
Fyziatria, balneológia a liečebná rehabilitácia |
|
Suomi/Finland |
Endokrinologia/Endokrinologi |
Fysiatria/Fysiatri |
|
Sverige |
Endokrina sjukdomar Endokrinologi och diabetologi (3) |
Rehabiliteringsmedicin |
|
United Kingdom |
Endocrinology and diabetes mellitus |
|
|
(1) Od oktobra 2009. (2) Od februarja 2015. (3) Od septembra 2008. (4) Od leta 2012. (5) Od leta 2016. (6) Od leta 2011. |
||
|
|
Nevropsihiatrija |
Dermatovenerologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Neuropsychiatrie (1) |
Dermato-vénéréologie/Dermato-venereologie |
|
България |
|
Кожни и венерически болести |
|
Česko |
|
Dermatovenerologie |
|
Danmark |
|
Dermato-venerologi |
|
Deutschland |
Nervenheilkunde (Neurologie und Psychiatrie) |
Haut – und Geschlechtskrankheiten |
|
Eesti |
|
Dermatoveneroloogia |
|
Ελλάς |
Νευρολογία – Ψυχιατρική |
Δερματολογία – Αφροδισιολογία |
|
España |
|
Dermatología médico-quirúrgica y venereología |
|
France |
Neuropsychiatrie (2) |
Dermatologie et vénéréologie |
|
Hrvatska |
|
Dermatologija i venerologija |
|
Ireland |
|
|
|
Italia |
Neuropsichiatria (3) |
Dermatologia e venereologia |
|
Κύπρος |
Νευρολογία – Ψυχιατρική |
Δερματολογία – Αφροδισιολογία |
|
Latvija |
|
Dermatoloģija un veneroloģija |
|
Lietuva |
|
Dermatovenerologija |
|
Luxembourg |
Neuropsychiatrie (4) |
Dermato-vénéréologie |
|
Magyarország |
|
Bőrgyógyászat |
|
Malta |
|
Dermato-venerejoloġija |
|
Nederland |
Zenuw – en zielsziekten (5) |
Dermatologie en venerologie |
|
Österreich |
Neurologie und Psychiatrie (6) |
Haut- und Geschlechtskrankheiten |
|
Polska |
|
Dermatologia i wenerologia |
|
Portugal |
|
Dermatovenereologia |
|
România |
|
Dermatovenerologie |
|
Slovenija |
|
Dermatovenerologija |
|
Slovensko |
Neuropsychiatria |
Dermatovenerológia |
|
Suomi/Finland |
|
Ihotaudit ja allergologia/Hudsjukdomar och allergologi |
|
Sverige |
|
Hud- och könssjukdomar |
|
United Kingdom |
|
|
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. avgust 1987, razen za osebe, ki so začele z usposabljanjem pred tem datumom. (2) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. december 1971. (3) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. oktober 1999. (4) Dokazila o kvalifikacijah se ne podeljujejo več za usposabljanje, ki se je začelo po 5. marcu 1982. (5) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 9. julij 1984. (6) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. marec 2004. |
||
|
|
Radiologija |
Otroška psihiatrija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Psychiatrie, particulièrement en psychiatrie infanto-juvénile/Psychiatrie, meer bepaald in de kinder- en jeugdpsychiatrie |
|
България |
Радиобиология |
Детска психиатрия |
|
Česko |
|
Dětská a dorostová psychiatrie |
|
Danmark |
|
Børne- og ungdomspsykiatri |
|
Deutschland |
Radiologie |
Kinder – und Jugendpsychiatrie und –psychotherapie |
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
Ακτινολογία – Ραδιολογία |
Παιδοψυχιατρική |
|
España |
Electroradiología (1) |
|
|
France |
Electro-radiologie (2) |
Pédopsychiatrie (7) |
|
Hrvatska |
Klinička radiologija |
Dječja i adolescentna psihijatrija |
|
Ireland |
|
Child and adolescent psychiatry |
|
Italia |
Radiologia (3) |
Neuropsichiatria infantile |
|
Κύπρος |
|
Παιδοψυχιατρική |
|
Latvija |
|
Bērnu psihiatrija |
|
Lietuva |
|
Vaikų ir paauglių psichiatrija |
|
Luxembourg |
Électroradiologie (4) |
Psychiatrie infantile |
|
Magyarország |
Radiológia |
Gyermek- és ifjúsági pszichiátria |
|
Malta |
|
|
|
Nederland |
Radiologie (5) |
|
|
Österreich |
Radiologie (6) |
— Kinder- und Jugendpsychiatrie — Kinder- und Jugendpsychiatrie und Psychotherapeutische Medizin (8) |
|
Polska |
|
Psychiatria dzieci i młodzieży |
|
Portugal |
Radiologia |
Psiquiatria da infância e da adolescência |
|
România |
|
Psihiatrie pediatrică |
|
Slovenija |
Radiologija |
Otroška in mladostniška psihiatrija |
|
Slovensko |
|
Detská psychiatria |
|
Suomi/Finland |
|
Lastenpsykiatria/Barnpsykiatri |
|
Sverige |
|
Barn- och ungdomspsykiatri |
|
United Kingdom |
|
Child and adolescent psychiatry |
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. februar 1984. (2) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. december 1971. (3) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. oktober 1993. (4) Dokazila o kvalifikacijah se ne podeljujejo več za usposabljanje, ki se je začelo po 5. marcu 1982. (5) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 8. julij 1984. (6) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. marec 2004. (7) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1991. (8) Od junija 2015. |
||
|
|
Geriatrija |
Bolezni ledvic |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Gériatrie/Geriatrie |
|
|
България |
Гериатрична медицина |
Нефрология |
|
Česko |
Geriatrie |
Nefrologie |
|
Danmark |
Intern medicin: geriatric |
Intern medicin: nefrologi |
|
Deutschland |
|
— Innere Medizin und Schwerpunkt Nephrologie — Innere Medizin und Nephrologie (1) |
|
Eesti |
|
Nefroloogia |
|
Ελλάς |
|
Νεφρολογία |
|
España |
Geriatría |
Nefrología |
|
France |
Gériatrie (3) |
Néphrologie |
|
Hrvatska |
Gerijatrija |
Nefrologija |
|
Ireland |
Geriatric medicine |
Nephrology |
|
Italia |
Geriatria |
Nefrologia |
|
Κύπρος |
Γηριατρική |
Νεφρολογία |
|
Latvija |
|
Nefroloģija |
|
Lietuva |
Geriatrija |
Nefrologija |
|
Luxembourg |
Gériatrie |
Néphrologie |
|
Magyarország |
Geriátria |
Nefrológia |
|
Malta |
Ġerjatrija |
Nefroloġija |
|
Nederland |
Klinische geriatrie |
|
|
Österreich |
|
Innere Medizin und Nephrologie |
|
Polska |
Geriatria |
Nefrologia |
|
Portugal |
|
Nefrologia |
|
România |
Geriatrie și gerontologie |
Nefrologie |
|
Slovenija |
|
Nefrologija |
|
Slovensko |
Geriatria |
Nefrológia |
|
Suomi/Finland |
Geriatria/Geriatri |
Nefrologia/Nefrologi |
|
Sverige |
Geriatrik |
Medicinska njursjukdomar (nefrologi) Njurmedicin (2) |
|
United Kingdom |
Geriatric medicine |
Renal medicine |
|
(1) Od oktobra 2009. (2) Od maja 2015. (3) Od leta 2017. |
||
|
|
Nalezljive bolezni |
Socialna medicina |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
|
|
България |
Инфекциозни болести |
Социална медицина и здравен мениджмънт комунална хигиена |
|
Česko |
Infekční lékařství |
Hygiena a epidemiologie |
|
Danmark |
Intern medicin: infektionsmedicin |
Samfundsmedicin |
|
Deutschland |
|
Öffentliches Gesundheitswesen |
|
Eesti |
Infektsioonhaigused |
|
|
Ελλάς |
|
Κοινωνική Iατρική |
|
España |
|
Medicina preventiva y salud pública |
|
France |
Maladies infectieuses et tropicales (4) |
Santé publique et médecine sociale |
|
Hrvatska |
Infektologija |
Javnozdravstvena medicina |
|
Ireland |
Infectious diseases |
Public health medicine |
|
Italia |
Malattie infettive Malattie infettive e tropicali (2) |
Igiene e medicina preventiva |
|
Κύπρος |
Λοιμώδη Νοσήματα (3) |
— Υγειονολογία |
|
|
|
— Κοινοτική Ιατρική |
|
Latvija |
Infektoloģija |
|
|
Lietuva |
Infektologija |
|
|
Luxembourg |
Maladies contagieuses |
Santé publique |
|
Magyarország |
Infektológia |
Megelőző orvostan és népegészségtan |
|
Malta |
Mard Infettiv |
Saħħa Pubblika |
|
Nederland |
|
Maatschappij en gezondheid |
|
Österreich |
Innere Medizin und Infektiologie |
— Sozialmedizin — Public Health (1) |
|
Polska |
Choroby zakaźne |
Zdrowie publiczne, epidemiologia |
|
Portugal |
Doenças infecciosas |
Saúde pública |
|
România |
Boli infecțioase |
Sănătate publică și management |
|
Slovenija |
Infektologija |
Javno zdravje |
|
Slovensko |
Infektológia |
Verejné zdravotníctvo |
|
Suomi/Finland |
Infektiosairaudet/Infektionssjukdomar |
Terveydenhuolto/Hälsovård |
|
Sverige |
Infektionssjukdomar |
Socialmedicin |
|
United Kingdom |
Infectious diseases |
Public health medicine |
|
(1) Od junija 2015. (2) Od februarja 2015. (3) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 8. december 2016. (4) Od leta 2017. |
||
|
|
Farmakologija |
Medicina dela |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Médecine du travail/Arbeidsgeneeskunde |
|
България |
Клинична фармакология и терапия Фармакология |
Трудова медицина |
|
Česko |
Klinická farmakologie |
Pracovní lékařství |
|
Danmark |
Klinisk farmakologi |
Arbejdsmedicin |
|
Deutschland |
Pharmakologie und Toxikologie |
Arbeitsmedizin |
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
|
Ιατρική της Εργασίας |
|
España |
Farmacología clínica |
Medicina del trabajo |
|
France |
|
Médecine du travail |
|
Hrvatska |
Klinička farmakologija s toksikologijom |
Medicina rada i športa |
|
Ireland |
Clinical pharmacology and therapeutics Pharmaceutical Medicine (4) |
Occupational medicine |
|
Italia |
Farmacologia Farmacologia e tossicologia clinica (2) |
Medicina del lavoro |
|
Κύπρος |
|
Ιατρική της Εργασίας |
|
Latvija |
|
Arodslimības |
|
Lietuva |
|
Darbo medicina |
|
Luxembourg |
|
Médecine du travail |
|
Magyarország |
Klinikai farmakológia |
Foglalkozás-orvostan (üzemorvostan) |
|
Malta |
Farmakoloġija Klinika u t-Terapewtika |
Mediċina Okkupazzjonali |
|
Nederland |
|
— Arbeid en gezondheid, bedrijfsgeneeskunde — Arbeid en gezondheid, verzekeringsgeneeskunde |
|
Österreich |
Pharmakologie und Toxikologie |
— Arbeitsmedizin — Arbeitsmedizin und angewandte Physiologie (1) |
|
Polska |
Farmakologia kliniczna |
Medycyna pracy |
|
Portugal |
|
Medicina do trabalho |
|
România |
Farmacologie clinică |
Medicina muncii |
|
Slovenija |
|
Medicina dela, prometa in športa |
|
Slovensko |
Klinická farmakológia |
Pracovné lekárstvo |
|
Suomi/Finland |
Kliininen farmakologia ja lääkehoito/Klinisk farmakologi och läkemedelsbehandling |
Työterveyshuolto/Företagshälsovård |
|
Sverige |
Klinisk farmakologi |
Yrkes- och miljömedicin Arbets- och miljömedicin (3) |
|
United Kingdom |
Clinical pharmacology and therapeutics |
Occupational medicine |
|
(1) Od junija 2015. (2) Od februarja 2015. (3) Od septembra 2008. (4) Od julija 2017. |
||
|
|
Alergologija |
Nuklearna medicina |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Médecine nucléaire/Nucleaire geneeskunde |
|
България |
Клинична алергология |
Нуклеарна медицина |
|
Česko |
Alergologie a klinická imunologie |
Nukleární medicína |
|
Danmark |
|
Klinisk fysiologi og nuklearmedicin |
|
Deutschland |
|
Nuklearmedizin |
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
Αλλεργιολογία |
Πυρηνική Ιατρική |
|
España |
Alergología |
Medicina nuclear |
|
France |
Allergologie (4) |
Médecine nucléaire |
|
Hrvatska |
Alergologija i klinička imunologija |
Nuklearna medicina |
|
Ireland |
|
|
|
Italia |
Allergologia ed immunologia clinica |
Medicina nucleare |
|
Κύπρος |
Αλλεργιολογία |
Πυρηνική Ιατρική |
|
Latvija |
Alergoloģija |
|
|
Lietuva |
Alergologija ir klinikinė imunologija |
|
|
Luxembourg |
|
Médecine nucléaire |
|
Magyarország |
Allergológia és klinikai immunológia |
Nukleáris medicina |
|
Malta |
|
Mediċina Nukleari |
|
Nederland |
Allergologie (1) |
Nucleaire geneeskunde |
|
Österreich |
|
Nuklearmedizin |
|
Polska |
Alergologia |
Medycyna nuklearna |
|
Portugal |
Imuno-alergologia |
Medicina nuclear |
|
România |
Alergologie și imunologie clinică |
Medicină nucleară |
|
Slovenija |
Alergologije in klinične imunologije (odrasli) (3) |
Nuklearna medicina |
|
Slovensko |
Klinická imunológia a alergológia |
Nukleárna medicína |
|
Suomi/Finland |
|
Kliininen fysiologia ja isotooppilääketiede/Klinisk fysiologi och nukleärmedicin |
|
Sverige |
Allergisjukdomar |
Nukleärmedicin Nuklearmedicin (2) |
|
United Kingdom |
|
Nuclear medicine |
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 12. avgust 1996. (2) Od septembra 2008. (3) Od leta 2018. (4) Od leta 2017. |
||
|
|
Maksilofacialna kirurgija (osnovno medicinsko usposabljanje) |
Biološka hematologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
|
|
България |
Лицево-челюстна хирургия |
Трансфузионна хематология |
|
Česko |
Maxilofaciální chirurgie |
|
|
Danmark |
|
|
|
Deutschland |
|
|
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
|
|
|
España |
Cirugía oral y maxilofacial |
|
|
France |
Chirurgie maxillo-faciale et stomatologie |
Hématologie |
|
Hrvatska |
Maksilofacijalna kirurgija |
|
|
Ireland |
|
|
|
Italia |
Chirurgia maxillo-facciale |
|
|
Κύπρος |
|
|
|
Latvija |
Mutes, sejas un žokļu ķirurģija |
|
|
Lietuva |
Veido ir žandikaulių chirurgija |
|
|
Luxembourg |
Chirurgie maxillo-faciale |
Hématologie biologique |
|
Magyarország |
Szájsebészet (1) |
|
|
Malta |
|
|
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
Mund– Kiefer – und Gesichtschirurgie (2) |
|
|
Polska |
Chirurgia szczekowo-twarzowa |
|
|
Portugal |
Cirurgia maxilo-facial |
Hematologia clinica |
|
România |
|
|
|
Slovenija |
Maxilofacialna kirurgija |
|
|
Slovensko |
Maxilofaciálna chirurgia |
|
|
Suomi/Finland |
|
|
|
Sverige |
|
|
|
United Kingdom |
|
|
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 30. september 2007. (2) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 28. februar 2013. |
||
|
|
Stomatologija |
Dermatologija |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
|
|
България |
|
|
|
Česko |
|
|
|
Danmark |
|
|
|
Deutschland |
|
|
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
|
|
|
España |
Estomatología |
|
|
France |
Stomatologie |
|
|
Hrvatska |
|
|
|
Ireland |
|
Dermatology |
|
Italia |
Odontostomatologia (1) |
|
|
Κύπρος |
|
|
|
Latvija |
|
|
|
Lietuva |
|
|
|
Luxembourg |
Stomatologie |
|
|
Magyarország |
|
|
|
Malta |
|
Dermatoloġija |
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
|
|
|
Polska |
|
|
|
Portugal |
Estomatologia |
|
|
România |
|
|
|
Slovenija |
|
|
|
Slovensko |
|
|
|
Suomi/Finland |
|
|
|
Sverige |
|
|
|
United Kingdom |
|
Dermatology |
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. december 1994. |
||
|
|
Venerologija |
Tropska medicina |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
|
|
България |
|
|
|
Česko |
|
|
|
Danmark |
|
|
|
Deutschland |
|
|
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
|
|
|
España |
|
|
|
France |
|
|
|
Hrvatska |
|
|
|
Ireland |
Genito-urinary medicine |
Tropical medicine |
|
Italia |
|
Medicina tropicale (2) |
|
Κύπρος |
|
|
|
Latvija |
|
|
|
Lietuva |
|
|
|
Luxembourg |
|
|
|
Magyarország |
|
Trópusi betegségek |
|
Malta |
Mediċina Uro-ġenetali |
|
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
|
— Spezifische Prophylaxe und Tropenmedizin — Klinische Immunologie und Spezifische Prophylaxe und Tropenmedizin (1) |
|
Polska |
|
Medycyna transportu |
|
Portugal |
|
Medicina tropical |
|
România |
|
|
|
Slovenija |
|
|
|
Slovensko |
|
Tropická medicína |
|
Suomi/Finland |
|
|
|
Sverige |
|
|
|
United Kingdom |
Genito-urinary medicine |
Tropical medicine |
|
(1) Od junija 2015. (2) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. junij 2015. |
||
|
|
Gastroenterološka kirurgija |
Nezgodna in urgentna medicina |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Chirurgie abdominale/Heelkunde op het abdomen (1) |
|
|
България |
Гастроентерологичнa хирургия (7) |
Спешна медицина |
|
Česko |
|
— Traumatologie — Urgentní medicína |
|
Danmark |
|
Akutmedicin (5) |
|
Deutschland |
Visceralchirurgie |
|
|
Eesti |
|
Erakorralise meditsiini eriarst (6) |
|
Ελλάς |
|
|
|
España |
|
|
|
France |
Chirurgie viscérale et digestive |
Médecine d’urgence (8) |
|
Hrvatska |
Abdominalna kirurgija |
Hitna medicina |
|
Ireland |
|
Emergency medicine |
|
Italia |
Chirurgia dell’apparato digerente (3) |
Medicina d’emergenza-urgenza (2) |
|
Κύπρος |
|
|
|
Latvija |
|
|
|
Lietuva |
Abdominalinė chirurgija |
|
|
Luxembourg |
Chirurgie gastro-entérologique |
|
|
Magyarország |
|
Oxyológia és sürgősségi orvostan |
|
Malta |
|
Mediċina tal-Aċċidenti u l-Emerġenza Mediċina tal-Emerġenza (4) |
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
|
|
|
Polska |
|
Medycyna ratunkowa |
|
Portugal |
|
|
|
România |
|
Medicină de urgență |
|
Slovenija |
Abdominalna kirurgija |
Urgentna medicina |
|
Slovensko |
Gastroenterologická chirurgia |
— Úrazová chirurgia — Urgentná medicína |
|
Suomi/Finland |
Gastroenterologinen kirurgia/Gastroenterologisk kirurgi |
Akuuttilääketiede/Akutmedicin |
|
Sverige |
|
Akutsjukvård |
|
United Kingdom |
|
Emergency medicine |
|
(1) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1983. (2) Od 17. februarja 2006. (3) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. junij 2015. (4) Od 21. novembra 2003. (5) Od februarja 2018. (6) Od septembra 2016. (7) Do 14. septembra 2010. (8) Od leta 2017. |
||
|
|
Klinična nevrofiziologija |
Dentalna, oralna in maksilofacialna kirurgija (osnovno medicinsko in zobozdravstveno usposabljanje) (1) |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
|
Stomatologie et chirurgie orale et maxillo-faciale/Stomatologie en mond-, kaak- en aangezichtschirurgie |
|
България |
|
Дентална, орална и лицево-челюстна хирургия |
|
Česko |
|
|
|
Danmark |
|
|
|
Deutschland |
|
— Mund-, Kiefer- und Gesichtschirurgie — Mund-Kiefer-Gesichtschirurgie (2) |
|
Eesti |
|
|
|
Ελλάς |
|
Στοματική και Γναθοπροσωπική Χειρουργική (3) |
|
España |
Neurofisiologia clínica |
|
|
France |
|
|
|
Hrvatska |
|
|
|
Ireland |
Clinical neurophysiology |
Oral and maxillo-facial surgery |
|
Italia |
|
|
|
Κύπρος |
|
Στοματο-Γναθο-Προσωποχειρουργική |
|
Latvija |
|
|
|
Lietuva |
|
|
|
Luxembourg |
|
Chirurgie dentaire, orale et maxillo-faciale |
|
Magyarország |
|
Arc-állcsont-szájsebészet |
|
Malta |
Newrofiżjoloġija Klinika |
Kirurġija tal-għadam tal-wiċċ |
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
|
Mund-, Kiefer- und Gesichtschirurgie |
|
Polska |
|
|
|
Portugal |
|
|
|
România |
|
Chirurgie Orală și Maxilo-facială (4) |
|
Slovenija |
|
|
|
Slovensko |
|
|
|
Suomi/Finland |
Kliininen neurofysiologia/Klinisk neurofysiologi |
Suu- ja leukakirurgia/Oral och maxillofacial kirurgi |
|
Sverige |
Klinisk neurofysiologi |
|
|
United Kingdom |
Clinical neurophysiology |
Oral and maxillo-facial surgery |
|
(1) Usposabljanje, ki vodi do podelitve dokazila o formalnih kvalifikacijah za specialista dentalne, oralne in maksilofacialne kirurgije (osnovno medicinsko in zobozdravstveno usposabljanje), predvideva zaključek in potrditev osnovnega medicinskega študija (člen 24) in, poleg tega, zaključek in potrditev osnovnega dentalnega študija (člen 34). (2) Od leta 2006. (3) Od 10. julija 2014. (4) Od leta 2009. |
||
|
|
Internistična onkologija |
Klinična genetika |
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta |
|
Država |
Naziv |
Naziv |
|
Belgique/België/Belgien |
Oncologie médicale/Medische oncologie |
|
|
България |
Медицинска онкология |
Медицинска генетика |
|
Česko |
Klinická onkologie |
Lékařská genetika |
|
Danmark |
|
Klinisk genetik |
|
Deutschland |
|
Humangenetik |
|
Eesti |
|
Meditsiinigeneetika |
|
Ελλάς |
Παθολογική Ογκολογία |
|
|
España |
Oncología Médica |
|
|
France |
Oncologie |
Génétique médicale |
|
Hrvatska |
|
|
|
Ireland |
Medical oncology |
Clinical genetics |
|
Italia |
Oncologia medica |
Genetica medica |
|
Κύπρος |
Ακτινοθεραπευτική Ογκολογία |
|
|
Latvija |
Onkoloģija ķīmijterapija |
Medicīnas ģenētika |
|
Lietuva |
Chemoterapinė onkologija |
Genetika |
|
Luxembourg |
Oncologie médicale |
Médecine génétique |
|
Magyarország |
Klinikai onkológia |
Klinikai genetika |
|
Malta |
|
Ġenetika Klinika/Medika |
|
Nederland |
|
Klinische genetica |
|
Österreich |
|
Medizinische Genetik |
|
Polska |
Onkologia kliniczna |
Genetyka kliniczna |
|
Portugal |
Oncologia médica |
Genética médica |
|
România |
Oncologie medicală |
Genetică medicală |
|
Slovenija |
Internistična onkologija |
Klinična genetika |
|
Slovensko |
Klinická onkológia |
Lekárska genetica |
|
Suomi/Finland |
|
Perinnöllisyyslääketiede/Medicinsk genetik |
|
Sverige |
Onkologi |
Klinisk genetik |
|
United Kingdom |
Medical oncology |
Clinical genetics |
|
|
Srčna kirurgija |
|
|
|
Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let |
|
|
Država |
Naziv |
|
|
Belgique/België/Belgien |
|
|
|
България |
лекар - специалист по Кардиохирургия |
|
|
Česko |
Kardiochirurg |
|
|
Danmark |
|
|
|
Deutschland |
|
|
|
Eesti |
Kardiokirurg (1) |
|
|
Ελλάς |
|
|
|
España |
Cirugía Cardiovascular |
|
|
France |
|
|
|
Hrvatska |
Kardiotorakalne kirurgije |
|
|
Ireland |
|
|
|
Italia |
Cardiochirurgia (2) |
|
|
Κύπρος |
|
|
|
Latvija |
Sirds ķirurgs |
|
|
Lietuva |
Gydytojo širdies chirurgo |
|
|
Luxembourg |
|
|
|
Magyarország |
Szívsebész szakorvos |
|
|
Malta |
|
|
|
Nederland |
|
|
|
Österreich |
Herzchirurgie (3) |
|
|
Polska |
Kardiochirurgia |
|
|
Portugal |
|
|
|
România |
|
|
|
Slovenija |
|
|
|
Slovensko |
Kardiochirurg |
|
|
Suomi/Finland |
|
|
|
Sverige |
|
|
|
United Kingdom |
|
|
|
(1) Od študijskega leta 2014/2015. (2) Od študijskega leta 2015/2016. (3) Od študijskega leta 2007/2008. |
||
5.1.4 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnike splošne medicine
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Poklicni naziv |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Bijzondere beroepstitel van huisarts/Titre professionnel particulier de médecin généraliste |
Huisarts/Médecin généraliste |
31.12.1994 |
|
България |
Свидетелство за призната специалност по Обща медицина |
Лекар-специалист по Обща медицина |
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o specializaci všeobecné praktické lékařství |
Všeobecný praktický lékař |
1.5.2004 |
|
Danmark |
Bevis for tilladelse til at betegne sig som speciallæge i almen medicin |
Alment praktiserende læge/Speciallæge i almen medicin |
31.12.1994 |
|
Deutschland |
Zeugnis über die spezifische Ausbildung in der Allgemeinmedizin |
Facharzt/Fachärztin für Allgemeinmedizin |
31.12.1994 |
|
Eesti |
Residentuuri lõpetamist tõendav tunnistus Diplom peremeditsiini erialal |
Perearst |
1.5.2004 |
|
Ελλάς |
Τίτλος ιατρικής ειδικότητας γενικής ιατρικής |
Iατρός με ειδικότητα γενικής ιατρικής |
31.12.1994 |
|
España |
Título de especialista en medicina familiar y comunitaria |
Especialista en medicina familiar y comunitaria |
31.12.1994 |
|
France |
Diplômes d’études spécialisées de médecine générale accompagnés du diplôme d’Etat de docteur en médecine |
Médecin qualifié en médecine générale |
31.12.1994 |
|
Hrvatska |
Diploma o specijalističkom usavršavanju |
specijalist obiteljske medicine |
1.7.2013 |
|
Ireland |
Certificate of specific qualifications in general medical practice |
General medical practitioner |
31.12.1994 |
|
Italia |
— Attestato di formazione specifica in medicina generale — Diploma di formazione specifica in medicina generale |
Medico di medicina generale |
31.12.1994 |
|
Κύπρος |
Τίτλος Ειδικότητας Γενικής Ιατρικής |
Ιατρός Γενικής Ιατρικής |
1.5.2004 |
|
Latvija |
Ģimenes ārsta sertifikāts |
Ģimenes (vispārējās prakses) ārsts |
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Šeimos gydytojo rezidentūros pažymėjimas |
Šeimos medicinos gydytojas |
1.5.2004 |
|
2. Rezidentūros pažymėjimas (šeimos gydytojo profesinė kvalifikacija) |
Šeimos gydytojas |
||
|
Luxembourg |
Diplôme de formation spécifique en medicine générale |
Médecin généraliste |
31.12.1994 |
|
Magyarország |
Háziorvostan szakorvosa bizonyítvány |
Háziorvostan szakorvosa |
1.5.2004 |
|
Malta |
Ċertifikat ta‘ Speċjalista Mediku fil-Mediċina tal-Familja |
Tabib Speċjalista fil-Mediċina tal-Familja |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Certificaat van inschrijving in een specialistenregister van huisartsen |
Huisarts, Verpleeghuisarts en arts voor verstandelijk gehandicapte Registratie Commissie (HVRC) |
31.12.1994 |
|
Diploma geneeskundig specialist |
Registratiecommissie Geneeskundig Specialisten (RGS) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot Bevordering der Geneeskunst (1) |
||
|
Österreich |
Diplom über die besondere Ausbildung in der Allgemeinmedizin |
Arzt für Allgemeinmedizin |
31.12.1994 |
|
Polska |
Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie medycyny rodzinnej |
Specjalista w dziedzinie medycyny rodzinnej |
1.5.2004 |
|
Portugal |
Título de especialista em medicina geral e familiar |
Especialista em medicina geral e familiar |
31.12.1994 |
|
România |
Certificat de medic specialist medicină de familie |
Medic specialist medicină de familie |
1.1.2007 |
|
Slovenija |
Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz družinske medicine |
Specialist družinske medicine/Specialistka družinske medicine |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
Diplom o špecializácii v odbore „všeobecné lekárstvo“ |
Všeobecný lekár |
1.5.2004 |
|
Suomi/Finland |
Todistus yleislääketieteen erityiskoulutuksesta/Bevis om särskild allmänläkarutbildning |
Yleislääketieteen erityiskoulutuksen suorittanut laillistettu lääkäri/Legitimerad läkare som har fullgjort särskild allmänläkarutbildning |
1.1.1994 |
|
Sverige |
Bevis om specialistkompetens i allmänmedicin |
Specialist i allmänmedicin |
31.12.1994 |
|
United Kingdom |
Certificate of completion of training |
General practitioner |
31.12.1994 |
|
(1) Od januarja 2013. |
|||
V.2. MEDICINSKA SESTRA ZA SPLOŠNO ZDRAVSTVENO NEGO
5.2.1 Program usposabljanja medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
Usposabljanje za podelitev formalne izobrazbe medicinskih sester za splošno zdravstveno nego je sestavljeno iz naslednjih dveh delov.
