This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02003R2160-20210421
Regulation (EC) No 2160/2003 of the European Parliament and of the Council of 17 November 2003 on the control of salmonella and other specified food-borne zoonotic agents
Consolidated text: Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili
Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili
02003R2160 — SL — 21.04.2021 — 008.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (ES) št. 2160/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325 12.12.2003, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 170 |
12 |
1.7.2005 |
||
|
L 363 |
1 |
20.12.2006 |
||
|
L 280 |
5 |
24.10.2007 |
||
|
L 73 |
5 |
19.3.2009 |
||
|
UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009 |
L 188 |
14 |
18.7.2009 |
|
|
L 138 |
45 |
26.5.2011 |
||
|
L 281 |
7 |
28.10.2011 |
||
|
L 158 |
1 |
10.6.2013 |
||
|
UREDBA (EU) 2016/429 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. marca 2016 |
L 84 |
1 |
31.3.2016 |
|
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 2160/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. novembra 2003
o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili
POGLAVJE I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba zajema:
sprejetje ciljev za zmanjšanje razširjenosti določenih zoonoz pri živalskih populacijah:
na ravni primarne proizvodnje in
če je primerno za neko zoonozo in povzročitelja zoonoze, v drugih fazah prehranjevalne verige, vključno z živili in krmo;
potrjevanje posebnih programov nadzora, ki so jih uvedle države članice ter nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti proizvodnje krme;
sprejetje posebnih pravil glede nekaterih nadzornih metod, ki se uporabljajo pri zmanjševanju razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz;
sprejetje pravil za trgovinsko menjavo znotraj Skupnosti in uvoz nekaterih živali in njihovih proizvodov iz tretjih držav.
Ta uredba se ne uporablja za primarno proizvodnjo:
za lastno domačo uporabo ali
pri kateri nosilec proizvodnje majhnih količin primarnih proizvodov te dobavlja neposredno končnemu uporabniku ali lokalnim trgovinam, ki primerne proizvode dobavljajo neposredno končnim uporabnikom.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
opredelitve pojmov, ki so določene v Uredbi (ES) št. 178/2002,
opredelitve pojmov, ki so določene v Direktivi 2003/99/ES, in
naslednje opredelitve:
|
a) |
„čreda“pomeni žival ali skupino živali, ki jih gojijo na kmetijskem gospodarstvu kot epidemiološko enoto, in |
|
b) |
„jata“pomeni vso perutnino enakega zdravstvenega statusa, ki jo gojijo na isti lokaciji ali v isti ogradi in ki je ena sama epidemiološka enota; v primeru perutnine v zaprtih prostorih to vključuje vse ptice, ki si delijo isti zračni prostor. |
Člen 3
Pristojni organi
Vsaka država članica določi pristojni organ ali pristojne organe za namene te uredbe in o tem obvesti Komisijo. Če država članica imenuje več kakor en pristojni organ:
uradno obvesti Komisijo o pristojnem organu, ki bo deloval kot kontaktna točka za stike s Komisijo in
zagotovi sodelovanje pristojnih organov zaradi pravilnega izpolnjevanja zahtev te direktive.
Pristojni organ ali organi odgovarjajo zlasti za:
pripravo programov, predvidenih v členu 5(1), in pripravo njihovih sprememb, ki se pokažejo kot potrebne, zlasti glede na podatke in dosežene rezultate;
zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenje porabljenih sredstev in dobljenih rezultatov pri izvajanju nacionalnih programov nadzora, predvidenih v členu 5, ter za letno pošiljanje teh podatkov in rezultatov, vključno z rezultati kakršnih koli izvedenih pregledov, Komisiji ob upoštevanju pravil določenih v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES;
izvajanje rednih kontrol pri nosilcih živilske dejavnosti, in po potrebi pri nosilcih dejavnosti proizvodnje krme, zaradi preverjanja izpolnjevanja te uredbe.