Teoretični pouk
Bolniška nega:
Osnovne vede:
Družbene vede:
Klinični pouk
Eden ali več teh predmetov se lahko poučuje kot del drugih disciplin ali v povezavi z njimi.
Teoretični pouk je treba ovrednotiti in uskladiti s kliničnim poukom tako, da se lahko znanje in spretnosti iz te priloge pridobijo na ustrezen način.
5.2.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Poklicni naziv |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
— Diploma gegradueerde verpleger/verpleegster/Diplôme d’infirmier(ère) gradué(e)/Diplom eines (einer) graduierten Krankenpflegers (-pflegerin) |
— De erkende opleidingsinstituten/Les établissements d’enseignement reconnus/Die anerkannten Ausbildungsanstalten |
— Hospitalier(ère)/Verpleegassistent(e) |
29.6.1979 |
|
|
— De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française/Der zuständige Prüfungsausschuß der Deutschsprachigen Gemeinschaft |
— Infirmier(ère) hospitalier(ère)/Ziekenhuisverpleger(-verpleegster) |
||
|
— Diploma in de ziekenhuisverpleegkunde/Brevet d’infirmier(ère) hospitalier(ère)/Brevet eines (einer) Krankenpflegers (-pflegerin) — Brevet van verpleegassistent(e)/Brevet d’hospitalier(ère)/Brevet einer Pflegeassistentin |
|
|
||
|
България |
Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен „Бакалавър“ с професионална квалификация „Медицинска сестра“ |
Университет |
Медицинска сестра |
1.1.2007 |
|
Česko |
1. Diplom o ukončení studia ve studijním programu ošetřovatelství ve studijním oboru všeobecná sestra (bakalář, Bc.) |
1. Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem |
— Všeobecná sestra |
1.5.2004 |
|
2. Diplom o ukončení studia ve studijním oboru diplomovaná všeobecná sestra (diplomovaný specialista, DiS.), accompanied by the following certificate : - Vysvědčení o absolutoriu |
2. Vyšší odborná škola zřízená nebo uznaná státem |
|||
|
Danmark |
Bevis for uddannelsen til professionsbachelor i sygepleje |
Professionshøjskole |
Sygeplejerske |
29.6.1979 |
|
Deutschland |
Zeugnis über die staatliche Prüfung in der Krankenpflege |
Staatlicher Prüfungsausschuss |
Gesundheits- und Krankenpflegerin/Gesundheits- und Krankenpfleger |
29.6.1979 |
|
Eesti |
1. Diplom õe erialal |
1. Tallinna Meditsiinikool Tartu Meditsiinikool Kohtla-Järve Meditsiinikool |
õde |
1.5.2004 |
|
2. Õe põhikoolituse diplom |
2. Tallinna Tervishoiu Kõrgkool |
|||
|
3. Õe põhiõpe diplom |
3. Tartu Tervishoiu Kõrgkool |
|||
|
Ελλάς |
1. Πτυχίο Νοσηλευτικής Παν/μίου Αθηνών |
1. Πανεπιστήμιο Αθηνών |
Διπλωματούχος ή πτυχιούχος νοσοκόμος, νοσηλευτής ή νοσηλεύτρια |
1.1.1981 |
|
2. Πτυχίο Νοσηλευτικής Τεχνολογικών Εκπαιδευτικών Ιδρυμάτων (Τ.Ε.Ι.) |
2. Τεχνολογικά Εκπαιδευτικά Ιδρύματα Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτω |
|||
|
3. Πτυχίο Αξιωματικών Νοσηλευτικής |
3. Υπουργείο Εθνικής Άμυνας |
|||
|
4. Πτυχίο Αδελφών Νοσοκόμων πρώην Ανωτέρων Σχολών Υπουργείου Υγείας και Πρόνοιας |
4. Υπουργείο Υγείας και Πρόνοιας |
|||
|
5. Πτυχίο Αδελφών Νοσοκόμων και Επισκεπτριών πρώην Ανωτέρων Σχολών Υπουργείου Υγείας και Πρόνοιας |
5. Υπουργείο Υγείας και Πρόνοιας |
|||
|
6. Πτυχίο Τμήματος Νοσηλευτικής |
6. ΚΑΤΕΕ Υπουργείου Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων |
|||
|
7. Πτυχίο Τμήματος Νοσηλευτικής Πανεπιστήμιου Πελοποννήσου |
7. Πανεπιστήμιο Πελοποννήσου |
|||
|
España |
Título de Diplomado universitario en Enfermería |
— Ministerio de Educación y Cultura |
Enfermero/a diplomado/a |
1.1.1986 |
|
|
— El rector de una Universidad |
|
|
|
|
Titulo de Graduado/a en Enfermería |
— El rector de una Universidad |
Graduado/a en Enfermería |
1.1.1986 |
|
|
France |
— Diplôme d’Etat d’infirmier(ère) — Diplôme d’Etat d’infirmier(ère) délivré en vertu du décret no 99‐1147 du 29 décembre 1999 |
Le ministère de la santé |
Infirmier(ère) |
29.6.1979 |
|
Hrvatska |
1. Svjedodžba „medicinska sestra opće njege/medicinski tehničar opće njege“ |
1. Srednje strukovne škole koje izvode program za stjecanje kvalifikacije „medicinska sestra opće njege/medicinski tehničar opće njege“ |
1. medicinska sestra opće njege/medicinski tehničar opće njege |
1.7.2013 |
|
2. Svjedodžba „prvostupnik (baccalaureus) sestrinstva/prvostupnica (baccalaurea) sestrinstva“ |
2. Medicinski fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj Sveučilišta u Republici Hrvatskoj |
2. prvostupnik (baccalaureus) sestrinstva/prvostupnica (baccalaurea) sestrinstva |
||
|
Veleučilišta u Republici Hrvatskoj |
||||
|
Ireland |
1. Certificate of Registered General Nurse (1) |
1. An Bórd Altranais (The Nursing Board) [up to 01.10.2012]; Bórd Altranais agus Cnáimhseachais na hEireann (The Nursing and Midwifery Board of Ireland) [from 02.10.2012] |
Registered General Nurse (RGN) |
29.6.1979 |
|
2. B.Sc. in Nursing Studies (General) approved by the NMBI (2) |
2. Third-level Institution delivering the B.Sc. in Nursing Studies approved by the NMBI [as of September 2002] |
|||
|
3. B.Sc. in Children’s and General (Integrated) Nursing approved by the NMBI (2) |
3. Third-level Institution delivering the B.Sc. in Children’s and General (Integrated) Nursing approved by the NMBI [as of September 2006] |
|||
|
Italia |
1. Diploma di infermiere professionale (4) |
1. Scuole riconosciute dallo Stato (4) |
1. Infermiere professionale (4) |
29.6.1979 |
|
2. Diploma di laurea in infermieristica (5) |
2. Università (5) |
2. Infermiere (5) |
||
|
Κΰπρος |
Δίπλωμα Γενικής Νοσηλευτικής |
Νοσηλευτική Σχολή |
Εγγεγραμμένος Νοσηλευτής |
1.5.2004 |
|
Πτυχίο Νοσηλευτικής Τεχνολογικού Πανεπιστημίου Κύπρου |
Τεχνολογικό Πανεπιστήμιο Κύπρου |
Νοσηλευτής(τρια) Γενικής Νοσηλευτικής |
||
|
Πτυχίο Νοσηλευτικής Ευρωπαϊκού Πανεπιστημίου Κύπρου |
Ευρωπαϊκό Πανεπιστήμιο Κύπρου |
|
||
|
Πτυχίο Νοσηλευτικής Πανεπιστημίου Λευκωσίας - BSc in Nursing |
Πανεπιστήμιο Λευκωσίας University of Nicosia |
|
||
|
Πτυχίο Γενικής Νοσηλευτικής |
Σχολή Επιστημών Υγείας, Πανεπιστήμιο Frederick |
|
||
|
Latvija |
1. Diploms par māsas kvalifikācijas iegūšanu |
1. Māsu skolas |
Māsa |
1.5.2004 |
|
2. Māsas diploms |
2. Universitātes tipa augstskola pamatojoties uz Valsts eksāmenu komisijas lēmumu |
|||
|
Lietuva |
1. Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją |
1. Universitetas |
Bendrosios praktikos slaugytojas |
1.5.2004 |
|
2. Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją |
2. Kolegija |
|||
|
3. Bakalauro diplomas (slaugos bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija) |
3. Universitetas |
|||
|
4. Profesinio bakalauro diplomas (slaugos profesinio bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija) |
4. Kolegija |
|||
|
Luxembourg |
— Diplôme d’Etat d’infirmier |
Ministère de l’éducation nationale, de la formation professionnelle et des sports |
Infirmier |
29.6.1979 |
|
— Diplôme d’Etat d’infirmier hospitalier gradué |
||||
|
Magyarország |
1. Ápoló bizonyítvány |
1. Szakképző iskola |
Ápoló |
1.5.2004 |
|
2. Ápoló oklevél |
2. Felsőoktatási intézmény |
|||
|
3. Okleveles ápoló oklevél |
3. Felsőoktatási intézmény |
|||
|
Malta |
Lawrja jew diploma fl-istudji tal-infermerija |
Universita „ta“ Malta‘ |
Infermier Registrat tal-Ewwel Livell |
1.5.2004 |
|
Nederland |
1. Diploma’s verpleger A, verpleegster A, verpleegkundige A |
1. Door een van overheidswege benoemde examencommissie |
Verpleegkundige |
29.6.1979 |
|
2. Diploma verpleegkundige MBOV (Middelbare Beroepsopleiding Verpleegkundige) |
2. Door een van overheidswege benoemde examencommissie |
|||
|
3. Diploma verpleegkundige HBOV (Hogere Beroepsopleiding Verpleegkundige) |
3. Door een van overheidswege benoemde examencommissie |
|||
|
4. Diploma beroepsonderwijs verpleegkundige – Kwalificatieniveau 4 |
4. Door een van overheidswege aangewezen opleidingsinstelling |
|||
|
5. Diploma hogere beroepsopleiding verpleegkundige – Kwalificatieniveau 5 |
5. Door een van overheidswege aangewezen opleidingsinstelling |
|||
|
Österreich |
1. Diplom über die Ausbildung in der all-gemeinen Gesundheits- und Krankenpflege |
1. Schule für allgemeine Gesundheits- und Krankenpflege |
— Diplomierte Gesundheits- und Krankenschwester |
1.1.1994 |
|
2. Diplom als „Diplomierte Krankenschwester, Diplomierter Krankenpfleger“ |
2. Allgemeine Krankenpflegeschule |
— Diplomierter Gesundheits- und Krankenpfleger |
||
|
3. Diplom über den Abschluss des Fachhochschul-Bachelorstudiengangs „Gesundheits- und Krankenpflege“ |
3. Fachhochschulrat/Fachhochschule |
|
||
|
Polska |
— Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku pielęgniarstwo z tytułem „magister pielęgniarstwa“ |
Instytucja prowadząca kształcenie na poziomie wyższym uznana przez właściwe władze |
Pielegniarka |
1.5.2004 |
|
— Dyplom ukończenia studiów wyższych zawodowych na kierunku/specjalności pielęgniarstwo z tytułem „licencjat pielęgniarstwa“ |
|
|
|
|
|
Portugal |
1. Diploma do curso de enfermagem geral |
1. Escolas de Enfermagem |
Enfermeiro |
1.1.1986 |
|
2. Diploma/carta de curso de bacharelato em enfermagem |
2. Escolas Superiores de Enfermagem |
|||
|
3. Diploma/Carta de curso de licenciatura em enfermagem |
3. Escolas Superiores de Enfermagem; Escolas Superiores de Saúde |
|||
|
România |
1. Diplomă de absolvire de asistent medical generalist cu studii superioare de scurtă durată |
1. Universități |
Asistent medical generalist |
1.1.2007 |
|
2. Diplomă de licență de asistent medical generalist cu studii superioare de lungă durată |
2. Universități |
|||
|
3. Certificat de competențe profesionale (de asistent medical generalist) |
3. Ministerul Educației Naționale |
|||
|
4. Certificat de calificare nivel 5 |
|
|||
|
5. Certificat de calificare profesională nivel 5 |
|
|||
|
Slovenija |
Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov „diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik“ |
1. Univerza |
Diplomirana medicinska sestra/Diplomirani zdravstvenik |
1.5.2004 |
|
2. Visoka strokovna šola |
||||
|
Slovensko |
1. DIPLOM ošetrovateľstvo „magister“ („Mgr.“) |
1. Vysoká škola/Univerzita |
Sestra |
1.5.2004 |
|
2. DIPLOM ošetrovateľstvo „bakalár“ („Bc.“) |
2. Vysoká škola/Univerzita |
|||
|
3. DIPLOM diplomovaná všeobecná sestra |
3. Stredná zdravotnícka škola |
|||
|
Suomi/Finland |
1. Sairaanhoitajan tutkinto/Sjukskötarexamen |
1. Terveydenhuolto-oppilaitokset/ Hälsovårdsläroanstalter |
Sairaanhoitaja/Sjukskötare |
1.1.1994 |
|
2. Sosiaali- ja terveysalan ammattikorkeakoulututkinto, sairaanhoitaja (AMK)/Yrkeshögskoleexamen inom hälsovård och det sociala området, sjukskötare (YH) |
2. Ammattikorkeakoulut/Yrkeshögskolor |
|
|
|
|
Sverige |
Sjuksköterskeexamen |
Universitet eller högskola |
Sjuksköterska |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
A qualification approved by the Nursing and Midwifery Council or one of its predecessor bodies as attesting to the completion of training required for general nurses by Article 31 and the standard of proficiency as required for registration as a Registered Nurse – Adult in its register (3) |
Education institutions approved by the Nursing and Midwifery Council or one of its predecessor bodies |
Registered Nurse – Adult |
29.6.1979 |
|
(1) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili na Irskem, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja. (2) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene na Irskem, upravičene do avtomatičnega priznavanja brez potrebne dejanske registracije na Irskem, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije. (3) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah nadomešča prejšnje vnose za Združeno kraljestvo, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene v Združenem kraljestvu, upravičene do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije brez potrebne dejanske registracije, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije. (4) Veljaven do leta 2001. (5) Od študijskega leta 2001/2002. |
||||
V.3. ZOBOZDRAVNIK
5.3.1 Študijski program za zobozdravnike
Študijski program, ki vodi do dokazila o formalnih kvalifikacijah za zobozdravnika, vključuje vsaj naslednje predmete. Eden ali več teh predmetov se lahko poučuje kot del drugih disciplin ali v povezavi z njimi.
Osnovni predmeti
Medicinsko-biološki predmeti in splošnomedicinski predmeti
Predmeti, ki so neposredno povezani z zobozdravstvom
5.3.2 Dokazila o osnovnih formalnih kvalifikacijah za zobozdravnike
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah |
Poklicni naziv |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Diploma van tandarts/Diplôme licencié en science dentaire |
— De universiteiten/Les universités |
|
Licentiaat in de tandheelkunde/Licencié en science dentaire |
28.1.1980 |
|
— De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française |
|||||
|
България |
Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен „Магистър“ по „Дентална медицина“ с професионална квалификация „Магистър-лекар по дентална медицина“ |
Университет |
|
Лекар по дентална медицина |
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o ukončení studia ve studijním programu zubní lékařství (doktor zubního lékařství, MDDr.) |
Lékařská fakulta univerzity v České republice |
|
Zubní lékař |
1.5.2004 |
|
Danmark |
Bevis for kandidatuddannelsen i odontologi (cand.odont.) |
Universitet |
1. Autorisation som tandlæge 2. Tilladelse til selvstændigt virke som tandlæge |
Tandlæge |
28.1.1980 |
|
Deutschland |
Zeugnis über die Zahnärztliche Prüfung |
Zuständige Behörden |
|
Zahnarzt |
28.1.1980 |
|
Eesti |
Hambaarstikraad Degree in Dentistry (DD) Diplom hambaarstiteaduse õppekava läbimise kohta |
Tartu Ülikool |
|
Hambaarst |
1.5.2004 |
|
Ελλάς |
Πτυχίο Οδοντιατρικής |
Πανεπιστήμιο |
|
Οδοντίατρος ή χειρούργος οδοντίατρος |
1.1.1981 |
|
España |
Título de Licenciado en Odontología |
El rector de una universidad |
|
Licenciado en Odontología |
1.1.1986 |
|
|
Título de Graduado/a en Odontología |
El rector de una Universidad |
|
Graduado/a en Odontología |
1.1.1986 |
|
France |
Diplôme d’Etat de docteur en chirurgie dentaire |
Universités |
|
Chirurgien-dentiste |
28.1.1980 |
|
Diplôme de formation approfondie en sciences odontologiques |
Certificat de synthèse clinique et thérapeutique |
||||
|
Hrvatska |
Diploma „doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine“ |
Fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj |
|
doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine |
1.7.2013 |
|
Ireland |
— Bachelor in Dental Science (B.Dent.Sc.) |
— Universities |
|
— Dentist |
28.1.1980 |
|
— Bachelor of Dental Surgery (BDS) |
— Royal College of Surgeons in Ireland |
— Dental practitioner |
|||
|
— Licentiate in Dental Surgery (LDS) |
|
— Dental surgeon |
|||
|
Italia |
Diploma di laurea in Odontoiatria e Protesi Dentaria |
Università |
Diploma di abilitazione all’esercizio della professione di odontoiatra |
Odontoiatra |
28.1.1980 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Εγγραφής Οδοντιάτρου |
Οδοντιατρικό Συμβούλιο |
|
Οδοντίατρος |
1.5.2004 |
|
Latvija |
Zobārsta diploms |
Universitātes tipa augstskola |
Sertifikāts – kompetentas iestādes izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu zobārstniecībā |
Zobārsts |
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą gydytojo odontologo kvalifikaciją |
Universitetas |
1. Internatūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo odontologo profesinę kvalifikaciją |
Gydytojas odontologas |
1.5.2004 |
|
2. Magistro diplomas (odontologijos magistro kvalifikacinis laipsnis ir gydytojo odontologo kvalifikacija) |
2. Internatūros pažymėjimas (gydytojo odontologo profesinė kvalifikacija) |
||||
|
Luxembourg |
Diplôme d’Etat de docteur en médecine dentaire |
Jury d’examen d’Etat |
|
Médecin-dentiste |
28.1.1980 |
|
Magyarország |
Okleveles fogorvos doktor oklevél (doctor medicinae dentariae, dr. med. dent) |
Egyetem |
|
Fogorvos |
1.5.2004 |
|
Malta |
Lawrja fil- Kirurġija Dentali |
Universita‘ ta Malta |
|
Kirurgu Dentali |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Universitair getuigschrift van een met goed gevolg afgelegd tandartsexamen |
Faculteit Tandheelkunde |
|
Tandarts |
28.1.1980 |
|
|
Masterexamen tandheelkunde (6) |
|
|
|
|
|
Österreich |
Bescheid über die Verleihung des akademischen Grades „Doktor der Zahnheilkunde“ |
— Medizinische Universität — Medizinische Fakultät der Universität |
|
Zahnarzt |
1.1.1994 |
|
Polska |
Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku lekarsko-dentystycznym z tytułem lekarz dentysta |
Szkoły wyższe |
Świadectwo złożenia Lekarsko – Dentystycznego Egzaminu Państwowego (1)/ Świadectwo złożenia Lekarsko-Dentystycznego Egzaminu Końcowego (2) Zaświadczenie o ukończeniu stażu podyplomowego (3) |
Lekarz dentysta |
1.5.2004 |
|
Portugal |
— Carta de curso de licenciatura em medicina dentária |
— Faculdades — Institutos Superiores |
|
Médico dentista |
1.1.1986 |
|
— Mestrado integrado em medicina dentária |
24.3.2006 |
||||
|
România |
Diplomă de licență de medic dentist |
— Universități |
|
Medic dentist |
1.10.2003 |
|
Diploma de licență și master (4) |
— Ministerul Educației Naționale (4) |
Doctor-medic stomatolog (5) |
|||
|
Slovenija |
Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov „doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine“ |
— Univerza |
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine |
Doktor dentalne medicine/Doktorica dentalne medicine |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
DIPLOM zubné lekárstvo doktor zubného lekárstva („MDDr.“) |
Univerzita |
|
Zubný lekár |
1.5.2004 |
|
Suomi/Finland |
Hammaslääketieteen lisensiaatin tutkinto/Odontologie licentiatexamen |
— Helsingin yliopisto/Helsingfors universitet |
Sosiaali- ja terveysalan lupa- ja valvontaviraston päätös käytännön palvelun hyväksymisestä/Beslut av Tillstånds- och tillsynsverket för social- och hälsovården om godkännande av prakisk tjänstgöring |
Hammaslääkäri/Tandläkare |
1.1.1994 |
|
— Oulun yliopisto |
|||||
|
— Itä-Suomen yliopisto |
|||||
|
— Turun yliopisto |
|||||
|
Sverige |
Tandläkarexamen |
Universitet eller högskola |
Bevis om legitimation som tandläkare, utfärdat av Socialstyrelsen |
Tandläkare |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
— Bachelor of Dental Surgery (BDS or B.Ch.D.) |
— Universities |
|
— Dentist |
28.1.1980 |
|
— Licentiate in Dental Surgery |
— Royal Colleges |
— Dental practitioner |
|||
|
— Dental surgeon |
|||||
|
(1) Do leta 2012. (2) Od leta 2013. (3) Dokazilu o formalnih kvalifikacijah mora biti priloženo tudi potrdilo o končanem podiplomskem pripravništvu („staż podyplomowy“), razen za osebe, ki so začele z usposabljanjem 2. oktobra 2016 ali pozneje ter med 2. oktobrom 2016 in 28. februarjem 2017 zaprosile za pravico do opravljanja poklica zobozdravnika. (4) Od 1. oktobra 2011. (5) Od 1. septembra 2017. (6) Od študijskega leta 2001/2002. |
|||||
5.3.3 Dokazila o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov specialistov
|
Oralna kirurgija |
|||
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
|
|
|
|
България |
Свидетелство за призната специалност по „Орална хирургия“ |
Факултет по дентална медицина към Медицински университет |
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o specializaci (v oboru orální a maxilofaciální chirurgie) |
1. Institut postgraduálního vzdělávání ve zdravotnictví 2. Ministerstvo zdravotnictví |
19.7.2007 |
|
Danmark |
Bevis for tilladelse til at betegne sig som specialtandlæge i tand-, mund- og kæbekirurgi |
Sundhedsstyrelsen Styrelsen for Patientsikkerhed |
28.1.1980 |
|
Deutschland |
Fachzahnärztliche Anerkennung für Oralchirurgie/Mundchirurgie |
Landeszahnärztekammer |
28.1.1980 |
|
Eesti |
|
|
|
|
Ελλάς |
Τίτλος Οδοντιατρικής ειδικότητας της Γναθοχειρουργικής (up to 31.12.2002) |
— Περιφέρεια — Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση — Νομαρχία |
1.1.2003 |
|
España |
|
|
|
|
France |
Diplôme d’études spécialisées de chirurgie orale |
Universités |
31.03.2011 |
|
Hrvatska |
|
|
|
|
Ireland |
Certificate of specialist dentist in oral surgery |
Competent authority recognised for this purpose by the competent minister |
28.1.1980 |
|
Italia |
Diploma di specialista in Chirurgia Orale |
Università |
21.5.2005 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Αναγνώρισης του Ειδικού Οδοντιάτρου στην Στοματική Χειρουργική |
Οδοντιατρικό Συμβούλιο |
1.5.2004 |
|
Latvija |
|
|
|
|
Lietuva |
1. Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą burnos chirurgo profesinę kvalifikaciją |
Universitetas |
1.5.2004 |
|
2. Rezidentūros pažymėjimas (burnos chirurgo profesinė kvalifikacija) |
|||
|
Luxembourg |
|
|
|
|
Magyarország |
Dento-alveoláris sebészet szakorvosa bizonyítvány |
Nemzeti Vizsgabizottság |
1.5.2004 |
|
Malta |
Ċertifikat ta‘ speċjalista dentali fil-Kirurġija tal-ħalq |
Kumitat ta‘ Approvazzjoni dwar Speċjalisti |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Bewijs van inschrijving als kaakchirurg in het Specialistenregister |
Registratiecommissie Tandheelkundige Specialismen (RTS) van de Koninklijke Nederlandse Maatschappij tot bevordering der Tandheelkunde |
28.1.1980 |
|
Österreich |
|
|
|
|
Polska |
Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie chirurgii stomatologicznej |
Centrum Egzaminów Medycznych |
1.5.2004 |
|
Portugal |
Título de Especialista em Cirurgia Oral |
Ordem dos Médicos Dentistas (OMD) |
4.6.2008 |
|
România |
Certificatul de specialist în Chirurgie dento-alveolarǎ |
Ministerul Sǎnǎtǎții |
17.12.2008 |
|
Slovenija |
Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz oralne kirurgije |
1. Ministrstvo za zdravje |
1.5.2004 |
|
2. Zdravniška zbornica Slovenije |
|||
|
Slovensko |
Diplom o špecializácii v špecializačnom odbore maxilofaciálna chirurgia |
Univerzita |
17.12.2008 |
|
Suomi/Finland |
Erikoishammaslääkärin tutkinto, suu-ja leukakirurgia/Specialtandläkarexamen, oral och maxillofacial kirurgi |
Yliopisto |
1.1.1994 |
|
Sverige |
Bevis om specialistkompetens i oral kirurgi |
Socialstyrelsen |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
Certificate of completion of specialist training in oral surgery |
Competent authority recognised for this purpose |
28.1.1980 |
|
Ortodontija |
|||
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Titre professionnel particulier de dentiste spécialiste en orthodontie/Bijzondere beroepstitel van tandarts specialist in de orthodontie |
Ministre de la Santé publique/Minister bevoegd voor Volksgezondheid |
27.1.2005 |
|
България |
Свидетелство за призната специалност по „Ортодонтия“ |
Факултет по дентална медицина към Медицински университет |
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o specializaci (v oboru ortodoncie) |
1. Institut postgraduálního vzdělávání ve zdravotnictví |
19.7.2007 |
|
2. Ministerstvo zdravotnictví |
|||
|
Danmark |
Bevis for tilladelse til at betegne sig som specialtandlæge i ortodonti |
Sundhedsstyrelsen Styrelsen for Patientsikkerhed |
28.1.1980 |
|
Deutschland |
Fachzahnärztliche Anerkennung für Kieferorthopädie |
Landeszahnärztekammer |
28.1.1980 |
|
Eesti |
Residentuuri lõputunnistus ortodontia erialal Ortodontia residentuuri lõpetamist tõendav tunnistus |
Tartu Ülikool |
1.5.2004 |
|
Ελλάς |
Τίτλος Οδοντιατρικής ειδικότητας της Ορθοδοντικής |
— Περιφέρεια — Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση — Νομαρχία |
1.1.1981 |
|
España |
|
|
|
|
France |
Titre de spécialiste en orthodontie |
Conseil National de l’Ordre des chirurgiens dentistes |
28.1.1980 |
|
Hrvatska |
|
|
|
|
Ireland |
Certificate of specialist dentist in orthodontics |
Competent authority recognised for this purpose by the competent minister |
28.1.1980 |
|
Italia |
Diploma di specialista in Ortognatodonzia |
Università |
21.5.2005 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Αναγνώρισης του Ειδικού Οδοντιάτρου στην Ορθοδοντική |
Οδοντιατρικό Συμβούλιο |
1.5.2004 |
|
Latvija |
„Sertifikāts“– kompetentas iestādes izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu ortodontijā |
Latvijas Ārstu biedrība |
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo ortodonto profesinę kvalifikaciją |
Universitetas |
1.5.2004 |
|
2. Rezidentūros pažymėjimas (gydytojo ortodonto profesinė kvalifikacija) |
|||
|
Luxembourg |
|
|
|
|
Magyarország |
Fogszabályozás szakorvosa bizonyítvány |
Nemzeti Vizsgabizottság |
1.5.2004 |
|
Malta |
Ċertifikat ta‘ speċjalista dentali fl-Ortodonzja |
Kumitat ta‘ Approvazzjoni dwar Speċjalisti |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Bewijs van inschrijving als orthodontist in het Specialistenregister |
Registratiecommissie Tandheelkundige Specialismen (RTS) van de Koninklijke Nederlandse Maatschappij tot bevordering der Tandheelkunde |
28.1.1980 |
|
Österreich |
|
|
|
|
Polska |
Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie ortodoncji |
Centrum Egzaminów Medycznych |
1.5.2004 |
|
Portugal |
Título de Especialista em Ortodontia |
Ordem dos Médicos Dentistas (OMD) |
4.6.2008 |
|
România |
Certificatul de specialist în Ortodonție și Ortopedie dento-facialǎ |
Ministerul Sǎnǎtǎții |
17.12.2008 |
|
Slovenija |
Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz čeljustne in zobne ortopedije |
1. Ministrstvo za zdravje |
1.5.2004 |
|
2. Zdravniška zbornica Slovenije |
|||
|
Slovensko |
Diplom o špecializácii v špecializačnom odbore čeľustná ortopédia |
Univerzita |
17.12.2008 |
|
Suomi/Finland |
Erikoishammaslääkärin tutkinto, hampaiston oikomishoito/Specialtand-läkarexamen, tandreglering |
Yliopisto |
1.1.1994 |
|
Sverige |
Bevis om specialistkompetens i ortodonti |
Socialstyrelsen |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
Certificate of Completion of specialist training in orthodontics |
Competent authority recognised for this purpose |
28.1.1980. |
V.4. Veterinar
5.4.1 Študijski program za veterinarje
Študijski program, ki vodi do dokazila o formalnih kvalifikacijah za veterinarja, vključuje vsaj naslednje predmete.
Pouk enega ali več teh predmetov lahko poteka kot del drugih disciplin ali v povezavi z njimi.
Osnovni predmeti
Posebni predmeti
Osnovne vede:
Klinične vede:
Reja živali
Higiena živil
Praktično usposabljanje je lahko v obliki prakse, če poteka s polno časovno obveznostjo in pod neposrednim nadzorom pristojnega organa ter v skupnem petletnem študijskem obdobju ne preseže šestih mesecev.
Porazdelitev teoretičnega in praktičnega usposabljanja med različnimi skupinami predmetov je uravnotežena in usklajena, da si veterinarji pridobijo znanje in izkušnje na način, ki jim bo omogočil izvajanje vseh njihovih nalog.
5.4.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za veterinarje
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Diploma van dierenarts/Diplôme de docteur en médecine vétérinaire |
— De universiteiten/Les universités — De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française |
|
21.12.1980 |
|
България |
Диплома за висше образование на образователно-квалификационна |
— Лесотехнически университет София Факултет Ветеринарна медицина |
|
1.1.2007 |
|
степен магистър по специалност Ветеринарна медицина с професионална квалификация Ветеринарен лекар |
— Тракийски университет Стара Загора, Ветеринарномедицински факултет |
|||
|
Česko |
— Diplom o ukončení studia ve studijním programu veterinární lékařství (doktor veterinární medicíny, MVDr.) — Diplom o ukončení studia ve studijním programu veterinární hygiena a ekologie (doktor veterinární medicíny, MVDr.) |
Veterinární fakulta univerzity v České republice |
|
1.5.2004 |
|
Danmark |
Bevis for kandidatuddannelsen i veterinærmedicin (cand.med.vet.) |
Københavns Universitet |
|
21.12.1980 |
|
Deutschland |
— Zeugnis über das Ergebnis des Dritten Abschnitts der Tierärztlichen Prüfung und das Gesamtergebnis der Tierärztlichen Prüfung |
Der Vorsitzende des Prüfungsausschusses für die Tierärztliche Prüfung einer Universität oder Hochschule |
|
21.12.1980 |
|
— Zeugnis über das Ergebnis der Tierärztlichen Prüfung und das Gesamtergebnis der Tierärztlichen Prüfung |
|
|
1.1.2006 |
|
|
Eesti |
Diplom: täitnud veterinaarmeditsiini õppekava |
Eesti Põllumajandusülikool |
|
1.5.2004 |
|
|
Loomaarstikraad Degree in Veterinary Medicine (DVM) |
Eesti Maaülikool |
|
|
|
Ελλάς |
Πτυχίο Κτηνιατρικής |
1. Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης 2. Πανεπιστήμιο Θεσσαλίας |
|
1.1.1981 |
|
España |
Título de Licenciado en Veterinaria |
— Ministerio de Educación y Cultura |
|
1.1.1986 |
|
|
|
— El rector de una Universidad |
|
|
|
|
Título de Graduado/a en Veterinaria |
— El rector de una Universidad |
|
1.1.1986 |
|
France |
Diplôme d’Etat de docteur vétérinaire |
Ministère chargé de l’enseignement supérieur (Université Paris-Est-Créteil, Université Claude-Bernard Lyon I, Université de Nantes, Université Paul-Sabatier-Toulouse III) et ministère chargé de l’agriculture (École nationale vétérinaire d’Alfort, Institut d’enseignement supérieur et de recherche en alimentation, santé animale, sciences agronomiques et de l’environnement-VetAgroSup, École nationale vétérinaire, agroalimentaire et de l’alimentation-Oniris, École nationale vétérinaire de Toulouse) |
|
21.12.1980 |
|
Hrvatska |
Diploma „doktor veterinarske medicine/doktorica veterinarske medicine“ |
Veterinarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu |
|
1.7.2013 |
|
Ireland |
— Diploma of Bachelor in/of Veterinary Medicine (MVB) — Diploma of Membership of the Royal College of Veterinary Surgeons (MRCVS) |
|
|
21.12.1980 |
|
Italia |
Diploma di laurea in medicina veterinaria |
Università |
Diploma di abilitazione all’esercizio della medicina veterinaria |
1.1.1985 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Εγγραφής Κτηνιάτρου |
Κτηνιατρικό Συμβούλιο |
|
1.5.2004 |
|
Latvija |
Veterinārārsta diploms |
Latvijas Lauksaimniecības Universitāte |
|
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Aukštojo mokslo diplomas (veterinarijos gydytojo (DVM)) 2. Magistro diplomas (veterinarinės medicinos magistro kvalifikacinis laipsnis ir veterinarijos gydytojo profesinė kvalifikacija) |
1. Lietuvos Veterinarijos Akademija 2. Lietuvos sveikatos mokslų universitetas |
|
1.5.2004 |
|
Luxembourg |
Diplôme d’Etat de docteur en médecine vétérinaire |
Jury d’examen d’Etat |
|
21.12.1980 |
|
Magyarország |
Okleveles állatorvos doktor oklevél (dr. vet) |
Felsőoktatási intézmény |
|
1.5.2004 |
|
Malta |
Liċenzja ta‘ Kirurgu Veterinarju |
Kunsill tal-Kirurġi Veterinarji |
|
1.5.2004 |
|
Nederland |
Getuigschrift van met goed gevolg afgelegd diergeneeskundig/veeartsenijkundig examen |
|
|
21.12.1980 |
|
Österreich |
— Diplom-Tierarzt — Magister medicinae veterinariae |
Universität |
|
1.1.1994 |
|
Polska |
Dyplom lekarza weterynarii |
1. Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie 2. Akademia Rolnicza we Wrocławiu (1) 3. Uniwersytet Przyrodniczy we Wrocławiu (2) 4. Akademia Rolnicza w Lublinie (3) 5. Uniwersytet Przyrodniczy w Lublinie (4) 6. Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie 7. Uniwersytet Przyrodniczy w Poznaniu (6) 8. Uniwersytet Rolniczy im. Hugona Kołłątaja w Krakowie oraz Uniwersytet Jagielloński w Krakowie (7) |
|
1.5.2004 |
|
Portugal |
— Carta de curso de licenciatura em medicina veterinária — Carta de mestrado integrado em medicina veterinária |
Universidade |
|
1.1.1986 |
|
România |
Diplomă de licență de doctor medic veterinar Diplomă de licență și master de doctor medic veterinar |
Universități Ministerul Educatiei Nationale (5) |
|
1.1.2007 |
|
Slovenija |
Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov „doktor veterinarske medicine/doktorica veterinarske medicine“ |
Univerza |
Spričevalo o opravljenem državnem izpitu s področja veterinarstva |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu „doktor veterinárskeho lekárstva“ („MVDr.“) |
Univerzita |
|
1.5.2004 |
|
Suomi/Finland |
Eläinlääketieteen lisensiaatin tutkinto/Veterinärmedicine licentiatexamen |
Yliopisto |
|
1.1.1994 |
|
Sverige |
Veterinärexamen |
Sveriges Lantbruksuniversitet |
|
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
1. Bachelor of Veterinary Science (BVSc) |
1. University of Bristol |
|
21.12.1980 |
|
|
2. Bachelor of Veterinary Science (BVSc) |
2. University of Liverpool |
|
|
|
|
3. Bachelor of Veterinary Medicine (Vet MB) |
3. University of Cambridge |
|
|
|
|
4. Bachelor of Veterinary Medicine and Surgery (BVM&S) |
4. University of Edinburgh |
|
|
|
|
5. Bachelor of Veterinary Medicine and Surgery (BVMS) |
5. University of Glasgow |
|
|
|
|
6. Bachelor of Veterinary Medicine (BvetMed) |
6. University of London |
|
|
|
|
7. Bachelor of Veterinary Medicine and Bachelor of Veterinary Surgery (B.V.M., B.V.S.) |
7. University of Nottingham |
|
|
|
(1) Veljaven do 22. novembra 2006. (2) Od 23. novembra 2006. (3) Veljaven do 10. aprila 2008. (4) Od 11. aprila 2008. (5) Od 10. januarja 2011. (6) Od 1. oktobra 2011. (7) Od 1. oktobra 2012. |
||||
V.5. BABICA
5.5.1 Program usposabljanja za babice (vrsta usposabljanja I in II)
Program usposabljanja za pridobitev dokazila o formalni izobrazbi v babištvu sestavljata naslednja dva dela:
Teoretični in tehnični pouk
Splošni predmeti
Učni predmeti, značilni za babiško dejavnost
Praktično in klinično usposabljanje
To usposabljanje mora biti pod ustreznim nadzorom:
Teoretično in tehnično usposabljanje (del A programa usposabljanja) je uravnoteženo in usklajeno s kliničnim usposabljanjem (del B programa usposabljanja) tako, da se lahko znanje in izkušnje, navedene v v tej prilogi, pridobijo na ustrezen način.
Klinični pouk ima obliko nadzorovanega usposabljanja in usposabljanja na delu v oddelkih bolnišnic ali drugih zdravstvenih službah, ki jih so jih odobrili pristojne oblasti ali organi. Kot del tega usposabljanja, študentke babice sodelujejo v dejavnostih teh oddelkov, če te dejavnosti prispevajo k njihovem usposabljanju. Naučiti jih je treba odgovornosti dejavnosti babic.