POGLAVJE II
CILJI SKUPNOSTI
Člen 4
Cilji Skupnosti za zmanjševanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz
Cilji Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, pri populacijah živali, naštetih v stolpcu 2 Priloge I, se določijo ob upoštevanju zlasti:
izkušenj, pridobljenih ob obstoječih nacionalnih ukrepih, in
informacij, poslanih Komisiji ali Evropski agenciji za varnost živil po obstoječih zahtevah Skupnosti, zlasti v okviru informacij, predvidenih v Direktivi 2003/99/ES in zlasti členu 5 Direktive.
Cilje in vse njihove spremembe določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
Cilje iz odstavka 1 sestavljajo najmanj:
numerično izražen:
maksimalni odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali
minimalni odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne;
najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen;
opredelitev epidemioloških enot, navedenih pod (a);
opredelitev shem testiranja, potrebnih za verifikacijo doseganja cilja, in
opredelitev, če je ustrezno, serotipov, pomembnih za javno zdravje, ali drugih podtipov zoonoz ali povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, ob upoštevanju splošnih meril, naštetih v odstavku 6(c), in vseh katerih koli posebnih meril, določenih v Prilogi III.
Pri opredeljevanju vsakega cilja Skupnosti Komisija pripravi analizo pričakovanih stroškov in koristi cilja. Ta analiza zlasti upošteva merila, določena v odstavku 6(c). Države članice na zahtevo nudijo Komisiji vso pomoč, ki jo potrebuje za pripravo analize.
Preden Komisija predlaga posamezne cilje Skupnosti, se v odboru iz člena 14(1) posvetuje z državami članicami o rezultatih svoje analize.
Glede na rezultate te analize in posveta z državami članicami Komisija Skupnosti predlaga cilje, če je to ustrezno.
Cilj Skupnosti, določen za matične jate vrste Gallus gallus za to prehodno obdobje, zajema pet najpogostejših serotipov salmonele pri salmonelozi pri ljudeh, ki se opredelijo na podlagi podatkov, zbranih s sistemi spremljanja ES. Cilji Skupnosti, določeni za nesnice, brojlerje in purane za prehodno obdobje, zajemajo Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium. Vendar pa se na podlagi rezultatov analize, izvedene v skladu z odstavkom 4, ti cilji lahko razširijo, tako da vključujejo še druge serotipe.
Prehodno obdobje se uporablja za vsak cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti salmonele pri perutnini. V vseh primerih traja tri leta in se začne na datum, naveden v stolpcu 5 Priloge I.
Prilogo I lahko spremeni Komisija za namene, naštete v pododstavku (b), potem ko se upoštevajo zlasti merila, našteta v pododstavku (c). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
Spremembe Priloge I lahko spremenijo obseg zahtev glede določanja ciljev Skupnosti, tako da dopolnijo, omejijo ali spremenijo:
zoonoze ali povzročitelje zoonoze;
faze v prehranjevalni verigi in/ali
zadevne populacije živali.
Merila, ki jih je treba upoštevati pred spremembo Priloge I, v zvezi z zoonozo ali povzročiteljem zoonoze vključujejo:
njegovo pogostost pri ljudeh in živalskih populacijah, živilih in krmi;
resnosti njenih učinkov za ljudi;
njene gospodarske posledice za zdravstveno varstvo živali in ljudi ter za industrijo živil in krme;
epidemiološke trende pri ljudeh in živalskih populacijah, živilih in krmi;
znanstveno mnenje;
tehnološki razvoj, zlasti v zvezi s praktičnostjo razpoložljivih možnosti nadzora, ter
zahteve in trende v zvezi s sistemi vzreje in proizvodnimi metodami.
POGLAVJE III
PROGRAMI NADZORA
Člen 5
Nacionalni programi nadzora
Nacionalni programi nadzora:
predvidijo odkrivanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz v skladu z zahtevami in minimalnimi pravili o vzorčenju, določenimi v Prilogi II;
opredeljujejo odgovornosti posameznih pristojnih organov ter nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti proizvodnje krme;
določajo nadzorne ukrepe, ki jih je treba sprejeti po odkritju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, zlasti za zaščito javnega zdravja, vključno z izvajanjem posebnih ukrepov, določenih v Prilogi II;
omogočajo ovrednotenje napredka po njihovih določbah in njihov ponovni pregled, zlasti z vidika rezultatov, doseženih pri odkrivanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz.