5.5.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za babice
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Poklicni naziv |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Diploma van vroedvrouw/Diplôme d’accoucheuse |
— De erkende opleidingsinstituten/Les établissements d’enseignement — De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française |
Vroedvrouw/Accoucheuse |
23.1.1983 |
|
България |
Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен „Бакалавър“ с професионална квалификация „Акушерка“ |
Университет |
Акушеркa |
1.1.2007 |
|
Česko |
1. Diplom o ukončení studia ve studijním programu ošetřovatelství ve studijním oboru porodní asistentka (bakalář, Bc.) |
1. Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem |
Porodní asistentka |
1.5.2004 |
|
|
2. Diplom o ukončení studia ve studijním programu porodní asistence ve studijním oboru porodní asistentka (bakalář, Bc.) |
2. Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem |
|
|
|
|
3. Diplom o ukončení studia ve studijním oboru diplomovaná porodní asistentka (diplomovaný specialista, DiS.) |
3. Vyšší odborná škola zřízená nebo uznaná státem |
|
|
|
Danmark |
Bevis for uddannelsen til professionsbachelor i jordemoderkundskab |
Professionshøjskole |
Jordemoder |
23.1.1983 |
|
Deutschland |
Zeugnis über die staatliche Prüfung für Hebammen und Entbindungspfleger |
Staatlicher Prüfungsausschuss |
— Hebamme — Entbindungspfleger |
23.1.1983 |
|
Eesti |
Diplom ämmaemanda erialal |
— Tallinna Meditsiinikool |
Ämmaemand |
1.5.2004 |
|
|
|
— Tartu Meditsiinikool |
|
|
|
|
Ämmaemanda diplom |
— Tallinna Tervishoiu Kõrgkool |
|
|
|
|
|
— Tartu Tervishoiu Kõrgkool |
|
|
|
Ελλάς |
1. Πτυχίο Τμήματος Μαιευτικής Τεχνολογικών Εκπαιδευτικών Ιδρυμάτων (Τ.Ε.Ι.) |
1. Τεχνολογικά Εκπαιδευτικά Ιδρύματα (Τ.Ε.Ι.) |
— Μαία |
23.1.1983 |
|
|
2. Πτυχίο του Τμήματος Μαιών της Ανωτέρας Σχολής Στελεχών Υγείας και Κοινων. Πρόνοιας (ΚΑΤΕΕ) |
2. ΚΑΤΕΕ Υπουργείου Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων |
— Μαιευτής |
|
|
|
3. Πτυχίο Μαίας Ανωτέρας Σχολής Μαιών |
3. Υπουργείο Υγείας και Πρόνοιας |
|
|
|
España |
— Título de matrona |
Ministerio de Educación y Cultura |
— Matrona |
1.1.1986 |
|
|
— Título de asistente obstétrico (matrona) |
|
— Asistente obstétrico |
|
|
|
— Título de enfermería obstétrica-ginecológica |
|
|
|
|
France |
Diplôme d’Etat de sage-femme |
L’Etat Université |
Sage-femme |
23.1.1983 |
|
Hrvatska |
Svjedodžba „prvostupnik (baccalaureus) primaljstva/sveučilišna prvostupnica (baccalaurea) primaljstva“ |
— Medicinski fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj — Sveučilišta u Republici Hrvatskoj — Veleučilišta i visoke škole u Republici Hrvatskoj |
Prvostupnik (baccalaureus) Primaljstva/Prvostupnica (baccalaurea) primaljstva |
1.7.2013 |
|
Ireland |
1. Certificate in Midwifery (1) |
1. An Bórd Altranais (The Nursing Board) [up to 01.10.2012]; Bórd Altranais agus Cnáimhseachais na hEireann (The Nursing and Midwifery Board of Ireland, NMBI) [from 02.10.2012]. |
Registered Midwife (RM) |
23.1.1983 |
|
|
2. B.Sc. in Midwifery approved by the NMBI (2) |
2. A third-level Institution delivering a Midwifery education programme approved by the NMBI |
|
|
|
|
3. Higher/Post-graduate Diploma in Midwifery approved by the NMBI (2) |
3. Third-level Institution delivering Higher/Post-graduate Diploma in Midwifery approved by the NMBI |
|
|
|
Italia |
1. Diploma d’ostetrica (4) |
1. Scuole riconosciute dallo Stato (4) |
Ostetrica (4) |
23.1.1983 |
|
|
2. Laurea in ostetricia (5) |
2. Università (5) |
|
|
|
Κύπρος |
Δίπλωμα στο μεταβασικό πρόγραμμα Μαιευτικής |
Νοσηλευτική Σχολή |
Εγγεγραμμένη Μαία |
1.5.2004 |
|
Latvija |
Diploms par vecmātes kvalifikācijas iegūšanu |
Māsu skolas |
Vecmāte |
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją, ir profesinės kvalifikacijos pažymėjimas, nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją — Pažymėjimas, liudijantis akušerio profesinę praktiką |
1. Universitetas |
Akušeris |
1.5.2004 |
|
|
2. Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją, ir profesinės kvalifikacijos pažymėjimas, nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją — Pažymėjimas, liudijantis akušerio profesinę praktiką |
2. Kolegija |
|
|
|
|
3. Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją |
3. Kolegija |
|
|
|
|
4. Bakalauro diplomas (slaugos bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija) Ir Profesinės kvalifikacijos pažymėjimas (akušerio profesinė kvalifikacija) |
4. Universitetas |
|
|
|
|
5. Profesinio bakalauro diplomas (slaugos profesinio bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija) Ir Profesinės kvalifikacijos pažymėjimas (akušerio profesinė kvalifikacija) |
5. Kolegija |
|
|
|
|
6. Profesinio bakalauro diplomas (akušerijos profesinio bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir akušerio profesinė kvalifikacija) |
6. Kolegija |
|
|
|
Luxembourg |
Diplôme de sage-femme |
Ministère de l’éducation nationale, de la formation professionnelle et des sports |
Sage-femme |
23.1.1983 |
|
Magyarország |
1. Szülésznő bizonyítvány |
1. Iskola/főiskola |
Szülésznő |
1.5.2004 |
|
|
2. Szülésznő oklevél |
2. Felsőoktatási intézmény |
|
|
|
Malta |
Lawrja jew diploma fl- Istudji tal-Qwiebel |
Universita‘ ta‘ Malta |
Qabla |
1.5.2004 |
|
Nederland |
Diploma van verloskundige |
Door het Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport erkende opleidings-instellingen |
Verloskundige |
23.1.1983 |
|
Österreich |
1. Hebammen-Diplom |
1. — Hebammenakademie —Bundeshebammenlehranstalt |
Hebamme |
1.1.1994 |
|
|
2. Diplom über den Abschluss des Fachhochschul-Bachelorstudiengangs „Hebamme“ |
2. Fachhochschulrat |
|
|
|
Polska |
— Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku położnictwo z tytułem „magister położnictwa“ — Dyplom ukończenia studiów wyższych zawodowych na kierunku/specjalności położnictwo z tytułem „licencjat położnictwa“ |
Instytucja prowadząca kształcenie na poziomie wyższym uznana przez właściwe władze (Higher education institution recognised by the competent authorities) |
Położna |
1.5.2004 |
|
Portugal |
1. Diploma de enfermeiro especialista em enfermagem de saúde materna e obstétrica |
1. Ecolas de Enfermagem |
Enfermeiro especialista em enfermagem de saúde materna e obstétrica |
1.1.1986 |
|
|
2. Diploma/carta de curso de estudos superiores especializados em enfermagem de saúde materna e obstétrica |
2. Escolas Superiores de Enfermagem |
|
|
|
|
3. Diploma (do curso de pós-licenciatura) de especialização em enfermagem de saúde materna e obstétrica |
3. — Escolas Superiores de Enfermagem |
|
|
|
|
- Escolas Superiores de Saúde |
|
||
|
România |
Diplomă de licență de moașă |
Universități |
Moașă |
1.1.2007 |
|
Slovenija |
Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov „diplomirana babica/diplomirani babičar“ |
1. Univerza 2. Visoka strokovna šola |
diplomirana babica/diplomirani babičar |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
1. DIPLOM pôrodná asistencia „bakalár“ („Bc.“) |
1. Vysoká škola/Univerzita |
Pôrodná asistentka |
1.5.2004 |
|
|
2. DIPLOM diplomovaná pôrodná asistentka |
2. Stredná zdravotnícka škola |
|
|
|
Suomi/Finland |
1. Kätilön tutkinto/barnmorskeexamen |
1. Terveydenhuoltooppi-laitokset/hälsovårdsläroanstalter |
Kätilö/Barnmorska |
1.1.1994 |
|
|
2. Sosiaali- ja terveysalan ammattikorkeakoulututkinto, kätilö (AMK)/yrkeshögskoleexamen inom hälsovård och det sociala området, barnmorska (YH) |
2. Ammattikorkeakoulut/Yrkeshögskolor |
|
|
|
Sverige |
Barnmorskeexamen |
Universitet eller högskola |
Barnmorska |
1.1.1994 |
|
United Kingdom |
A qualification approved by the Nursing and Midwifery Council or its predecessor bodies as attesting to the completion of training as required for midwives by Article 40 and the standard of proficiency as required for registration as a Registered Midwife in its register (3) |
Education institution approved by the Nursing and Midwifery Council or its predecessor bodies |
Registered Midwife |
23.1.1983 |
|
(1) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili na Irskem, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja. (2) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene na Irskem, upravičene do avtomatičnega priznavanja brez potrebne dejanske registracije na Irskem, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije. (3) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene v Združenem kraljestvu, upravičene do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije brez potrebne dejanske registracije, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije. (4) Veljaven do leta 2001. (5) Od študijskega leta 2001/2002. |
||||
V.6. FARMACEVT
5.6.1 Program usposabljanja farmacevtov
Ravnovesje med teoretičnim in praktičnim usposabljanjem pri vsakem učnem predmetu mora dati teoriji tak pomen, da se ohrani univerzitetni značaj usposabljanja.
5.6.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za farmacevte
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah |
Referenčni datum |
|
België/Belgique/Belgien |
Diploma van apotheker/Diplôme de pharmacien |
— De universiteiten/Les universities — De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française |
|
1.10.1987 |
|
България |
Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен „Магистър“ по „Фармация“ с професионална квалификация „Магистър-фармацевт“ |
Университет |
|
1.1.2007 |
|
Česko |
Diplom o ukončení studia ve studijním programu farmacie (magistr, Mgr.) |
Farmaceutická fakulta univerzity v České republice |
|
1.5.2004 |
|
Danmark |
Bevis for kandidatuddannelsen i farmaci (cand.pharm.) |
Det Farmaceutiske Fakultet, Københavns Universitet |
|
1.10.1987 |
|
Bevis for kandidatuddannelsen i farmaci (cand.pharm.) |
Syddansk Universitet |
|||
|
Deutschland |
Zeugnis über die Staatliche Pharmazeutische Prüfung |
Zuständige Behörden |
|
1.10.1987 |
|
Eesti |
Diplom proviisori õppekava läbimisest |
Tartu Ülikool |
|
1.5.2004 |
|
Farmaatsiamagister Master of Science in Pharmacy (MSc) |
||||
|
Ελλάς |
Άδεια άσκησης φαρμακευτικού επαγγέλματος |
— Περιφέρεια — Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση |
|
1.10.1987 |
|
España |
Título de Licenciado en Farmacia |
— Ministerio de Educación y Cultura |
|
1.10.1987 |
|
|
|
— El rector de una universidad |
|
|
|
|
Título de Graduado/a en Farmacia |
— El rector de una Universidad |
|
1.1.1986 |
|
France |
— Diplôme d’Etat de pharmacien — Diplôme d’Etat de docteur en pharmacie |
Universités |
|
1.10.1987 |
|
Hrvatska |
Diploma „magistar farmacije/magistra farmacije“ |
— Farmaceutsko-biokemijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu — Medicinski fakultet Sveučilišta u Splitu — Kemijsko-tehnološki fakultet Sveučilišta u Splitu |
|
1.7.2013 |
|
Ireland |
1. Certificate of Registered Pharmaceutical Chemist (1) |
1. Cumann Cógaiseoirí na hEireann (Pharmaceutical Society of Ireland) |
|
1.10.1987 |
|
Certificate of Registration as a Pharmacist (1) |
|
|||
|
|
2. A degree in Pharmacy recognised by the Pharmaceutical Society of Ireland (2) |
2. Universities delivering degrees in pharmacy recognised by the Pharmaceutical Society of Ireland |
2. Notification from the Pharmaceutical Society of Ireland that the person named therein is the holder of a qualification appropriate for practicing as a pharmacist |
|
|
Italia |
Diploma o certificato di abilitazione all’esercizio della professione di farmacista ottenuto in seguito ad un esame di Stato |
Università |
|
1.11.1993 |
|
Κύπρος |
Πιστοποιητικό Εγγραφής Φαρμακοποιού |
Συμβούλιο Φαρμακευτικής |
|
1.5.2004 |
|
Latvija |
Farmaceita diploms |
Universitātes tipa augstskola |
|
1.5.2004 |
|
Lietuva |
1. Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą vaistininko profesinę kvalifikaciją 2. Magistro diplomas (farmacijos magistro kvalifikacinis laipsnis ir vaistininko profesinė kvalifikacija) |
Universitetas |
|
1.5.2004 |
|
Luxembourg |
Diplôme d’Etat de pharmacien |
Jury d’examen d’Etat + visa du ministre de l’éducation nationale |
|
1.10.1987 |
|
Magyarország |
Okleveles gyógyszerész oklevél (magister pharmaciae, abbrev: mag. Pharm) |
Egyetem |
|
1.5.2004 |
|
Malta |
Lawrja fil-farmaċija |
Universita‘ ta‘ Malta |
|
1.5.2004 |
|
Nederland |
Getuigschrift van met goed gevolg afgelegd apothekersexamen |
Faculteit Farmacie |
|
1.10.1987 |
|
Österreich |
Staatliches Apothekerdiplom |
Österreichische Apothekerkammer |
|
1.10.1994 |
|
Polska |
Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku farmacja z tytułem magistra |
1. Akademia Medyczna |
|
1.5.2004 |
|
|
2. Uniwersytet Medyczny |
|||
|
|
3. Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego |
|||
|
Portugal |
1 Licenciatura em Farmácia 2 Carta de curso de licenciatura em Ciências Farmacêuticas |
Instituição de Ensino Superior Universitário |
|
1.10.1987 |
|
|
3 Mestrado Integrado em Ciências Farmacêuticas |
1.1.2007 |
||
|
România |
Diplomă de licență de farmacist Diploma de licență și master (5) |
Universități Ministerul Educației Nationale |
|
1.1.2007 |
|
Slovenija |
Diploma, s katero se podeljuje strokovni naziv „magister farmacije/magistra farmacije“ |
Univerza |
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic magister farmacije/magistra farmacije |
1.5.2004 |
|
Slovensko |
DIPLOM farmácia magister („Mgr.“) |
Univerzita |
|
1.5.2004 |
|
Suomi/Finland |
Proviisorin tutkinto/Provisorexamen |
Yliopisto |
|
1.10.1994 |
|
Sverige |
Apotekarexamen |
Universitet och högskolor |
|
1.10.1994 |
|
United Kingdom |
1. Certificate of Registered Pharmacist (3) |
|
|
1.10.1987 |
|
|
2. A degree in pharmacy approved by either the General Pharmaceutical Council (formerly Royal Pharmaceutical Society of Great Britain) or the Pharmaceutical Society of Northern Ireland (4) |
Universities delivering pharmacy degrees approved by the General Pharmaceutical Council (formerly Royal Pharmaceutical Society of Great Britain) or the Pharmaceutical Society of Northern Ireland |
Notification from the General Pharmaceutical Council or Pharmaceutical Society of Northern Ireland confirming successful completion of the approved pharmacy degree, 12 months practical training and a pass of the registration assessment. |
|
|
(1) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili na Irskem, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja. (2) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene na Irskem, upravičene do avtomatičnega priznavanja brez potrebne dejanske registracije na Irskem. V takšnih primerih priloženo potrdilo potrjuje, da so vse zahteve glede kvalifikacij izpolnjene. (3) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili v Združenem kraljestvu, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije. (4) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene v Združenem kraljestvu, upravičene do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije brez potrebne dejanske registracije. V takšnih primerih priloženo potrdilo potrjuje, da so vse zahteve glede kvalifikacij izpolnjene. (5) Od 10. januarja 2011. |
||||
V.7. ARHITEKT
5.7.1 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za arhitekte, priznanih v skladu s členom 46
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah |
Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah |
Referenčno študijsko leto |
|
België/Belgique/Belgien |
1. Architect/Architecte |
1. Nationale hogescholen voor architectuur/Ecoles nationales supérieures d’architecture |
Certificat de stage délivré par l’Ordre des Architectes/Stagegetuigschrift afgeleverd door de Orde van Architecten |
1988/1989 |
|
|
2. Architect/Architecte |
2. Hogere-architectuur-instituten/Instituts supérieurs d’architecture |
|
|
|
|
3. Architect/Architecte |
3. Provinciaal Hoger Instituut voor Architectuur te Hasselt/Ecole provinciale supérieure d’architecture de Hasselt |
|
|
|
|
4. Architect/Architecte |
4. Koninklijke Academies voor Schone Kunsten/Académies royales des Beaux-Arts |
|
|
|
|
5. Architect/Architecte |
5. Sint-Lucasscholen/Ecoles Saint-Luc |
|
|
|
|
6. Burgerlijke ingenieur-architect/Ingénieur Civil Architecte |
6. - Faculteiten Toegepaste Wetenschappen van de Universiteiten/Facultés des sciences appliquées des universités —„Faculté Polytechnique“ van Mons |
|
|
|
|
7. Burgerlijk Ingenieur- Architect (Ir. Arch.) |
7. — Katholieke Universiteit Leuven, faculteit ingenieurswetenschappen |
|
2004/2005 |
|
|
|
— Vrije Universiteit Brussel, faculteit ingenieurswetenschappen |
|
|
|
|
8. Master Ingénieur Civil Architecte, à finalité spécialisée |
8. Faculté Polytechnique de Mons |
|
2008/2009 |
|
България |
Магистър-Специалност aрхитектура |
— Университет по архитектура, строителство и геодезия – София, Архитектурен факултет |
Свидетелство, издадено от компетентната Камара на архитектите, удостоверяващо изпълнението на предпоставките, необходими за регистрация като архитект с пълна проектантска правоспособност в регистъра на архитектите |
2010/2011 |
|
|
— Варненски свободен университет „Черноризец Храбър“, Варна, Архитектурен факултет |
2007/2008 |
||
|
|
— Висше строително училище „Любен Каравелов“, Архитектурен факултет |
2009/2010 |
||
|
Česko |
Architektura a urbanismus |
— Fakulta architektury, České vysoké učení technické (ČVUT) v Praze |
Osvědčení o splnění kvalifikačních požadavků pro samostatný výkon profese architekta vydané Českou komorou architektů |
2007/2008 |
|
|
— Vysoké učení technické v Brně, Fakulta architektury |
|
||
|
Inženýr architekt (Ing.Arch.) |
— Technická univerzita v Liberci, Fakulta umění a architektury |
|
||
|
Magistr umění v oboru architektura (MgA.) |
— Vysoká škola uměleckoprůmyslová v Praze |
|
||
|
|
Magistr umění v oboru Architektonická tvorba, MgA |
— Akademie výtvarných umění v Praze |
2007/2008 |
|
|
Danmark |
Bevis for kandidatuddannelsen i arkitektur (cand.arch.) |
— Kunstakademiets Arkitektskole i København |
|
1988/1989 |
|
|
— Arkitektskolen i Århus |
|
|
|
|
Deutschland |
Diplom-Ingenieur, |
— Universitäten (Architektur/Hochbau) |
Bescheinigung einer zuständigen Architektenkammer über die Erfüllung der Qualifikationsvoraussetzungen im Hinblick auf eine Eintragung in die Architektenliste |
1988/1989 |
|
Diplom-Ingenieur Univ. |
— Technische Hochschulen (Architektur/Hochbau) |
|||
|
|
— Technische Universitäten (Architektur/Hochbau) |
|||
|
|
— Universitäten-Gesamthochschulen (Architektur/Hochbau) |
|||
|
|
— Hochschulen für bildende Künste |
|||
|
|
— Hochschulen für Künste |
|||
|
Diplom-Ingenieur, Diplom-Ingenieur FH |
— Fachhochschulen (Architektur/Hochbau) |
|||
|
|
— Universitäten-Gesamthochschulen (Architektur/Hochbau) bei entsprechenden Fachhochschulstudiengängen |
|||
|
Master of Arts - M.A. |
— Hochschule Bremen — University of applied Sciences, Fakultät Architektur, Bau und Umwelt — School of Architecture Bremen |
2003/2004 |
||
|
|
— Fachhochschule Münster (University of Applied Sciences) - Muenster School of Architecture |
2000/2001 |
||
|
|
— Georg-Simon-Ohm-Hochschule Nürnberg Fakultät Architektur |
2005/2006 |
||
|
|
— Hochschule Anhalt (University of Applied Sciences) Fachbereich Architektur, Facility Management und Geoinformation |
2010/2011 |
||
|
|
— Hochschule Regensburg (University of Applied Sciences), Fakultät für Architektur |
2007/2008 |
||
|
|
— Technische Universität München, Fakultät für Architektur |
2009/2010 |
||
|
|
— Hochschule Lausitz, Studiengang Architektur, Fakultät für Bauen „seit Juli 2013: Brandenburgische Technische Universität Cottbus-Senftenberg“ |
2009/2010 |
||
|
|
— Fachhochschule Lübeck, University of Applied Sciences, Fachbereich Bauwesen |
2004/2005 |
||
|
|
— Fachhochschule für Technik und Wirtschaft Dresden, Fakultät Bauingenieurwesen/Architektur |
2005/2006 |
||
|
|
— Fachhochschule Erfurt/University of Applied Sciences |
2006/2007 |
||
|
|
— Hochschule Augsburg/Augsburg University of Applied Sciences |
2005/2006 |
||
|
|
— Hochschule Koblenz, Fachbereich Bauwesen |
2004/2005 |
||
|
|
— Hochschule München/Fakultät für Architektur |
2005/2006 |
||
|
|
— Hochschule für Technik Stuttgart, Fakultät Architektur und Gestaltung |
2005/2006 |
||
|
|
— SRH Hochschule Heidelberg |
2013/2014 |
||
|
|
— Staatliche Akademie der Bildenden Künste Stuttgart, Fachbereich Architektur |
2006/2007 |
||
|
|
— Hochschule Konstanz Technik, Wirtschaft und Gestaltung (HTWG) |
2014/2015 |
||
|
|
— Jade Hochschule Fachbereich Archtektur |
2016/2017 |
||
|
Master of Arts (in Kombination mit einem Bachelorabschluss in Architektur) |
Hochschule Trier Fachbereich Gestaltung - Fachrichtung Architektur |
2007/2008 |
||
|
Master of Engineering (in Kombination mit einem Bachelorabschluss in Engineering) |
Technische Hochschule Mittelhessen (University of Applied Sciences) Fachbereich Bauwesen |
2010/2011 |
||
|
Bachelor of Arts - B.A. |
— Hochschule Anhalt (University of Applied Sciences) Fachbereich Architektur, Facility Management und Geoinformation |
2010/2011 |
||
|
|
|
|||
|
|
— Technische Universität München, Fakultät für Architektur |
2009/2010 |
||
|
|
— Alanus Hochschule für Kunst und Gesellschaft, Bonn |
2007/2008 |
||
|
|
|
— Hochschule Konstanz Technik, Wirtschaft und Gestaltung (HTWG) |
|
2014/2015 |
|
|
Bachelor of Sciences (B.Sc.) |
Hochschule Bochum, Fachbereich Architektur |
|
2003/2004 |
|
|
|
— Universität Stuttgart, Fakultät 1: Architektur und Stadtplanung |
|
2009/2010 |
|
|
Master of Science |
Technische Universität Braunschweig, Fakultät Architektur, Bauingenieurwesen und Umweltwissenschaften |
|
2007/2008 |
|
|
|
— Leibniz Universität Hannover, Fakultät für Architektur und Landschaft |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Fachhochschule Aachen, Fachbereich Architektur |
|
2009/2010 |
|
|
|
— Universität Stuttgart, Architektur und Stadtplanung |
|
2013/2014 |
|
|
Master of Science (M.Sc.) in Kombination mit dem Bachelor of Science (B.Sc.) |
— Bauhaus-Universität Weimar |
|
2005/2006 |
|
|
|
— Bauhaus-Universität Weimar, Fakultät Architektur |
|
2008/2009 |
|
|
|
— Bauhaus-Universität Weimar, Fakultät Architektur und Urbanistik |
|
2013/2014 |
|
Eesti |
Arhitektuurimagister |
Eesti Kunstiakadeemia |
|
2006/2007 |
|
Ελλάς |
Δίπλωμα Αρχιτέκτονα - Μηχανικού |
— Εθνικό Μετσόβιο Πολυτεχνείο (ΕΜΠ), τμήμα αρχιτεκτόνων – μηχανικών |
Βεβαίωση που χορηγεί το Τεχνικό Επιμελητήριο Ελλάδας (ΤΕΕ) και η οποία επιτρέπει την άσκηση δραστηριοτήτων στον τομέα της αρχιτεκτονικής |
1988/1989 |
|
|
|
— Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης (ΑΠΘ), τμήμα αρχιτεκτόνων – μηχανικών της Πολυτεχνικής σχολής |
|
|
|
|
|
— Πανεπιστήμιο Πατρών, τμήμα αρχιτεκτόνων - μηχανικών της Πολυτεχνικής σχολής |
2003/2004 |
|
|
|
|
— Πανεπιστήμιο Θεσσαλίας, Πολυτεχνική Σχολή, Τμήμα Αρχιτεκτόνων Μηχανικών |
|
1999/2000 |
|
|
|
— Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης, Πολυτεχνική Σχολή, Τμήμα Αρχιτεκτόνων Μηχανικών |
|
1999/2000 |
|
|
|
Πολυτεχνείο Κρήτης, Σχολή Αρχιτεκτόνων Μηχανικών |
|
2004/2005 |
|
España |
Título oficial de arquitecto |
Rectores de las universidades enumeradas a continuación: |
|
1988/1989 |
|
|
|
— Universidad politécnica de Cataluña, escuelas técnicas superiores de arquitectura de Barcelona o del Vallès |
|
|
|
|
|
— Universidad politécnica de Madrid, escuela técnica superior de arquitectura de Madrid |
|
|
|
|
|
— Escuela de Arquitectura de la Universidad de Las Palmas de Gran Canaria |
|
|
|
|
|
— Universidad politécnica de Valencia, escuela técnica superior de arquitectura de Valencia |
|
|
|
|
|
— Universidad de Sevilla, escuela técnica superior de arquitectura de Sevilla |
|
|
|
|
|
— Universidad de Valladolid, escuela técnica superior de arquitectura de Valladolid |
|
|
|
|
|
— Universidad de Santiago de Compostela, escuela técnica superior de arquitectura de La Coruña |
|
|
|
|
|
— Universidad del País Vasco, escuela técnica superior de arquitectura de San Sebastián |
|
|
|
|
|
— Universidad de Navarra, escuela técnica superior de arquitectura de Pamplona |
|
|
|
|
|
— Universidad de A Coruña |
|
1991/1992 |
|
|
|
— Universidad de Granada, Escuela Técnica Superior de Arquitectura de Granada. |
|
1994/1995 |
|
|
|
— Universidad de Alicante, escuela politécnica superior de Alicante |
|
1997/1998 |
|
|
|
— Universidad Europea de Madrid |
|
1998/1999 |
|
|
|
— Universidad Ramón Llull, escuela técnica superior de arquitectura de La Salle |
|
|
|
|
|
— Universidad politécnica de Cataluña, escuela técnica superior de arquitectura de Barcelona |
|
1999/2000 |
|
|
|
— Universidad Alfonso X El Sabio, centro politécnico superior de Villanueva de la Cañada |
|
|
|
|
|
— Universidad de Alcalá (Escuela de Arquitectura) |
|
|
|
|
|
— Universidad Internacional de Cataluña, Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
|
|
|
|
— Universidad S.E.K. de Segovia, centro de estudios integrados de arquitectura de Segovia |
|
|
|
|
|
— Universidad Camilo José Cela de Madrid |
|
2000/2001 |
|
|
|
— Universidad San Pablo CEU |
|
2001/2002 |
|
|
|
— Universidad CEU Cardenal Herrera, Valencia-Escuela Superior de Enseñanzas Técnicas |
|
2002/2003 |
|
|
|
— Universidad Rovira i Virgili |
|
2005/2006 |
|
|
|
— Universidad de Málaga. Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
|
|
|
|
— Universidad de Girona. Escuela Politécnica Superior |
|
|
|
|
|
— Universidad Pontificia de Salamanca |
|
|
|
|
|
— Universidad Francisco de Vitoria |
|
2006/2007 |
|
|
|
— IE Universidad. Escuela Técnica Superior de Estudios Integrados de Arquitectura |
|
2009/2010 |
|
|
Título de Graduado/a en Arquitectura |
— IE Universidad, Escuela Técnica Superior de Estudios Integrados de Arquitectura |
|
2008/2009 |
|
|
|
— Universidad de Zaragoza. Escuela de Ingeniería y Arquitectura |
|
|
|
|
|
— Universidad Católica San Antonio de Murcia |
|
|
|
|
|
— Universidad Europea de Madrid |
|
2009/2010 |
|
|
|
— Universitat Internacional de Catalunya |
|
|
|
|
|
— Universidad San Jorge (Zaragoza) |
|
|
|
|
|
— Universidad de Navarra |
|
|
|
|
|
— Universidad de Girona. Escuela Politécnica Superior |
|
|
|
|
|
— Universitat Ramon Llull, la Salle |
|
|
|
|
|
— Universidad Alfonso X el Sabio |
|
|
|
|
|
— Universidad San Pablo CEU - Madrid |
|
2010/2011 |
|
|
|
— Universitat Politècnica de València |
|
|
|
|
|
— Universidad de A Coruña. Escuela Técnica Superior de Arquitectura de A Coruña |
|
|
|
|
|
— Universidad Rovira i Virgili |
|
|
|
|
|
— Universidad Cardenal Herrera CEU |
|
|
|
|
|
— Universidad Francisco de Vitoria |
|
|
|
|
|
— Universidad de Málaga. Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
|
|
|
|
— Universidad de Las Palmas de Gran Canaria. Escuela de Arquitectura |
|
|
|
|
|
— Universidad de Castilla La Mancha. Escuela de Arquitectura |
|
|
|
|
|
— Universidad Camilo José Cela de Madrid |
|
|
|
|
|
— Universidad de Alicante, escuela politécnica superior de Alicante |
|
|
|
|
|
— Universidad de Sevilla, escuela técnica superior de arquitectura de Sevilla |
|
|
|
|
|
— Universitat Politècnica de Catalunya |
|
|
|
|
|
— Universidad de Valladolid - Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
2010/2011 |
|
|
|
— Universidad de Alcalá (Escuela de Arquitectura) |
|
2015/2016 |
|
|
Graduado en fundamentos de la arquitectura + Máster en Arquitectura |
— Universidad Politécnica de Madrid. Escuela Técnica Superior de Arquitectura de Madrid |
|
2010/2011 |
|
|
|
— Universidad Antonio de Nebrija |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Escuela Técnica Superior de Arquitectura - Universidad del Pais Vasco/Euskal Herriko Unibertsitatea |
|
|
|
|
|
— Universidad Europea de Madrid |
|
|
|
|
|
— Universidad Politécnica de Valencia. Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
2014/2015 |
|
|
|
— Universidad de Alicante, escuela politécnica superior de Alicante |
|
|
|
|
|
— Universidad de Alcalá de Henares. Escuela Politécnica de Alcalá de Henares |
|
2015/2016 |
|
|
|
— Universidad Cardenal Herrera CEU |
|
2016/2017 |
|
|
|
— Universidad Europea de Valencia |
|
2013/2014 |
|
|
|
— Universidad Europea de Canarias |
|
2012/2013 |
|
|
|
— Universidad de Sevilla, Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
2013/2014 |
|
|
|
— Universidad Rey Juan Carlos |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Universidad de Valladolid - Escuela Técnica Superior de Arquitectura |
|
2015/2016 |
|
|
Graduado en Estudios de Arquitectura + Máster Universitario en Arquitectura |
— Universidad de Zaragoza, Escuela de Ingeniería y Arquitectura |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Universidad de A Coruña. Escuela Técnica Superior de Arquitectura de A Coruña |
|
2015/2016 |
|
|
|
— Universidad Politécnica de Catalunya |
|
2014/2015 |
|
France |
1. Diplôme d’architecte DPLG, y compris dans le cadre de la formation professionnelle continue et de la promotion sociale. |
1. Le ministre chargé de l’architecture |
|
1988/1989 |
|
|
2. Diplôme d’architecte ESA |
2. Ecole spéciale d’architecture de Paris |
|
|
|
|
3. Diplôme d’architecte ENSAIS |
3. Ecole nationale supérieure des arts et industries de Strasbourg, section architecture |
|
|
|
|
4. Diplôme d’Etat d’architecte (DEA) |
4. Ecole Nationale Supérieure d’Architecture et de Paysage de Bordeaux (Ministère chargé de l’architecture et Ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
Habilitation de l’architecte diplômé d’Etat à l’exercice de la maîtrise d’œuvre en son nom propre (HMONP) (Ministère chargé de l’architecture) |
2005/2006 |
|
|
|
Ecole Nationale Supérieure d’Architecture de Bretagne (Ministère chargé de l’architecture et Ministère chargé de l’enseignement supérieur |
2005/2006 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Clermont-Ferrand (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Grenoble (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture et de paysage de Lille (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Lyon (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Marne La Vallée (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Marseille (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2005/2006 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Montpellier (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Nancy (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Nantes (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2005/2006 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Normandie (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris-Belleville (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2005/2006 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris-La Villette (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2006/2007 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris Malaquais (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2005/2006 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris Val-de-Seine (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Saint-Etienne (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Strasbourg (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2005/2006 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Toulouse (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Versailles (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2004/2005 |
|
|
|
Diplôme d’Etat d’architecte (DEA), dans le cadre de la formation professionnelle continue |
Ecole nationale supérieure d’architecture de Lyon (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2006/2007 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Marseille (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2006/2007 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Montpellier (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2006/2007 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Nantes (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2006/2007 |
|
|
|
|
Ecole nationale supérieure d’architecture de Strasbourg (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
2006/2007 |
|
|
|
5. Diplôme d’études de l’école spéciale d’architecture Grade 2 équivalent au diplôme d’Etat d’architecte |
5. Ecole spéciale d’architecture (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
Diplôme d’architecte de l’ESA habilitant à exercer la maitrise d’œuvre en son nom propre, équivalent à l’habilitation de l’architecte diplômé d’Etat à l’exercice de la maîtrise d’œuvre en son nom propre, reconnu par le Ministère chargé de l’architecture |
2006/2007 |
|
|
6. Diplôme d’architecte INSA de Strasbourg équivalent au diplôme d’Etat d’architecte conférant le grade de master (parcours architecte) |
6. Institut national des sciences appliquées de Strasbourg (INSA) (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
Habilitation de l’architecte de l’INSA à exercer la maîtrise d’œuvre en son nom propre équivalent à l’HMONP, reconnue par le ministère chargé de l’architecture |
2005/2006 |
|
|
Diplôme d’architecte INSA de Strasbourg équivalent au diplôme d’Etat d’architecte conférant le grade de master (parcours d’architecte pour ingénieur) |
Institut national des sciences appliquées de Strasbourg (INSA) (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur) |
Habilitation de l’architecte de l’INSA à exercer la maîtrise d’œuvre en son nom propre équivalent à l’HMONP, délivrée par le ministère chargé de l’architecture |
2005/2006 |
|
Hrvatska |
Magistar/Magistrica inženjer/inženjerka arhitekture i urbanizma |
Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet |
Diploma; Dopunska isprava o studiju; Potvrda HKA da podnositelj zahtjeva ispunjava kvalifikacijske uvjete |
2005/2006 |
|
|
Magistar/magistra inženjer/inženjerka arhitekture i urbanizma |
Sveučilište u Splitu - Fakultet građevinarstva, arhitekture i geodezije |
Potvrda Hrvatske komore arhitekata da podnositelj zahtjeva zadovoljava uvijete za upis u komoru. |
2016/2017 |
|
Ireland |
1. Degree of Bachelor of Architecture (B.Arch. NUI) |
1. National University of Ireland to architecture graduates of University College Dublin |
Certificate of fulfilment of qualifications requirements for professional recognition as an architect in Ireland issued by the Royal Institute of Architects of Ireland (RIAI) |
1988/1989 |
|
|
2. Degree of Bachelor of Architecture (B.Arch.) (Previously, until 2002 - Degree standard diploma in architecture (Dip. Arch)) |
2. Technological University Dublin (Previously, until 2019 - Dublin Institute of Technology, Bolton Street, Dublin (College of Technology, Bolton Street, Dublin)) |
|
|
|
|
3. Certificate of associateship (ARIAI) |
3. Royal Institute of Architects of Ireland |
|
|
|
|
4. Certificate of membership (MRIAI) |
4. Royal Institute of Architects of Ireland |
|
|
|
|
5. Degree of Bachelor of Architecture (Honours) (B.Arch. (Hons) UL) |
5. University of Limerick |
2005/2006 |
|
|
|
6. Degree of Bachelor of Architecture (Honours) (B.Arch. (Hons) WIT) |
6. Waterford Institute of Technology |
2005/2006 |
|
|
|
7. Master of Architecture (March) |
University College Dublin |
|
2007/2008 |
|
Italia (1) |
Laurea in architettura |
— Università di Camerino |
Diploma di abilitazione all’esercizio indipendente della professione che viene rilasciato dal ministero della Pubblica istruzione (ora Ministero dell’istruzione, dell’università e della ricerca) dopo che il candidato ha sostenuto con esito positivo l’esame di Stato davanti ad una commissione competente |
1988/1989 |
|
|
|
— Università di Catania – Sede di Siracusa |
||
|
|
|
— Università di Chieti |
||
|
|
|
— Università di Ferrara |
||
|
|
|
— Università di Firenze |
||
|
|
|
— Università di Genova |
||
|
|
|
— Università di Napoli Federico II |
||
|
|
|
— Università di Napoli II |
||
|
|
|
— Università di Palermo |
||
|
|
|
— Università di Parma |
||
|
|
|
— Università di Reggio Calabria |
||
|
|
|
— Università di Roma „La Sapienza“ |
||
|
|
|
— Università di Roma III |
||
|
|
|
— Università di Trieste |
||
|
|
|
— Politecnico di Bari |
||
|
|
|
— Politecnico di Milano |
||
|
|
|
— Politecnico di Torino |
||
|
|
|
— Istituto universitario di architettura di Venezia |
||
|
|
|
— Università degli Studi „Mediterranea“ di Reggio Calabria |
2000/2001 |
|
|
|
Laurea in ingegneria edile – architettura |
— Università dell’Aquila |
1998/1999 |
|
|
|
|
— Università di Pavia |
||
|
|
|
— Università di Roma „La Sapienza“ |
||
|
|
Laurea specialistica in ingegneria edile – architettura |
— Università dell’Aquila |
2000/2001 |
|
|
|
|
— Università di Pavia |
||
|
|
|
— Università di Roma „La Sapienza“ |
||
|
|
|
— Università di Ancona |
||
|
|
|
— Università di Basilicata – Potenza |
||
|
|
|
— Università di Pisa |
||
|
|
|
— Università di Bologna |
||
|
|
|
— Università di Catania |
||
|
|
|
— Università di Genova |
||
|
|
|
— Università di Palermo |
||
|
|
|
— Università di Napoli Federico II |
||
|
|
|
— Università di Roma – Tor Vergata |
||
|
|
|
— Università di Trento |
||
|
|
|
— Politecnico di Bari |
||
|
|
|
— Politecnico di Milano |
||
|
|
|
— Università degli studi di Brescia |
2001/2002 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Cagliari |
|
|
|
|
|
— Università Politecnica delle Marche |
2002/2003 |
|
|
|
|
— Università degli studi della Calabria |
2003/2004 |
|
|
|
|
— Università degli studi di Salerno |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea magistrale in ingegneria edile – architettura |
— Università dell’Aquila |
2004/2005 |
|
|
|
— Università di Pavia |
|||
|
|
|
— Università di Roma „La Sapienza“ |
||
|
|
|
— Università di Pisa |
||
|
|
|
— Università di Bologna |
||
|
|
|
— Università di Catania |
||
|
|
|
— Università di Genova |
||
|
|
|
— Università di Palermo |
||
|
|
|
— Università di Napoli Federico II |
||
|
|
|
— Università di Roma – Tor Vergata |
||
|
|
|
— Università di Trento |
||
|
|
|
— Politecnico di Bari |
||
|
|
|
— Politecnico di Milano |
||
|
|
|
— Università degli studi di Salerno |
2010/2011 |
|
|
|
|
— Università degli studi della Calabria |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università degli studi di Brescia |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università Politecnica delle Marche |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Perugia |
2006/2007 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Padova |
2008/2009 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Genova |
2014/2015 |
|
|
|
Laurea specialistica quinquennale in Architettura |
— Prima Facoltà di Architettura dell’Università di Roma „La Sapienza“ |
1998/1999 |
|
|
|
|
— Università di Ferrara |
1999/2000 |
|
|
|
|
— Università di Genova |
||
|
|
|
— Università di Palermo |
||
|
|
|
— Politecnico di Milano |
||
|
|
|
— Politecnico di Bari |
||
|
|
|
— Università di Firenze |
2001/2002 |
|
|
|
Laurea magistrale quinquennale in Architettura |
— Prima Facoltà di Architettura dell’Università di Roma „La Sapienza“ |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università di Ferrara |
||
|
|
|
— Università di Genova |
||
|
|
|
— Università di Palermo |
||
|
|
|
— Politecnico di Bari |
||
|
|
|
— Università di Firenze |
||
|
|
|
— Politecnico di Milano |
||
|
|
Laurea specialistica in architettura (Progettazione architettonica) |
— Università di Roma Tre |
2001/2002 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea magistrale in architettura (Progettazione architettonica) |
Università di Roma Tre |
2004/2005 |
|
|
|
Laurea specialistica in Architettura |
— Università di Napoli II |
2001/2002 |
|
|
|
|
— Politecnico di Milano II |
||
|
|
|
— Facoltà di architettura dell’Università degli Studi G. D’Annunzio di Chieti-Pescara |
|
|
|
|
|
— Facoltà di architettura, Pianificazione e Ambiente del Politecnico di Milano |
||
|
|
|
— Facoltà di Architettura dell’Università degli studi di Trieste |
|
|
|
|
|
— Facoltà di Architettura di Siracusa, Università di Catania |
|
|
|
|
|
— Facoltà di architettura, Università degli Studi di Parma |
|
|
|
|
|
— Facoltà di Architettura, Università di Bologna |
|
|
|
|
|
— Università IUAV di Venezia |
2002/2003 |
|
|
|
|
— Politecnico di Torino |
|
|
|
|
|
— Facoltà di Architettura Valle Giulia, Università degli Studi di Roma „La Sapienza“ |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Camerino |
|
|
|
|
|
— Università di Napoli Federico II |
|
|
|
|
|
— Università degli Studi „Mediterranea“ di Reggio Calabria |
|
|
|
|
|
— Università degli Studi di Sassari |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Progettazione Urbanistica) |
— Università degli Studi „Mediterranea“ di Reggio Calabria |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Progettazione dell’Architettura |
— Università di Firenze |
2001/2002 |
|
|
|
Laurea magistrale in Architettura |
— Politecnico di Milano II |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università di Napoli II |
||
|
|
|
— Università di Napoli Federico II |
||
|
|
|
— Facoltà di architettura dell’Università degli Studi G. D’Annunzio di Chieti-Pescara |
||
|
|
|
— Facoltà di architettura, Pianificazione e Ambiente del Politecnico di Milano |
||
|
|
|
— Università IUAV di Venezia |
||
|
|
|
— Facoltà di Architettura, Università di Bologna |
||
|
|
|
— Facoltà di Architettura di Siracusa, Università di Catania |
||
|
|
|
— Facoltà di architettura, Università degli Studi di Parma |
||
|
|
|
— Facoltà di architettura dell’Università degli Studi di Trieste |
||
|
|
|
— Università degli Studi di Trieste |
2014/2015 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Camerino |
2006/2007 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Enna „Kore“ |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Firenze |
2008/2009 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Cagliari |
|
|
|
|
|
— Università degli Studi di Udine |
2009/2010 |
|
|
|
|
— Università degli Studi „Mediterranea“ di Reggio Calabria |
|
|
|
|
|
— Università degli Studi di Sassari |
2010/2011 |
|
|
|
|
— Università degli Studi della Basilicata |
|
|
|
|
|
— Università degli Studi di Genova |
2014/2015 |
|
|
|
Laurea specialistica in architettura -progettazione architettonica e urbana (13) |
Facoltà „Ludovico Quaroni“ dell’Università degli Studi „La Sapienza“ di Roma |
2000/2001 |
|
|
|
Laurea Magistrale in architettura -progettazione architettonica e urbana (13) |
Facoltà „Ludovico Quaroni“ dell’Università degli Studi „La Sapienza“ di Roma |
2004/2005 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Progettazione Urbana) |
Università di Roma Tre |
2001/2002 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura (Progettazione Urbana) |
Università di Roma Tre |
2004/2005 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Progettazione urbana e territoriale) |
Politecnico di Torino |
2002/2003 |
|
|
|
Laurea Specialistica in architettura (Architettura delle costruzioni) |
Politecnico di Milano (Facoltà di Architettura civile) |
2001/2002 |
|
|
|
Laurea magistrale in architettura (Architettura delle costruzioni) |
Politecnico di Milano (Facoltà di Architettura civile) |
2004/2005 |
|
|
|
Laurea Specialistica Architettura delle Costruzioni |
Università degli Studi di Cagliari |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Restauro) |
— Facoltà di architettura di Valle Giulia dell’Università degli Studi „La Sapienza“ di Roma |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Roma Tre - Facoltà di Architettura |
2001/2002 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura (Restauro) |
— Facoltà di architettura di Valle Giulia dell’Università degli Studi „La Sapienza“ di Roma |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Roma Tre - Facoltà di Architettura |
2009/2010 |
|
|
|
|
— Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
2004/2005 |
|
|
|
Laurea Specialista in Architettura (costruzione) |
Politecnico di Torino |
2002/2003 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Restauro e Valorizzazione) |
Politecnico di Torino |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Ambiente e Paesaggio) |
Politecnico di Torino |
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura (Nuove Qualità delle Costruzioni e dei Contesti) |