Nacionalni programi nadzora zajemajo najmanj naslednje stopnje prehranjevalne verige:
proizvodnjo krme,
primarno vzrejo živali,
predelavo in pripravo živil živalskega izvora.
Za Bolgarijo in Romunijo velja, če je datum predložitve nacionalnih programov nadzora za druge države članice že pretekel, da je rok predložitve datum pristopa.
Za Hrvaško velja, če je datum predložitve nacionalnih programov nadzora za druge države članice že pretekel, da je rok predložitve datum pristopa.
Člen 6
Odobritev nacionalnih programov nadzora
Člen 7
Programi nadzora nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti proizvodnje krme
POGLAVJE IV
METODE NADZORA
Člen 8
Posebne metode nadzora
►M5 Na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice: ◄
se lahko odloči, da se posebne metode nadzora lahko ali da se uporabijo za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz v fazi primarne vzreje živali in drugih fazah prehranjevalne verige;
se lahko sprejmejo pravila v zvezi s pogoji uporabe metod iz pododstavka (a);
se lahko sprejmejo podrobna pravila v zvezi s potrebnimi dokumenti in postopki ter minimalnimi zahtevami glede metod iz pododstavka (a) ter
se lahko odloči, da se nekatere posebne metode nadzora ne uporabljajo kot del programov nadzora.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
POGLAVJE V
TRGOVINA
Člen 9
Trgovanje znotraj Skupnosti
V skladu z istim postopkom se lahko pooblastilo umakne.
Ti posebni ukrepi vključujejo ukrepe, ki temeljijo na določbah iz zadnje različice Odločbe 95/410/ES pred njeno razveljavitvijo ter iz različic odločb Komisije 2003/644/ES ( 1 ) in 2004/235/ES ( 2 ) v trenutku razveljavitve Direktive 90/539/EGS.
Člen 10
Uvozi iz tretjih držav
POGLAVJE VI
LABORATORIJI
Člen 11
Referenčni laboratoriji
Člen 12
Potrditev laboratorijev, zahteve glede kakovosti in odobrene metode testiranja
Laboratorije, ki sodelujejo v programih nadzora v skladu s členoma 5 in 7, za analizo vzorcev zaradi testiranja na prisotnost zoonoz in povzročiteljev zoonoz iz stolpca 1 Priloge I:
določijo pristojni organi in
ti laboratoriji začnejo uporabljati sisteme zagotavljanja kakovosti, ki izpolnjujejo zahteve veljavnega EN/ISO standarda, najpozneje v 24 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe ali v 24 mesecih po dopisu novih zoonoz ali povzročiteljev zoonoz v stolpec 1 Priloge I.
Alternativne metode se lahko uporabljajo, če so validirane v skladu z mednarodno priznanimi pravili in zagotavljajo rezultate, enakovredne tistim, ki so dobljeni z ustrezno referenčno metodo.
Če je potrebno, lahko Komisija odobri druge metode testiranja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
POGLAVJE VII
IZVAJANJE
Člen 13
Izvedbeni in prehodni ukrepi
Komisija lahko sprejme ustrezne prehodne ali izvedbene ukrepe, vključno s potrebnimi spremembami zdravstvenih spričeval. Prehodni ukrepi splošnega obsega, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, vključno s tistimi, ki jo dopolnjujejo z dodajanjem novih nebistvenih določb zlasti z dodatnimi opredelitvami zahtev iz določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
Drugi izvedbeni ali prehodni ukrepi pa se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2).
Člen 14
Postopek odbora
Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi v trajanju treh mesecev.