Università degli Studi della Campania „Luigi Vanvitelli“ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (2) |
2007/2008 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura e Ingegneria Edile |
Università degli Studi della Campania „Luigi Vanvitelli“ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (2) |
2009/2010 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura e Progetto dell’Ambiente Urbano |
Università degli Studi della Campania „Luigi Vanvitelli“ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (2) |
2009/2010 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura - Progettazione degli Interni e per l’Autonomia |
Università degli Studi della Campania „Luigi Vanvitelli“ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (2) |
2011/2012 |
|
|
|
Laurea Specialistica Progettazione delle Scenografie, degli allestimenti e delle Architetture di Interno (3) |
Università degli Studi di Roma „La Sapienza“ |
2002/2003 |
|
|
|
Laurea Specialistica Architettura e Restauro (4) |
|
|
|
|
|
Laurea Specialistica Architettura e Progettazione Urbana (5) |
|
|
|
|
|
Laurea Specialistica Architettura, Progettazione Strutturale e Riabilitazione (6) |
|
|
|
|
|
Laurea Specialistica Architettura, Progettazione Strutturale e Riabilitazione (7) |
|
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Specialistica Restauro dell’Architettura (8) |
|
|
|
|
|
Laurea Specialistica Architettura - Restauro dell’Architettura (9) |
|
2005/2006 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura - Progettazione architettonica |
Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
2004/2005 |
|
|
|
|
— Politecnico di Torino |
2013/2014 |
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura e Città, Valutazione e progetto |
Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
2004/2005 |
|
|
|
Laurea Specialistica in Architettura e Città, Valutazione e progetto |
Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
|
2007/2008 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura - Arredamento e Progetto |
Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
|
2008/2009 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura Manutenzione e Gestione |
Università degli Studi di Napoli „Federico II“ |
|
2008/2009 |
|
|
Laurea Magistrale Architettura - Interni e Allestimenti (10) |
Università degli Studi di Roma „La Sapienza“ |
|
2009/2010 |
|
|
Laurea Magistrale Architettura - Restauro dell’Architettura (11) |
|
|
|
|
|
Laurea Magistrale Architettura – Costruzione (12) |
|
|
|
|
|
Laurea Magistrale in Architettura Costruzione Città |
Politecnico di Torino |
|
2010/2011 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura per il Progetto Sostenibile |
Politecnico di Torino |
|
2010/2011 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura per il Restauro e la Valorizzazione del Patrimonio |
Politecnico di Torino |
|
2010/2011 |
|
|
Laurea Magistrale Architettura per la Sostenibilità |
Politecnico di Torino |
|
2010/2011 |
|
|
Laurea Magistrale Architettura per l’Ambiente Costruito |
Politecnico di Torino |
|
2010/2011 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura e Culture del Progetto |
Università IUAV di Venezia |
|
2013/2014 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura e Innovazione |
Università IUAV di Venezia |
|
2013/2014 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura per il Nuovo e l’Antico |
Università IUAV di Venezia |
|
2013/2014 |
|
|
Laurea Magistrale in Architettura - Restauro |
Università degli Studi „Mediterranea“ di Reggio Calabria |
|
2013/2014 |
|
|
Laurea Magistrale Sustainable Architecture and Landscape Design – Architettura Sostenibile e Progetto del Paesaggio |
Politecnico di Milano |
|
2015/2016 |
|
|
Laurea Magistrale Architectural Design and History – Progettazione Architettonica e Storia |
|
|
2015/2016 |
|
|
Laurea Magistrale Architettura e Disegno Urbano |
|
|
2017/2018 |
|
|
Laurea Magistrale Architettura-Ambiente Costruito-Interni |
|
|
2017/2018 |
|
Κύπρος |
Δίπλωμα Αρχιτέκτονα - Μηχανικού στην αρχιτεκτονική |
— Πανεπιστήμιο Κύπρου |
Βεβαίωση που εκδίδεται από το Επιστημονικό και Τεχνικό Επιμελητήριο Κύπρου (ΕΤΕΚ) η οποία επιτρέπει την άσκηση δραστηριοτήτων στον τομέα της αρχιτεκτονικής |
2005/2006 |
|
|
Professional Diploma in Architecture |
— University of Nicosia |
2006/2007 |
|
|
|
Δίπλωμα Αρχιτεκτονικής (5 έτη) |
— Frederick University, Σχολή Αρχιτεκτονικής, Καλών και Εφαρμοσμένων Τεχνών του Πανεπιστημίου Frederick |
2008/2009 |
|
|
|
Δίπλωμα Αρχιτέκτονα Μηχανικού (5 ετούς φοίτησης) |
— Frederick University, Σχολή Αρχιτεκτονικής, Καλών και Εφαρμοσμένων Τεχνών του Πανεπιστημίου Frederick |
2008/2009 |
|
|
|
Δίπλωμα Αρχιτέκτονα Μηχανικού (5 ετούς φοίτησης) |
Frederick University, Πολυτεχνική Σχολή, Τμήμα Αρχιτεκτόνων Μηχανικών του Πανεπιστημίου Frederick |
|
2014/2015 |
|
Latvija |
Arhitekta diploms |
Rīgas Tehniskā universitāte |
Latvijas Arhitektu savienības sertificēšanas centra Arhitekta prakses sertifikāts |
2007/2008 |
|
|
Profesionālais maģistra grāds arhitektūrā, Arhitekta profesionālā kvalifikācija |
Biznesa, mākslas un tehnoloģiju augstskola „RISEBA“ |
|
2016/2017 |
|
Lietuva |
Bakalauro diplomas (Architektūros bakalauras) |
— Kauno technologijos universitetas |
Architekto kvalifikacijos atestatas (Atestuotas architektas) |
2007/2008 |
|
|
— Vilniaus Gedimino technikos universitetas |
|
||
|
|
— Vilniaus dailės akademija |
|
||
|
|
Magistro diplomas (Architektūros magistras) |
— Kauno technologijos universitetas |
|
|
|
|
— Vilniaus Gedimino technikos universitetas |
|
||
|
|
— Vilniaus dailės akademija |
|
||
|
|
Magistro diplomas (Architektūros magistras) |
— Kauno technologijos universitetas |
|
2016/2017 |
|
|
— Vilniaus Gedimino technikos universitetas |
|
|
|
|
|
— Vilniaus dailės akademija |
|
|
|
|
Luxembourg |
Master en Architecture |
Université du Luxembourg |
|
2017/2018 |
|
Magyarország |
Okleveles épitészmérnök MSc |
— Budapesti Müszaki és Gazdaságtudományi Egyetem - Épitészmérnöki Kar |
A területi illetékes építészkamara hatósági bizonyítványa a szakmagyakorlási jogosultságról. |
2007/2008 |
|
|
Okleveles épitészmérnök |
— Széchenyi István Egyetem, Györ – Müszaki Tudományi Kar |
2007/2008 |
|
|
|
Okleveles építészmérnök |
— Pécsi Tudományegyetem – Pollack Mihály Műszaki Kar |
|
2007/2008 |
|
Malta |
Degree in Bachelor of Engineering and Architecture (Hons) |
Universita‘ ta‘ Malta |
Warrant b’titlu ta‘ „Perit“ mahrug mill-Bord tal-Warrant |
2007/2008 |
|
Nederland |
1. Het getuigschrift van het met goed gevolg afgelegde doctoraal examen van de studierichting bouwkunde, afstudeerrichting architectuur |
1. Technische Universiteit te Delft |
Verklaring van de Stichting Bureau Architectenregister die bevestigt dat de opleiding voldoet aan de normen van artikel 46. As of 2014/2015: Verklaring van Bureau Architectenregister die bevestigt dat aan de eisen voor de beroepskwalificatie van architect is voldaan |
1988/1989 |
|
|
2. Het getuigschrift van het met goed gevolg afgelegde doctoraal examen van de studierichting bouwkunde, differentiatie architectuur en urbanistiek |
2. Technische Universiteit te Eindhoven |
|
|
|
|
3. Het getuigschrift hoger beroepsonderwijs, op grond van het met goed gevolg afgelegde examen verbonden aan de opleiding van de tweede fase voor beroepen op het terrein van de architectuur, afgegeven door de betrokken examencommissies van respectievelijk: |
|
1988/1989 |
|
|
|
— de Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten te Amsterdam |
|
|
|
|
|
— de Hogeschool Rotterdam en omstreken te Rotterdam |
|
|
|
|
|
— de Hogeschool Katholieke Leergangen te Tilburg |
|
|
|
|
|
— de Hogeschool voor de Kunsten te Arnhem |
|
|
|
|
|
— de Rijkshogeschool Groningen te Groningen |
|
|
|
|
|
— de Hogeschool Maastricht te Maastricht |
|
|
|
|
|
4. Master of Science in Architecture, Urbanism & Building Sciences variant Architecture |
4. Technische Universiteit Delft Faculteit Bouwkunde |
2003/2004 |
|
|
|
— Master of Science in Architecture, Building and Planning (specialisatie: Architecture) |
Technische Universiteit Eindhoven |
2002/2003 |
|
|
|
Master of Architecture |
ArtEZ hogeschool voor de kunsten/ArtEZ Academie van Bouwkunst |
2003/2004 |
|
|
|
|
Amsterdamse Hogeschool van de Kunsten/Academie van Bouwkunst Amsterdam |
|
2003/2004 |
|
|
|
Hanze Hogeschool Groningen/Academie van Bouwkunst Groningen |
|
2003/2004 |
|
|
|
Hogeschool Rotterdam/Rotterdamse Academie van Bouwkunst |
|
2003/2004 |
|
|
|
Fontys Hogeschool voor de Kunsten/Academie voor Architectuur en Stedenbouw in Tilburg |
|
2003/2004 |
|
Österreich |
1. Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing. |
1. Technische Universität Graz (Erzherzog-Johann-Universität Graz) |
Bescheinigung des Bundesministers für Wissenschaft, Forschung und Wirtschaft über die Erfüllung der Voraussetzung für die Eintragung in die Architektenkammer/Bescheinigung einer Bezirksverwaltungsbehörde über die Ausbildung oder Befähigung, die zur Ausübung des Baumeistergewerbes (Berechtigung für Hochbauplanung) berechtigt |
1998/1999 |
|
|
2. Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing. |
2. Technische Universität Wien |
|
|
|
|
3. Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing. |
3. Universität Innsbruck (Leopold-Franzens-Universität Innsbruck) |
|
|
|
|
4. Magister der Architektur, Magister architecturae, Mag. Arch. |
4. Universität für Angewandte Kunst in Wien |
|
|
|
|
5. Magister der Architektur, Magister architecturae, Mag. Arch. |
5. Akademie der Bildenden Künste in Wien |
|
|
|
|
6. Magister der Architektur, Magister architecturae, Mag. Arch. |
6. Universität für künstlerische und industrielle Gestaltung in Linz |
|
|
|
|
7. Bachelor of Science in Engineering (BSc) (aufgrund eines Bachelorstudiums), Diplom-Ingenieur/in (Dipl.-Ing. oder DI) für technisch-wissenschaftlich Berufe (aufgrund eines Bachelor- und eines Masterstudiums entspricht MSc) |
7. Fachhochschule Kärnten |
2004/2005 |
|
|
|
8. Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing. |
8. Universität Innsbruck (Leopold-Franzens- Universität Innsbruck) |
2008/2009 |
|
|
|
9. Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing. |
9. Technische Universität Graz (Erzherzog-Johann- Universität Graz) |
2008/2009 |
|
|
|
10. Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing. |
10. Technische Universität Wien |
2006/2007 |
|
|
|
11. Master of Architecture (MArch) (aufgrund eines Bachelor- und eines Masterstudiums entspricht MSc) |
11. Universität für künstlerische und industrielle Gestaltung Linz |
|
2008/2009 |
|
|
|
11. Akademie der bildenden Künste Wien |
|
2008/2009 |
|
|
12. Masterstudium der Architektur |
12. Universität für angewandte Kunst Wien |
|
2011/2012 |
|
|
13. BA-Studiengang Bauplanung u. Bauwirtschaft Studienzweig Architektur u. MA-Studiengang Architektur |
13. Fachhochschule Joanneum Graz |
|
2015/2016 |
|
|
14. Bachelorstudiengang „Green Building“ und Masterstudiengang „Architektur - Green Building“ |
14. Fachhochschule Campus Wien |
|
2016/2017 |
|
Polska |
magister inżynier architekt (mgr inż. arch.) |
— Politechnika Białostocka |
Zaświadczenie o członkostwie w okręgowej izbie architektów/Zaświadczenie Krajowej Rady Izby Architektów RP potwierdzające posiadanie kwalifikacji do wykonywania zawodu architekta zgodnych z wymaganiami wynikającymi z przepisów prawa Unii Europejskiej osoby nie będącej członkiem Izby |
2007/2008 |
|
|
— Politechnika Gdańska |
|||
|
|
|
— Politechnika Łódzka |
|
|
|
|
|
— Politechnika Śląska |
|
|
|
|
|
— Zachodniopomorski Uniwersytet Technologiczny w Szczecinie |
|
|
|
|
|
— Politechnika Warszawska |
|
|
|
|
|
— Politechnika Krakowska |
|
|
|
|
|
— Politechnika Wrocławska |
|
|
|
|
|
— Krakowska Akademia im. Andrzeja Frycza Modrzewskiego |
2003/2004 |
|
|
|
dyplom ukończenia studiów wyższych potwierdzający uzyskanie tytułu zawodowego magistra inżyniera architekta |
— Wyższa Szkoła Ekologii i Zarządzania w Warszawie |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Politechnika Lubelska |
|
2008/2009 |
|
|
|
— Uniwersytet Techniczno-Przyrodniczy im. Jana i Jędrzeja Śniadeckich w Bydgoszczy |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Politechnika Poznańska |
|
2007/2008 |
|
|
|
— Uniwersytet Zielonogórski |
|
2008/2009 |
|
|
dyplom studiów wyższych potwierdzający uzyskanie tytułu zawodowego magistra inżyniera architekta |
Politechnika Świętokrzyska |
|
2012/2013 |
|
Portugal |
Carta de curso de licenciatura em Arquitectura |
— Faculdade de Arquitectura da Universidade técnica de Lisboa |
Certificado de cumprimento dos pré-requisitos de qualificação para inscrição na Ordem dos Arquitectos, emitido pela competente Ordem dos Arquitectos |
1988/1989 |
|
|
|
— Faculdade de arquitectura da Universidade do Porto |
|
|
|
|
|
— Escola Superior Artística do Porto |
|
|
|
|
|
— Faculdade de Ciências e Tecnologia da Universidade de Coimbra |
|
|
|
|
|
— Universidade Lusíada de Lisboa |
|
1986/1987 |
|
|
|
— Faculdade de Arquitectura e Artes da Universidade Lusíada de Vila Nova de Famalicão |
|
1993/1994 |
|
|
|
— Universidade Lusófona de Humanidades e Tecnologia |
1995/1996 |
|
|
|
|
— Instituto Superior Manuel Teixeira Gomes |
1997/1998 |
|
|
|
|
— Universidade do Minho |
1997/1998 |
|
|
|
|
— Instituto Superior Técnico da Universidade Técnica de Lisboa |
1998/1999 |
|
|
|
|
— ISCTE-Instituto Universitário de Lisboa |
1998/1999 |
|
|
|
Carta de Curso de Licenciatura em Arquitectura e Urbanismo |
— Escola Superior Gallaecia |
2002/2003 |
|
|
|
Para os cursos iniciados a partir do ano académico de 1991/1992 |
— Faculdade de Arquitectura e Artes da Universidade Lusíada do Porto |
|
1991/1992 |
|
|
Mestrado integrado em Arquitectura |
— Universidade Autónoma de Lisboa |
|
2001/2002 |
|
|
|
— Universidade Técnica de Lisboa (Instituto Superior Técnico) |
2001/2002 |
|
|
|
|
— Escola Superior Artística do Porto |
|
2003/2004 |
|
|
|
— Universidade Lusófona do Porto |
|
2005/2006 |
|
|
Carta de curso de Mestrado integrado em Arquitectura |
— Universidade do Minho |
1997/1998 |
|
|
|
|
— ISCTE-Instituto Universitário de Lisboa |
1999/2000 |
|
|
|
|
— Universidade Lusíada de Vila Nova de Famalicão |
2006/2007 |
|
|
|
|
— Universidade Lusófona de Humanidades e Tecnologias |
1995/1996 |
|
|
|
|
— Faculdade de Arquitectura da Universidade Técnica de Lisboa |
2008/2009 |
|
|
|
|
— Universidade de Évora |
2007/2008 |
|
|
|
|
— Escola Superior Artística do Porto (ESAP) |
1988/1989 (Licenciatura) 2007/2008 (Mestrado) |
|
|
|
|
— Instituto Superior Manuel Teixeira Gomes |
2006/2007 |
|
|
|
|
— Universidade Lusíada do Porto |
2006/2007 |
|
|
|
Carta de curso de Mestrado Integrado em Arquitectura e Urbanismo |
— Universidade Fernando Pessoa |
2006/2007 |
|
|
|
|
— ESG/Escola Superior Gallaecia |
2002/2003 |
|
|
|
Diploma de Mestre em Arquitectura |
— Universidade Lusíada de Lisboa |
1988/1989 |
|
|
|
|
— Universidade da Beira Interior |
2003/2004 |
|
|
|
|
— Universidade de Coimbra |
2008/2009 |
|
|
|
Carta de Curso, Grau de Licenciado |
— Universidade de Évora |
2001/2002 |
|
|
|
Carta de curso de mestre em Arquitectura |
— Universidade do Porto |
2003/2004 |
|
|
|
Certidão de Licenciatura em Arquitectura |
Universidade Católica Portuguesa Centro Regional das Beiras |
|
2001/2002 |
|
|
Diploma de Mestrado Integrado em Arquitectura |
Universidade Católica Portuguesa Centro Regional das Beiras |
|
2001/2002 |
|
România |
Diploma de arhitect |
— Universitatea de arhitectură și urbanism „ION MINCU“ |
Certificat de dobândire a dreptului de semnătură si de înscriere în Tabloul Național al Arhitecților |
2010/2011 |
|
|
|
— Universitatea „Politehnică“ din Timișoara |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Universitatea Tehnică din Cluj–Napoca |
2010/2011 |
|
|
|
|
— Universitatea Tehnică „Gheorghe Asachi“ din Iași |
2007/2008 |
|
|
|
|
— Universitatea Spiru Haret - Facultatea de Arhitectură |
|
2009/2010 |
|
|
Diploma de licență și master |
— Universitatea de arhitectură și urbanism „ION MINCU“ |
|
2011/2012 |
|
|
|
— Universitatea „Politehnică“ din Timișoara |
|
|
|
|
|
— Universitatea Tehnică din Cluj–Napoca |
|
|
|
|
|
— Universitatea Tehnică „Gheorghe Asachi“ din Iași |
|
|
|
|
|
— Universitatea Spiru Haret - Facultatea de Arhitectură |
|
|
|
Slovenija |
Magister inženir arhitekture/Magistrica inženirka arhitekture |
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo |
Potrdilo Zbornice za arhitekturo in prostor o usposobljenosti za opravljanje nalog odgovornega projektanta arhitekture (veljavno do 1.6.2019) |
2007/2008 |
|
|
Diploma o pridobljeni magistrski izobrazbi 2. stopnje |
Univerza v Mariboru; Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo |
Potrdilo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije o vpisu v imenik pooblaščenih arhitektov ali Potrdilo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije o izpolnjevanju pogojev za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov (veljavno od 1.6.2019) |
|
|
Slovensko |
Diplom inžiniera Architekta (titul Ing. arch.) |
— Slovenská technická univerzita v Bratislave, Fakulta architektúry, študijný odbor 5.1.1 Architektúra a urbanizmus |
Certifikát vydaný Slovenskou komorou architektov na základe 3‐ročnej praxe pod dohľadom a vykonania autorizačnej skúšky |
2007/2008 |
|
|
|
— Technická univerzita v Košiciach, Fakulta umení, študijný odbor 5.1.1. Architektúra a urbanizmus |
|
2004/2005 |
|
|
Diplom magistra umení (titul Mgr. art.) |
— Vysoká škola výtvarných umení v Bratislave, študijný odbor 2.2.7 „Architektonická tvorba“ |
|
2007/2008 |
|
Suomi/Finland |
Arkkitehdin tutkinto/Arkitektexamen |
— Teknillinen korkeakoulu/Tekniska högskolan (Helsinki) |
|
1998/1999 |
|
|
|
— Tampereen teknillinen korkeakoulu/Tammerfors tekniska högskola |
|
|
|
|
|
— Oulun yliopisto/Uleåborgs universitet |
|
|
|
|
|
— Aalto-yliopisto/Aalto- universitetet |
|
|
|
|
|
— Tampereen teknillinen yliopisto/Tammerfors tekniska universitet |
|
|
|
|
|
— Oulun yliopisto |
|
2010/2011 |
|
|
|
— Tampereen teknillinen yliopisto |
|
2010/2011 |
|
|
|
— Aalto-yliopisto/Aalto-universitetet |
|
2010/2011 |
|
Sverige |
Arkitektexamen |
— Chalmers Tekniska Högskola AB |
|
1998/1999 |
|
|
|
— Kungliga Tekniska Högskolan |
|
|
|
|
|
— Lunds Universitet |
|
|
|
|
|
— Umeå universitet |
|
2009/2010 |
|
United Kingdom |
1. Diplomas in architecture |
1. — Universities |
Certificate of architectural education, issued by the Architects Registration Board. The diploma and degree courses in architecture of the universities, schools and colleges of art should have met the requisite threshold standards as laid down in Article 46 of this Directive and in Criteria for validation published by the Validation Panel of the Royal Institute of British Architects and the Architects Registration Board. EU nationals who possess the Royal Institute of British Architects Part I and Part II certificates, which are recognised by ARB as the competent authority, are eligible. Also EU nationals who do not possess the ARB-recognised Part I and Part II certificates will be eligible for the Certificate of Architectural Education if they can satisfy the Board that their standard and length of education has met the requisite threshold standards of Article 46 of this Directive and of the Criteria for validation. An Architects Registration Board Part 3 Certificate of Architectural Education |
1988/1989 |
|
— Colleges of Art |
|
|||
|
— Schools of Art |
|
|||
|
— Cardiff University |
2006/2007 |
|||
|
— University for the Creative Arts |
2008/2009 |
|||
|
— Birmingham City University |
2008/2009 |
|||
|
— University of Nottingham |
2008/2009 |
|||
|
2. Degrees in architecture |
2. Universities |
1988/1989 |
||
|
3. Final examination |
3. Architectural Association |
|
||
|
— Final Examination (ARB/RIBA Part 2) |
— Architectural Association |
2011/2012 |
||
|
4. Examination in architecture |
4. Royal College of Art |
|
||
|
5. Examination Part II |
5. Royal Institute of British Architects |
|
||
|
6. Master of Architecture |
6. — University of Liverpool |
2006/2007 |
||
|
— Cardiff University |
2006/2007 |
|||
|
— University of Plymouth |
2007/2008 |
|||
|
— Queens University, Belfast |
2009/2010 |
|||
|
— Northumbria University |
2009/2010 |
|||
|
— University of Brighton |
2010/2011 |
|||
|
— Birmingham City University |
2010/2011 |
|||
|
— University of Kent |
2006/2007 |
|||
|
— University of Ulster |
2008/2009 |
|||
|
— University of Edinburgh/Edinburgh School of Architecture and Landscape Architecture |
2009/2010 |
|||
|
— Leeds Metropolitan University |
2011/2012 |
|||
|
— Leeds Beckett University (until 2014 Leeds Metropolitan University) |
2014/2015 |
|||
|
— University of Newcastle upon Tyne |
2011/2012 |
|||
|
— University of Lincoln |
2011/2012 |
|||
|
— University of Huddersfield |
2012/2013 |
|||
|
|
— University of the West of England |
2011/2012 |
||
|
|
— University of Westminster |
2011/2012 |
||
|
|
— University for the Creative Arts |
2013/2014 |
||
|
|
— University of Central Lancashire |
2014/2015 |
||
|
— Coventry University |
2017/2018 |
|||
|
7. Graduate Diploma in Architecture |
7. University College London |
2006/2007 |
||
|
8. Professional Diploma in Architecture |
8. University of East London |
2007/2008 |
||
|
|
— Northumbria University |
2008/2009 |
||
|
9. Graduate Diploma in Architecture/MArch Architecture |
9. University College London |
2008/2009 |
||
|
10. Postgraduate Diploma in Architecture |
10. — Leeds Metropolitan University |
2007/2008 |
||
|
— University of Edinburgh |
2008/2009 |
|||
|
|
— Sheffield Hallam University |
2009/2010 |
||
|
11. MArch Architecture (ARB/RIBA Part 2) |
11. — University College London |
2011/2012 |
||
|
|
— University of Nottingham |
2013/2014 |
||
|
|
— University of East London |
2013/2014 |
||
|
12. Master of Architecture (MArch) |
12. Liverpool John Moores University |
2011/2012 |
||
|
|
— De Montfort University |
2011/2012 |
||
|
|
— Arts University Bournemouth |
2011/2012 |
||
|
|
— Nottingham Trent University |
2012/2013 |
||
|
13. Postgraduate Diploma in Architecture and Architectural Conservation |
13. University of Edinburgh |
2008/2009 |
||
|
14. Postgraduate Diploma in Architecture and Urban Design |
14. University of Edinburgh |
2008/2009 |
||
|
15. MPhil in Environmental Design in Architecture (Option B) |
15. University of Cambridge |
2009/2010 |
||
|
— MPhil in Architecture and Urban Design |
— University of Cambridge |
2013/2014 |
||
|
16. Professional Diploma in Architecture: Advanced Environmental and Energy Studies |
16. University of East London/Centre for Alternative Technology |
2008/2009 |
||
|
17. MArchD in Applied Design in Architecture |
17. Oxford Brookes University |
2011/2012 |
||
|
18. M’Arch |
18. University of Portsmouth |
2011/2012 |
||
|
19. Master of Architecture (International) |
19. University of Huddersfield |
2012/2013 |
||
|
20. Master of Architecture with Honours |
20. Cardiff University |
2015/2016 |
||
|
|
21. MArch (Architecture) |
21. Kingston University |
|
2013/2014 |
|
|
22. MArch in Architecture |
22. University of Greenwich |
|
2013/2014 |
|
|
23. The degree of Master of Architecture in the College of Humanities and Social Science |
23. University of Edinburgh/Edinburgh School of Architecture and Landscape Architecture |
|
2012/2013 |
|
|
24. M.Arch |
24. Sheffield Hallam University |
|
2013/2014 |
|
|
25. MArch Architecture |
25. University of the Arts London is the awarding body and the MArch Architecture is offered by Central Saint Martins |
|
2015/2016 |
|
|
26. MArch: Master of Architecture |
26. London South Bank University |
|
2015/2016 |
|
|
27. Master of Architecture with Urban Planning |
27. University of Dundee |
|
2015/2016 |
|
|
28. MArch Architecture: Collaborative Practice |
28. University of Sheffield |
|
2015/2016 |
|
|
29. Master of Architecture M.Arch |
29. Hull School of Art and Design (Open University) |
|
2015/2016 |
|
|
30. Professional diploma in Designing Architecture |
30. London Metropolitan University (qualification offered by the London School of Architecture) |
|
2016/2017 |
|
|
31. MArch Sustainable Architecture |
31. The University of East London (qualification offered by the Centre for Alternative Technology) |
|
2017/2018 |
|
(1) Poimenovanji „Università degli studi di (sledi ime mesta)“ in „Università di (sledi ime mesta)“ sta enakovredni in označujeta isto univerzo. (2) Oktobra 2016 se je preimenovala v ‚Università degli Studi della Campania „Luigi Vanvitelli“. (3) Do študijskega leta 2008/2009. (4) Do študijskega leta 2003/2004. (5) Do študijskega leta 2003/2004. (6) Do študijskega leta 2004/2005. (7) Do študijskega leta 2008/2009. (8) Do študijskega leta 2004/2005. (9) Do študijskega leta 2008/2009. (10) Do študijskega leta 2009/2010. (11) Do študijskega leta 2009/2010. (12) Do študijskega leta 2009/2010. (13) Do študijskega leta 2009/2010. |
||||
PRILOGA VI
Pridobljene pravice, ki se uporabljajo za poklice, priznane na podlagi usklajevanja minimalnih pogojev usposobljenosti
Dokazila o formalnih kvalifikacijah za arhitekte, ki uporabljajo uveljavljene pravice, pridobljene v skladu s členom 49(1)
|
Država |
Dokazila o formalnih kvalifikacijah |
Referenčno študijsko leto |
|
België/Belgique/Belgien |
— diplome, podeljene na visokih državnih šolah za arhitekturo ali na visokošolskih državnih zavodih za arhitekturo (architecte-architect), — diplome, podeljene na Visoki šoli za arhitekturo pokrajine Hasselt (architect), — diplome, podeljene na Kraljevi akademiji likovnih umetnosti (architecte-architect), — diplome, podeljene v „écoles Saint-Luc“ (architecte-architect), — univerzitetne diplome gradbenega inženirstva, s potrdilom o opravljenem pripravništvu, ki ga podeli združenje arhitektov in daje imetniku pravico do poklicnega naziva arhitekt (architecte-architect), — diplome iz arhitekture, ki jih podeljuje centralna ali državna izpitna komisija za arhitekturo (architecte-architect), — diplome iz gradbenega inženirstva/arhitekture in iz arhitekture/gradbenega inženirstva, ki jih podeljujejo fakultete uporabnih znanosti in Politehnična fakulteta v Monsu (ingénieur-architecte, ingenieur-architect); |
1987/1988 |
|
България |
Diplome s kvalifikacijo „архитект“ (arhitekt), „cтроителен инженер“ (gradbeni inženir) ali „инженер“ (inženir), ki so jih podelile uradne uradno priznane visokošolske ustanove: — Университет за архитектура, строителство и геодезия — София: специалности „Урбанизъм“ и „Архитектура“ (Univerza za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Sofija: specializaciji „urbanizem“ in „arhitektura“) in vse inženirske specializacije na področjih: „конструкции на сгради и съоръжения“ (gradnja stavb in konstrukcij), пътища „(ceste),“ транспорт „(promet),“ хидротехника и водно строителство „(hidrotehnika in vodne konstrukcije),“ мелиорации и др. „(namakanje itd.)“; — diplome, ki so jih podelile tehniške univerze in visokošolske ustanove za gradbeništvo na področjih: „електро- и топлотехника“ (elektro- in termotehnika), „съобщителна и комуникационна техника“ (telekomunikacijske tehnike in tehnologije), „строителни технологии“ (gradbene tehnologije), „приложна геодезия“ (praktična geodezija) in „ландшафт и др.“ (krajina itd.) na področju gradbeništva. — Za opravljanje dejavnosti načrtovanja na področju arhitekture in gradbeništva mora biti diplomam priloženo „придружени от удостоверение за проектантска правоспособност“ (spričevalo o uradni sposobnosti za načrtovanje), ki ga je izdala „Камарата на архитектите“ (Zbornica arhitektov) in „Камарата на инженерите в инвестиционното проектиране“ (Inženirska zbornica za investicijsko načrtovanje), ki podeljuje pravico do opravljanja dejavnosti na področju investicijskega načrtovanja. |
2009/2010 |
|
Česká republika |
— diplome, ki so jih podeljevale fakultete České vysoké učení technické (Češka tehnična univerza v Pragi): — Vysoká škola architektury a pozemního stavitelství (Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo) (do 1951), Fakulta architektury a pozemního stavitelství (Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo) (od 1951 do 1960), Fakulta stavební (Fakulteta za gradbeno inženirstvo) (od 1960), študijske smeri: gradbeništvo in konstrukcije, gradbeništvo, gradbeništvo in arhitektura, arhitektura (vključno z urbanizmom in urejanjem prostora), gradbeništvo nizkih gradenj in gradbeništvo za industrijsko in kmetijsko proizvodnjo oziroma študijska smer za gradbenega inženirja na področju študija gradbeništva in arhitekture, „Fakulta architektury“ (Fakulteta za arhitekturo) (od 1976), študijske smeri: arhitektura, urbanizem in urejanje prostora oziroma študijske smeri: arhitektura in urbano načrtovanje na študijskih smereh: arhitektura, teorija arhitekturnega oblikovanja, urbanizem in prostorsko načrtovanje, zgodovina arhitekture in rekonstrukcija zgodovinskih spomenikov, ali arhitektura in gradbeništvo, — diplome, ki jih je na področju arhitekture in gradbeništva podeljevala „Vysoká škola technická Dr. Edvarda Beneše“ (do 1951), — diplome, ki jih je na področju arhitekture in gradbeništva podeljevala „Vysoká škola stavitelství v Brně“ (od 1951 do 1956), — diplome, ki jih podeljujejo „Vysoké učení technické v Brně“, „Fakulta architektury“ (Fakulteta za arhitekturo) (od 1956) za študijsko smer arhitektura in urbanizem ali „Fakulta stavební“ (Fakulteta za gradbeno inženirstvo) (od 1956) za študijsko smer gradbeništvo, — diplome, ki jih podeljujeta „Vysoká škola báňská — Technická univerzita Ostrava“, „Fakulta stavební“ (Fakulteta za gradbeno inženirstvo) (od 1997) na študijskih smereh konstrukcije in arhitektura ali na študijski smeri nizkih gradenj, — diplome, ki jih podeljujeta „Technická univerzita v Liberci“, „Fakulta architektury“ (Fakulteta za arhitekturo) (od 1994) na študijskem programu arhitekture in urbanizma na študijski smeri arhitekture, — diplome, ki jih podeljuje „Akademie výtvarných umění v Praze“ na študijskem programu umetnosti na študijski smeri arhitekturno oblikovanje, — diplome, ki jih podeljuje „Vysoká škola umělecko-průmyslová v Praze“ na študijskem programu umetnosti na študijski smeri arhitektura, — potrdilo, ki ga podeljuje „Česká komora architektů“ brez kakršne koli specifikacije področja oziroma področja gradbeništva; |
2006/2007 |
|
Danmark |
— diplome, ki jih podeljujeta državni šoli za arhitekturo v Kobenhavnu in Aarhusu (arhitekt), — potrdilo o registraciji, ki ga izda svet arhitektov na podlagi Zakona št. 202 z dne 28. maja 1975 (registreret arkitekt), — diplome z Visoke šole za gradbeništvo (bygningskonstruktoer), ki jih spremlja potrdilo pristojnih oblasti, da je oseba opravila preizkus formalne izobrazbe, ki vsebuje upoštevanje načrtov, ki jih je pripravil in izvedel kandidat, potem ko je vsaj 6 let učinkovito opravljal dejavnosti, omenjene v členu 48 te direktive; |
1987/1988 |
|
Deutschland |
— diplome, ki jih podeljujejo visoke šole upodabljajočih umetnosti (Dipl.-Ing., Architekt (HfbK)), — diplome, ki jih podeljujejo oddelki za arhitekturo (Architektur/Hochbau) na „Technische Hochschulen“, na tehniških univerzah, univerzah in na „Gesamthochschulen“, če so ti zavodi združeni v „Gesamthochschulen“ (Dipl.-Ing. in vsak drug naziv, ki se za diplomante lahko določi pozneje), — diplome, ki jih podeljujejo oddelki za arhitekturo (Architektur/Hochbau) na „Fachhochschulen“ in oddelki za arhitekturo (Architektur/Hochbau) na „Gesamthochschulen“, če so ti zavodi povezani v „Gesamthochschulen“, ki jih, če traja študij manj kot štiri, vendar najmanj tri leta, spremlja potrdilo, ki potrjuje štiriletne poklicne izkušnje v Zvezni republiki Nemčiji in ga izda strokovno telo v skladu z drugim pododstavkom člena 47(1) (Ingenieur grad. in kakršen koli drug naziv, ki se ga določi za diplomante pozneje), — diplome (Prüfungszeugnisse), podeljene pred 1. januarjem 1973 v oddelkih za arhitekturo na „Ingenieurschulen“ in „Werkkunstschulen“, ki jih spremlja potrdilo pristojnih oblasti, da je oseba opravila preizkus formalne izobrazbe, ki vsebuje upoštevanje načrtov, ki jih je pripravil in izvedel kandidat, potem ko je vsaj 6 let učinkovito opravljal dejavnosti, omenjene v členu 48 te direktive; |
1987/1988 |
|
Eesti |
— diplom arhitektuuri erialal, väljastatud Eesti Kunstiakadeemia arhitektuuri teaduskonna poolt alates 1996. aastast (diploma iz arhitekture, ki jo podeljuje Fakulteta za arhitekturo na estonski Akademiji za umetnost od 1996), väljastatud Tallinna Kunstiülikooli poolt 1989 — 1995 (ki jo je podeljevala Univerza za umetnost v Talinu med letoma 1989 in 1995), väljastatud Eesti NSV Riikliku Kunstiinstituudi poolt 1951 — 1988 (ki jih je podeljeval Državni inštitut za znanost Estonske SSR med letoma 1951 in 1988); |
2006/2007 |
|
Eλλάς |
— diplome inženir/arhitekt, ki jih podeljujejo na atenski Metsovion Polytechnion, skupaj s potrdilom Grške tehniške zbornice, ki omogočajo opravljanje dejavnosti na arhitekturnem področju, — diplome inženir/arhitekt, ki jih podeljujejo na Aristotelion Panepistimion v Solunu, skupaj s potrdilom Grške tehniške zbornice, ki omogočajo opravljanje dejavnosti na arhitekturnem področju, — diplome inženir/gradbeni inženir, ki jih podeljujejo na atenski Metsovion Polytechnion, skupaj s potrdilom Grške tehniške zbornice, ki omogočajo opravljanje dejavnosti na arhitekturnem področju, — diplome inženir/gradbeni inženir, ki jih podeljujejo na solunski Aristotelion Panepistimion, skupaj s potrdilom Grške tehniške zbornice, ki omogočajo opravljanje dejavnosti na arhitekturnem področju, — diplome inženir/gradbeni inženir, ki jih podeljujejo na Panepistimion Thrakis, skupaj s potrdilom Grške tehniške zbornice, ki omogočajo opravljanje dejavnosti na arhitekturnem področju, — diplome inženir/gradbeni inženir, ki jih podeljujejo na Panepistimion Patron, skupaj s potrdilom Grške tehniške zbornice, ki omogočajo opravljanje dejavnosti na arhitekturnem področju; |
1987/1988 |
|
España |
uradna poklicna izobrazba arhitekta (título oficial de arquitecto), ki jo podeljujejo Ministrstvo za šolstvo in znanost ali univerze; |
1987/1988 |
|
France |
— vladne diplome iz arhitekture, ki jih je do leta 1959 podeljevalo Ministrstvo za šolstvo in pozneje Ministrstvo za kulturo (architecte DPLG), — diplome, ki jih podeljuje Ecole spéciale d'architecture (architecte DESA), — diplome, ki jih podeljuje Ecole nationale supérieure des Arts et Industries de Strasbourg od leta 1995 (prej Ecole nationale d'ingénieurs de Strasbourg), oddelek za arhitekturo (architecte ENSAIS); |
1987/1988 |
|
Hrvatska |
— diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „magistar inženjer arhitekture i urbanizma/magistra inženjerka arhitekture i urbanizma“ in jo podeli Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „magistar inženjer arhitekture/magistra inženjerka arhitekture“ in jo podeli Građevinsko-arhitektonski fakultet Sveučilišta u Splitu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „magistar inženjer arhitekture/magistra inženjerka arhitekture“ in jo podeli Fakultet građevinarstva, arhitekture i geodezije Sveučilišta u Splitu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „diplomirani inženjer arhitekture“ in jo podeli Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „diplomirani inženjer arhitekture/diplomirana inženjerka arhitekture“ in jo podeli Građevinsko-arhitektonski fakultet Sveučilišta u Splitu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „diplomirani inženjer arhitekture/diplomirana inženjerka arhitekture“ in jo podeli Fakultet građevinarstva, arhitekture i geodezije Sveučilišta u Splitu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „diplomirani arhitektonski inženjer“ in jo podeli Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „inženjer“ in jo podeli Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „inženjer“ in jo podeli Arhitektonsko-građevinsko-geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu za zaključen študij na Arhitektonski odjel Arhitektonsko-građevinsko-geodetskog fakulteta, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „inženjer“ in jo podeli Tehnički fakultet Sveučilišta u Zagrebu za zaključen študij na Arhitektonski odsjek Tehničkog fakulteta, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „inženjer“ in jo podeli Tehnički fakultet Sveučilišta u Zagrebu za zaključen študij na Arhitektonsko-inženjerski odjel Tehničkog fakulteta, — diploma, na podlagi katere se pridobi poklicni naziv „inženjer arhitekture“ in jo podeli Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. Vsem diplomam je treba priložiti potrdilo o članstvu v Zbornici arhitektov Hrvaške (Hrvatska komora arhitekata), ki ga izda Zbornica arhitektov Hrvaške v Zagrebu; |
3. študijsko leto po pristopu |
|
Ireland |
— diploma Bachelor of Architecture, ki jo podeljuje Irska državna univerza diplomantom arhitekture na University College (Visoki šoli) v Dublinu (B Arch.) (NUI), — diploma iz arhitekture, ki jo podeli College of Technology, Bolton Street (Visoka tehniška šola) v Dublinu (Dipl. Arch.), — potrdilo o pridruženem članstvu v Royal Institute of Architects of Ireland (Kraljevi inštitut irskih arhitektov) (ARIAI), — potrdilo o članstvu v Royal Institute of Architects of Ireland (MRIAI); |
1987/1988 |
|
Italia |
— diplome „laurea in architettura“, ki jih podeljujejo univerze, politehnični in visokošolski zavodi v Benetkah in Reggio Calabrii, skupaj z diplomami, ki imetniku omogočajo samostojno opravljanje poklica arhitekta, in jih podeli minister za šolstvo, potem ko kandidat pred pristojno komisijo opravi državni izpit, ki mu omogoča samostojno opravljanje poklica arhitekta (dott. Architetto), — diplome „laurea in ingegneria“ iz gradbeništva („sezione costenzione civile“), ki jih podeljujejo univerze in visoke šole za tehnične vede, skupaj z diplomo, ki imetniku omogočajo samostojno opravljanje poklica arhitekta in jo podeljuje minister za šolstvo, potem ko kandidat pred pristojno komisijo opravi državni izpit, ki mu omogoča samostojno opravljanje poklica (dott. Ing. Architetto ali dott. Ing. in ingegneria civile); |
1987/1988 |
|
Κύπρος |
— Βεβαίωση Εγγραφής στο Μητρώο Αρχιτεκτόνων που εκδίδεται από το Επιστημονικό και Τεχνικό Επιμελητήριο Κύπρου (potrdilo o registraciji v registru arhitektov, ki ga izda Znanstvena in tehnična zbornica na Cipru (ETEK)); |
2006/2007 |
|
Latvija |
— „Arhitekta diploms“ ko izsniegusi Latvijas Valsts Universitātes Inženierceltniecības fakultātes Arhitektūras nodaļa līdz 1958. gadam, Rīgas Politehniskā Institūta Celtniecības fakultātes Arhitektūras nodaļa no 1958 gada līdz 1991. gadam, Rīgas Tehniskās Universitātes Arhitektūras fakultāte kopš 1991. gada, un „Arhitekta prakses sertifikāts“, ko izsniedz Latvijas Arhitektu savienība („diploma iz arhitekture“, ki jo podeljuje Oddelek za arhitekturo Fakultete za gradbeno inženirstvo Latvijske državne Univerze do leta 1958, Oddelek za arhitekturo Fakultete za gradbeno inženirstvo Politehničnega inštituta v Rigi v letih 1958 — 1991, Fakulteta za arhitekturo Tehnične univerze v Rigi od leta 1991 in 1992, in potrdilo o vpisu, ki ga izda Zveza arhitektov Latvije); |
2006/2007 |
|
Lietuva |
— diplome arhitekt inženir/arhitekt, ki jih je do leta 1969 podeljeval Kauno politechnikos institutas (inžinierius architektas/architektas), — diplome arhitekt/diplomirani arhitekt/magister arhitekture, ki jih je do leta 1990 podeljeval Vilnius inžinerinis statybos institutas, do leta 1996 Vilniaus technikos universitetas, od leta 1996 Vilnius Gedimino technikos universitetas (architektas/architektūros bakalauras/architektūros magistras), — diplome za specializante, ki so končali izobraževalni program arhitekture/diplomirani arhitekt/magister arhitekture, ki jih je do leta 1991 podeljeval LTSR Valstybinis dailës institutas; od leta 1990 Vilniaus dailės akademija (architektūros kursas/architektūros bakalauras/architektūros magistras), — diplome diplomirani arhitekt/magister arhitekture, ki jih je od leta 1997 podeljeval Kauno technologijos universitetas (architektūros bakalauras/architektūros magistras). Vsem tem diplomam mora biti priloženo potrdilo potrditvene komisije, ki omogoči opravljanje dejavnosti v arhitekturi (Certified Architect/Atestuotas architektas); |
2006/2007 |
|
Magyarország |
— diploma „okleveles építészmérnök“ (diploma iz arhitekture, magister znanosti iz arhitekture), ki jo podeljujejo univerze, — diploma „okleveles építész tervező művész“ (diploma magisterija znanosti iz arhitekture in gradbeništva), ki jo podeljujejo univerze; |
2006/2007 |
|
Malta |
— Perit: Lawrja ta' Perit, ki jo podeljuje Universita’ ta' Malta, s katero se pridobi upravičenje za vpis kot Perit; |
2006/2007 |
|
Nederland |
— spričevala, ki jih izdajo oddelki za arhitekturo tehniških visokih šol iz Delfta ali Eindhovna in potrjujejo, da je imetnik opravil diplomski izpit iz arhitekture (bouwkundig ingenieur), — diplome, ki jih podeljujejo državno priznane akademije za arhitekturo (architect), — diplome, ki so jih do leta 1971 podeljevale nekdanje šole za arhitekturo (Hoger Bouwkunstonderricht) (architect HBO), — diplome, ki so jih do leta 1970 podeljevale nekdanje visoke šole za arhitekturo (voortgezet Bouwkunstonderricht) (architect VBO), — spričevala, ki dokazujejo, da je oseba opravila izpit, ki ga pripravi svet arhitektov pri „Bond van Nederlandse Architecten“ (Red nizozemskih arhitektov, BNA) (architect), — diploma „Stichting Instituut voor Architectuur“ (fondacija „Inštitut za arhitekturo“) (IVA), podeljena po končanem študiju, ki ga organizira ta fondacija in traja najmanj štiri leta (architect), skupaj s potrdilom pristojnega organa, da je oseba opravila preizkus formalne izobrazbe, ki vsebuje upoštevanje načrtov, ki jih je pripravil in izvedel kandidat, potem ko je vsaj 6 let učinkovito opravljal dejavnosti, omenjene v členu 44 te direktive, — potrdilo, ki ga izda pristojni organ in potrjuje, da je oseba pred uveljavitvijo te direktive opravila diplomski izpit za „Kandidaat in de bouwkunde“ na tehniški visoki šoli v Delftu ali Eindhovnu in da je v obdobju najmanj petih let tik pred uveljavitvijo te direktive opravljala arhitekturne dejavnosti, katerih narava in pomen v skladu z nizozemskimi zahtevami zagotavljata, da je sposobna opravljati te dejavnosti (architect), — potrdilo, ki ga pristojna oblast izda le osebam, ki so dopolnile štirideseto leto pred 5. avgustom 1985, in potrjuje, da so v obdobju najmanj petih let tik pred tem datumom opravljale arhitekturne dejavnosti, katerih narava in pomen v skladu z nizozemskimi zahtevami zagotavljata, da so sposobne opravljati te dejavnosti (architect), — od dneva uveljavitve nizozemskih zakonov in predpisov, ki urejajo začetek opravljanja in opravljanje arhitekturnih dejavnosti pod poklicnim nazivom arhitekt, potrdil iz sedme in osme alinee ni treba več priznavati, če po teh določbah ne dovoljujejo začetka opravljanja dejavnosti pod poklicnim nazivom arhitekt; |
1987/1988 |
|
Österreich |
— diplome, podeljene na univerzah za tehnologijo na Dunaju in Gradcu in na univerzi v Innsbrucku, na Fakulteti za gradbeništvo („Bauingenieurwesen“) in arhitekturo („Architektur“), na študijskem programu arhitekture, gradbeništva („Bauingenieurwesen“), visoke gradnje („Hochbau“ in „Wirtschaftsingenieurwesen — Bauwesen“), — diplome, podeljene na Univerzi za „Bodenkultur“ na študijskem programu „Kulturtechnik und Wasserwirtschaft“, — diplome, podeljene na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju, za študij arhitekture, — diplome, podeljene na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, za študij arhitekture, — diplome pooblaščenih inženirjev (Ing.), podeljene na visokih tehničnih šolah ali visokih gradbenih šolah z licenco „Baumeister“, ki potrjuje vsaj šest let strokovnih izkušenj v Avstriji in opravljen izpit, — diplome, podeljene na Univerzi za umetniško in industrijsko usposabljanje v Linzu, za študij arhitekture, — potrdila o izobrazbi gradbenega inženirja ali gradbenega svetovalca v gradbeništvu („Hochbau“, „Bauwesen“, „Wirtschaftsingenieurwesen — Bauwesen“, „Kulturtechnik und Wasserwirtschaft“) v skladu z zakonom o civilnih tehnikih (Ziviltechnikergesetz, BGBl. No 156/1994); |
1997/1998 |
|
Polska |
Diplome, ki jih podeljujejo fakultete za arhitekturo: — Univerza za tehnologijo v Varšavi, Fakulteta za arhitekturo v Varšavi (Politechnika Warszawska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: inżynier architekt, magister nauk technicznych; inżynier architekt; inżyniera magistra architektury; magistra inżyniera architektury; magistra inżyniera architekta; magister inżynier architekt (od 1945 do 1948, naziv: inżynier architekt, magister nauk technicznych; od 1951 do 1956, naziv: inżynier architekt; od 1954 do 1957, 2. stopnja, naziv: inżyniera magistra architektury; od 1957 do 1959, naziv: inżyniera magistra architektury; od 1959 do 1964: naziv: magistra inżyniera architektury; od 1964 do 1982, naziv: magistra inżyniera architekta; od 1983 do 1990, naziv: magister inżynier architekt; od 1991 naziv: magistra inżyniera architekta), — Univerza za tehnologijo v Krakovu, Fakulteta za arhitekturo v Krakówu (Politechnika Krakowska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: magister inżynier architekt (od 1945 od 1953 Univerza za rudarstvo in metalurgijo, Politehnična fakulteta za arhitekturo — Akademia Górniczo-Hutnicza, Politechniczny Wydział Architektury), — Univerza za tehnologijo v Wrocławu, Fakulteta za arhitekturo v Wrocławu (Politechnika Wrocławska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: inżynier architekt, magister nauk technicznych; magister inżynier architektury; magister inżynier architekt (od 1949 do 1964, naziv: inżynier architekt, magister nauk technicznych; od 1956 do 1964, naziv: magister inżynier architektury; od 1964, naziv: magister inżynier architekt), — Univerza za tehnologijo v Šleziji, Fakulteta za arhitekturo v Gliwicah (Politechnika Śląska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: inżynier architekt; magister inżynier architekt (od 1945 do 1955, Fakulteta za inženiring in gradbeništvo — Wydział Inżynieryjno-Budowlany, naziv: inżynier architekt; od 1961 do 1969, Fakulteta za industrijsko gradbeništvo in splošni inženiring — Wydział Budownictwa Przemysłowego i Ogólnego, naziv: magister inżynier architekt; od 1969 do 1976, Fakulteta za gradbeno inženirstvo in arhitekturo — Wydział Budownictwa i Architektury, naziv: magister inżynier architekt; od 1977, Fakulteta za arhitekturo — Wydział Architektury, naziv: magister inżynier architekt in od 1995, naziv: inżynier architekt), — Univerza za tehnologijo v Poznanu, Fakulteta za arhitekturo v Poznańu (Politechnika Poznańska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: inżynier architektury; inżynier architekt; magister inżynier architekt (od 1945 do 1955 Inženirska šola, Fakulteta za arhitekturo — Szkoła Inżynierska, Wydział Architektury naziv: inżynier architektury; od 1978, naziv: magister inżynier architekt in od 1999 naziv: inżynier architekt), — Tehnična univerza v Gdańsku, Fakulteta za arhitekturo v Gdańsku (Politechnika Gdańska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: magister inżynier architekt (od 1945 do 1969 Fakulteta za arhitekturo — Wydział Architektury, od 1969 do 1971 Fakulteta za gradbeno inženirstvo in arhitekturo — Wydział Budownictwa i Architektury, od 1971 do 1981 Inštitut za arhitekturo in urbanizem — Instytut Architektury i Urbanistyki, od 1981 Fakulteta za arhitekturo — Wydział Architektury), — Tehnična univerza v Białystoku, Fakulteta za arhitekturo v Białystoku (Politechnika Białostocka, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekta: magister inżynier architekt (od 1975 do 1989 Inštitut za arhitekturo — Instytut Architektury, — Tehnična univerza v Łódźu, Fakulteta za gradbeno inženirstvo, arhitekturo in okoljski inženiring v Łódźu (Politechnika Łódzka, Wydział Budownictwa, Architektury i Inżynierii Środowiska); poklicni naziv arhitekta: inżynier architekt; magister inżynier architekt (od 1973 do 1993 Fakulteta za gradbeno inženirstvo in arhitekturo — Wydział Budownictwa i Architektury in od 1992 Fakulteta za gradbeno inženirstvo, arhitekturo in okoljski inženiring — Wydział Budownictwa, Architektury i Inżynierii Środowiska; naziv: od 1973 do 1978, naziv: inżynier architekt, od 1978, naziv: magister inżynier architekt), — Tehniška univerza v Szczecinu, Fakulteta za gradbeno inženirstvo in arhitekturo v Szczecinu (Politechnika Szczecińska, Wydział Budownictwa i Architektury); poklicni naziv arhitekta: inżynier architekt; magister inżynier architekt (od 1948 do 1954 Visoka inženirska šola, Fakulteta za arhitekturo — Wyższa Szkoła Inżynierska, Wydział Architektury, naziv: inżynier architekt, od 1970, naziv: magister inżynier architekt in od 1998 naziv: inżynier architekt). Vsem tem diplomam mora biti priloženo potrdilo o članstvu, ki ga izda pristojna regionalna zbornica arhitektov na Poljskem, s katerim se omogoči opravljanje dejavnosti na področju arhitekture na Poljskem; |
2006/2007 |
|
Portugal |
— diplomo „diploma do curso especial de arquitectura“ podeljujeta šoli za umetnost v Lizboni in Portu, — diplomo iz arhitekture „diploma de arquitecto“ podeljujeta šoli za umetnost v Lizboni in Portu, — diplomo „diploma do curso de arquitectura“ podeljujeta visoki šoli za umetnost v Lizboni in Portu, — diplomo „diploma de licenciatura em arquitectura“ podeljuje Visoka šola za umetnost v Lizboni, — diplomo „carta de curso de licenciatura em arquitectura“ podeljujeta Tehnična univerza v Lizboni in Univerza v Portu, — univerzitetna diploma iz gradbenega inženirstva (licenciatura em engenharia civil), ki jo podeljuje Visoki tehnični inštitut Tehnične univerze v Lizboni, — univerzitetna diploma iz gradbenega inženirstva (licenciatura em engenharia civil), ki jo podeljuje Fakulteta za inženiring (de Engenharia) Univerze v Portu, — univerzitetna diploma iz gradbenega inženirstva (licenciatura em engenharia civil), ki jo podeljuje Fakulteta za znanost in tehnologijo Univerze v Coimbri, — univerzitetna diploma iz gradbenega inženirstva, proizvodnje (licenciatura em engenharia civil, produçao), ki jo podeljuje Univerza v Minhu; |
1987/1988 |
|
România |
Universitatea de Arhitectură și Urbanism „Ion Mincu“ București (Univerza za arhitekturo in urbanizem „Ion Mincu“ Bukarešta): — 1953—1966: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta), Arhitect (arhitekt); — 1967—1974: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta), Diplomă de Arhitect, Specialitatea Arhitectură (diploma arhitekta, specializacija arhitektura); — 1975—1977: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București, Facultatea de Arhitectură (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo), Diplomă de Arhitect, Specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, specializacija arhitektura); — 1978—1991: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București, Facultatea de Arhitectură și Sistematizare (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo in sistematizacijo), Diplomă de Arhitect, Specializarea Arhitectură și Sistematizare (diploma arhitekta, specializacija arhitektura in sistematizacija); — 1992—1993: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București, Facultatea de Arhitectură și Urbanism (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo in urbanizem), Diplomă de Arhitect, specializarea Arhitectură și Urbanism (diploma arhitekta, specializacija arhitektura in urbanizem); — 1994—1997: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București, Facultatea de Arhitectură și Urbanism (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo in urbanizem), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 1998—1999: Institutul de Arhitectură „Ion Mincu“ București, Facultatea de Arhitectură (Inštitut za arhitekturo „Ion Mincu“ Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — Od leta 2000: Universitatea de Arhitectură și Urbanism „Ion Mincu“ București, Facultatea de Arhitectură (Univerza za arhitekturo in urbanizem „Ion Mincu“ — Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura). Universitatea Tehnică din Cluj-Napoca (Tehniška univerza Cluj-Napoca): — 1990—1992: Institutul Politehnic din Cluj-Napoca, Facultatea de Construcții (Politehniški inštitut Cluj-Napoca, Fakulteta za gradbeništvo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 1993—1994: Universitatea Tehnică din Cluj-Napoca, Facultatea de Construcții (Tehniška univerza Cluj-Napoca, Fakulteta za gradbeništvo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 1994—1997: Universitatea Tehnică din Cluj-Napoca, Facultatea de Construcții (Tehniška univerza Cluj-Napoca, Fakulteta za gradbeništvo), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 1998—1999: Universitatea Tehnică din Cluj-Napoca, Facultatea de Arhitectură și Urbanism (Tehniška univerza Cluj-Napoca, Fakulteta za arhitekturo in urbanizem), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — Od leta 2000: Universitatea Tehnică din Cluj-Napoca, Facultatea de Arhitectură și Urbanism (Tehniška univerza Cluj-Napoca, Fakulteta za arhitekturo in urbanizem), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura). Universitatea Tehnică „Gh. Asachi“ Iași („Gh. Asachi“ Tehniška univerza Iași): — 1993: Universitatea Tehnică „Gh. Asachi“ Iași, Facultatea de Construcții și Arhitectură (Tehniška univerza „Gh. Asachi“ Iași, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 1994—1999: Universitatea Tehnică „Gh. Asachi“ Iași, Facultatea de Construcții și Arhitectură (Tehniška univerza „Gh.Asachi“ Iași Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 2000—2003: Universitatea Tehnică „Gh. Asachi“ Iași, Facultatea de Construcții și Arhitectură (Tehniška univerza „Gh.Asachi“ Iași, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — Od leta 2004: Universitatea Tehnică „Gh. Asachi“ Iași, Facultatea de Arhitectură (Tehniška univerza „Gh. Asachi“ Iași, Fakulteta za arhitekturo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura). Universitatea Politehnica din Timișoara (Univerza „Politehnica“ Temišvar): — 1993—1995: Universitatea Tehnică din Timișoara, Facultatea de Construcții (Tehnična univerza Temišvar, Fakulteta za gradbeništvo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură și urbanism, specializarea Arhitectură generală (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura in urbanizem, specializacija splošna arhitektura); — 1995—1998: Universitatea Politehnica din Timișoara, Facultatea de Construcții (Univerza „Politehnica“ Temišvar, Fakulteta za gradbeništvo), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — 1998—1999: Universitatea Politehnica din Timișoara, Facultatea de Construcții și Arhitectură (Univerza „Politehnica“ Temišvar, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo), Diplomă de Licență, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma Licență, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — Od leta 2000: Universitatea Politehnica din Timișoara, Facultatea de Construcții și Arhitectură (Univerza „Politehnica“ Temišvar, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura). Universitatea din Oradea (Univerza Oradea): — 2002: Universitatea din Oradea, Facultatea de Protecția Mediului (Univerza Oradea, Fakulteta za varstvo okolja), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura); — Od leta 2003: Universitatea din Oradea, Facultatea de Arhitectură și Construcții (Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura). Universitatea Spiru Haret București (Univerza Spiru Haret Bukarešta): — Od leta 2002: Universitatea Spiru Haret București, Facultatea de Arhitectură (Univerza Spiru Haret Bukarešta, Fakulteta za arhitekturo), Diplomă de Arhitect, profilul Arhitectură, specializarea Arhitectură (diploma arhitekta, študijska smer arhitektura, specializacija arhitektura). |
2009/2010 |
|
Slovenija |
— „univerzitetni diplomirani inženir arhitekture/univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture“ (univerzitetna diploma v arhitekturi), ki jo podeli Fakulteta za arhitekturo, kateri je priloženo z zakonom priznano potrdilo pristojnega organa na področju arhitekture, ki podeli pravico do opravljanja dejavnosti na področju arhitekture, — univerzitetna diploma, ki jo podeli tehnična fakulteta in s katero se pridobi naziv „univerzitetni diplomirani inženir (univ.dipl.inž.)/univerzitetna diplomirana inženirka“, kateri je priloženo z zakonom priznano potrdilo pristojnega organa na področju arhitekture, ki podeli pravico do opravljanja dejavnosti na področju arhitekture; |
2006/2007 |
|
Slovensko |
— diploma na študijski smeri „arhitektura in gradbeništvo“ („architektúra a pozemné staviteľstvo“), ki jo je podeljevala Slovaška tehnična univerza (Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi med letoma 1950 in 1952 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „arhitektura“ („architektúra“), ki jo je podeljevala Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo Slovaške tehnične univerze (Fakulta architektúry a pozemného staviteľstva, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi med letoma 1952 in 1960 (naziv: Ing. arch.), — diploma na študijski smeri „gradbeništvo“ („pozemné staviteľstvo“), ki jo je podeljevala Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo Slovaške tehnične Univerze (Fakulta architektúry a pozemného staviteľstva, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi med letoma 1952 in 1960 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „arhitektura“ („architektúra“), ki jo je podeljevala Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi med letoma 1961 in 1976 (naziv: Ing. arch.), — diploma na študijski smeri „gradbeništvo“ („pozemné stavby“), ki jo je podeljevala Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi med letoma 1961 in 1976 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „arhitektura“ („architektúra“), ki jo podeljuje Fakulteta za arhitekturo Slovaške tehnične univerze (Fakulta architektúry, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi od leta 1977 (naziv: Ing. arch.), — diploma na študijski smeri „urbanizem“ („urbanizmus“), ki jo podeljuje Fakulteta za arhitekturo Slovaške tehnične univerze (Fakulta architektúry, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi od leta 1977 (naziv: Ing. arch.), — diploma na študijski smeri „gradbeništvo“ („pozemné stavby“), ki jo je podeljevala Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská technická univerzita) v Bratislavi med letoma 1977 in 1997 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „arhitektura in gradbeništvo“ („architektúra a pozemné stavby“), ki jo podeljuje Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská technická univerzita) v Bratislavi od leta 1998 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „gradbeništvo — specializacija: arhitektura“ („pozemné stavby — špecializácia: architektúra“), ki jo je podeljevala Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská technická univerzita) v Bratislavi med letoma 2000 in 2001 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „gradbeništvo in arhitektura“ („pozemné stavby a architektúra“), ki jo podeljuje Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta — Slovenská technická univerzita) v Bratislavi od leta 2001 (naziv: Ing.), — diploma na študijski smeri „arhitektura“ („architektúra“), ki jo podeljuje Akademija za umetnost in oblikovanje (Vysoká škola výtvarných umení) v Bratislavi od leta 1969 (naziv: Akad. arch. do 1990; Mgr. od 1990 do 1992; Mgr. arch. od 1992 do 1996; Mgr. art. od 1997), — diploma na študijski smeri „gradbeništvo“ („pozemné staviteľstvo“), ki jo je podeljevala Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Technická univerzita) v Košicah med letoma 1981 in 1991 (naziv: Ing.). Vsem diplomam mora biti priloženo: — pooblastilo Slovaške zbornice arhitektov (Slovenská komora architektov) v Bratislavi, na katerem ni določeno področje specializacije ali področje „gradbeništva“ („pozemné stavby“) ali „urejanja prostora“ („územné plánovanie“), — pooblastilo Slovaške inženirske zbornice (Slovenská komora stavebných inžinierov) v Bratislavi na področju gradbeništva („pozemné stavby“); |
2006/2007 |
|
Suomi/Finland |
— diplome, ki jih podeljujejo oddelki za arhitekturo tehničnih univerz in Univerza v Oulu (arkkitehti/arkitekt), — diplome, ki jih podeljujejo inštituti za tehnologijo (rakennusarkkitehti/byggnadsarkitekt); |
1997/1998 |
|
Sverige |
— diplome, ki jih podeljuje Šola za arhitekturo pri Kraljevem inštitutu za tehnologijo, Inštitutu za tehnologijo Chalmers in Inštitutu za tehnologijo na Univerzi v Lundu (arhitekt, univerzitetna diploma iz arhitekture), — potrdilo o članstvu v „Svenska Arkitekters Riksfoerbund“ (SAR), če so se osebe usposabljale v državi, za katero se uporablja ta direktiva; |
1997/1998 |
|
United Kingdom |
— izobrazba, pridobljena po opravljenih izpitih na: — — the Royal Institute of British Architects, — šolah za arhitekturo na univerzah, visokih šolah za tehnične vede, visokih šolah, akademijah, šolah za tehnologijo in umetnost, ki jih od 10. junija 1985 prizna za vpis v register Architects Registration Council of the United Kingdom (Svet Združenega kraljestva za registracijo arhitektov) (Architect), — potrdilo, ki dokazuje, da je imetnik pridobil pravico do poklicnega naziva arhitekt na podlagi oddelka 6(1)a, 6(1)b ali 6(1) Zakona o registraciji arhitektov iz leta 1931 (Architect), — potrdilo, ki dokazuje, da je imetnik pridobil pravico do poklicnega naziva arhitekt na podlagi oddelka 2 Zakona o registraciji arhitektov iz leta 1938 (Architect). |
1987/1988 |
PRILOGA VII
Dokumenti in potrdila, potrebni v skladu s členom 50(1)
1. Dokumenti
Potrdilo o državljanstvu zadevne osebe.
Kopije potrdil o strokovni usposobljenosti ali dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki omogočajo dostop do tega poklica, in potrdilo o strokovnih izkušnjah zadevne osebe, kjer je primerno.
Pristojni organi države članice gostiteljice lahko prosilca povabijo, da jim sporoči informacije o svojem usposabljanju, če je to potrebno za ugotovitev možnih vsebinskih razlik glede na zahtevano nacionalno usposabljanje, kot je določeno v členu 14. Če prosilec teh informacij ne more sporočiti, pristojni organi države članice gostiteljice navežejo stik s kontaktno službo, pristojnim organom ali katerim koli drugim ustreznim organom v državi članici izvora.
Za primere, omenjene v členu 16, potrdilo o naravi in trajanju dejavnosti, ki ga izda pristojni organ v državi članici izvora ali v državi članici iz katere prihaja tuji državljan.
Kadar pristojni organ države članice gostiteljice od oseb, ki želijo opravljati reguliran poklic, zahteva dokazilo o dobrem imenu ali ugledu ali potrdilo, da niso razglasile stečaja, ali kadar prekine ali prepove opravljanje tega poklica v primeru resne poklicne kršitve ali kaznivega dejanja, ta država članica sprejme kot zadosten dokaz za državljane države članice, ki želijo opravljati poklic na njenem ozemlju, predložitev dokumentov, ki so jih izdali pristojni organi v državi članici izvora ali v državi članici, iz katere oseba prihaja, ki potrjujejo, da so pogoji izpolnjeni. Ti organi morajo v obdobju dveh mesecev predložiti zahtevane dokumente.
Kadar pristojni organi države članice izvora ali države članice, iz katere tuji državljan prihaja, ne izdajo dokumentov, omenjenih v prvem pododstavku, lahko take dokumente nadomesti izjava pod prisego — oziroma v državah, v katerih izjava pod prisego ni predvidena, slovesna izjava — ki jo da ta oseba pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali, če je primerno, pred notarjem ali usposobljenim strokovnim organom države članice izvora ali države članice, iz katere oseba prihaja; tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje verodostojnost izjave pod prisego oziroma slovesne izjave.
Če država članica gostiteljica od svojih državljanov, ki želijo začeti opravljati reguliran poklic, zahteva dokument o telesnem ali duševnem zdravju, ta država članica sprejme kot zadosten dokaz predložitev dokumenta, zahtevanega v državi članici izvora. Če matična država članica ne izda takega dokumenta, država članica gostiteljica sprejme potrdilo, ki ga izda pristojni organ v tej državi. V tem primeru morajo pristojni organi države članice izvora v obdobju dveh mesecev zagotoviti zahtevani dokument.
Če država članica gostiteljica zahteva od svojih državljanov, ki želijo začeti opravljati reguliran poklic, da predložijo:
država članica gostiteljica sprejme kot zadosten dokaz potrdilo, ki ga izdajo banke in zavarovalnice druge države članice.
Kadar država članica to zahteva za svoje državljane, dokazilo o tem, da strokovnjaku niso bile začasno ali dokončno odvzete pravice do opravljanja poklica, in da ni bil kazensko obsojen.
2. Potrdila
Države članice lahko, da bi nacionalnim organom olajšale uporabo poglavja III naslova III te direktive, predpišejo, da morajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje o usposobljenosti, poleg dokazil o formalnih kvalifikacijah predložiti tudi potrdilo pristojnega organa države članice izvora, da je to dokazilo o formalnih kvalifikacijah navedeno v tej direktivi.
( 1 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
( 2 ) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
( 3 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
( 4 ) UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).
( 5 ) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
( 6 ) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
( 7 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
( 8 ) UL L 274, 20.10.2009, str. 36.
( 9 ) UL L 53, 26.2.2011, str. 66.
( 10 ) UL L 79, 20.3.2007, str. 38.
( 11 ) Irski državljani so tudi člani naslednjih združenj ali organizacij v Združenem kraljestvu:
( 12 ) Samo za dejavnost revizije poročil.