Člen 15
Posvetovanje z Evropsko agencijo za varnost živil
Komisija se posvetuje z Evropsko agencijo za varnost živil o vseh zadevah, na katere se nanaša ta uredba, ki bi lahko pomembno vplivale na javno zdravje, in zlasti preden predlaga cilje Skupnosti v skladu s členom 4 ali posebne metode nadzora v skladu s členom 8.
Člen 16
Poročilo o finančnih aranžmajih
Poročilo obravnava:
vzpostavljene aranžmaje za financiranje ukrepov na ravni Skupnosti in nacionalni ravni za nadzor zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter
učinek, ki ga imajo ti aranžmaji na učinkovitost teh ukrepov.
POGLAVJE VIII
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Nadzor skupnosti
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne šest mesecev po začetku njene veljavnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Posamezne zoonoze in povzročitelji zoonoz, za katere se v skladu s členom 4 določijo cilji Skupnosti glede zmanjšanja razširjenosti
|
1. Zoonoza ali povzročitelj zoonoze |
2. Živalska populacija |
3. Faza v prehranjevalni verigi |
4. Datum, do katerega je treba določiti cilj (*1) |
5. Datum, po katerem je treba opravljati testiranje |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Matične jate vrste Gallus gallus |
Primarna proizvodnja |
►M1 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe ◄ |
18 mesecev po datumu iz stolpca 4 |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Kokoši nesnice |
Primarna proizvodnja |
24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe |
18 mesecev po datumu iz stolpca 4 |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Brojlerji |
Primarna proizvodnja |
36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe |
18 mesecev po datumu iz stolpca 4 |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Purani |
Primarna proizvodnja |
48 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe |
18 mesecev po datumu iz stolpca 4 |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Črede prašičev za zakol |
Zakol |
48 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe |
18 mesecev po datumu iz stolpca 4 |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Črede plemenskih prašičev |
Primarna proizvodnja |
60 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe |
18 mesecev po datumu iz stolpca 4 |
|
(*1)
Ti datumu temeljijo na predpostavki, da bodo primerljivi podatki o razširjenosti na voljo vsaj šest mesecev pred določitvijo cilja. Če ti podatki ne bi bili na voljo, se datum za določitev cilja ustrezno odloži. |
||||
PRILOGA II
NADZOR ZOONOZ IN POVZROČITELJEV ZOONOZ, NAŠTETIH V PRILOGI I
A. Splošne zahteve za nacionalne programe nadzora
Program mora upoštevati naravo zadevne zoonoze in/ali povzročitelja zoonoze ter poseben položaj v državi članici. Mora:
navajati cilj programa ob upoštevanju pomembnosti zadevne zoonoze ali povzročitelja zoonoze;
izpolnjevati minimalne zahteve glede vzorčenja, določene v delu B;
po potrebi izpolnjevati posebne zahteve, določene v delih C do E, ter
opredeljevati naslednje točke:
1. Splošno
1.1 Pojav zadevne zoonoze ali povzročitelja zoonoze v državi članici s posebnim ozirom na rezultate, dobljene v okviru spremljanja v skladu s členom 4 Direktive 2003/99/ES.
1.2 Geografsko območje ali, če je primerno, epidemiološke enote, v katerih se bo program izvajal.
1.3 Strukturo in organizacijo ustreznih pristojnih organov.
1.4 Odobrene laboratorije, v katerih analizirajo vzorce, zbrane v okviru programa.
1.5 Metode, uporabljene pri preučevanju zoonoze ali povzročitelja zoonoze.
1.6 Uradne preglede (vključno s programi vzorčenja) na ravni krme, jat in/ali čred.
1.7 Uradne preglede (vključno s programi vzorčenja) v drugih fazah prehranjevalne verige.
1.8 Ukrepe, ki jih pristojni organi sprejmejo v zvezi z živalmi ali proizvodi, pri katerih so odkrili zoonoze ali povzročitelje zoonoz, zlasti za zaščito javnega zdravja; ter kakršne koli sprejete varovalne ukrepe, kakršno je cepljenje.
1.9 Ustrezno nacionalno zakonodajo, vključno z vsemi nacionalnimi predpisi v zvezi z dejavnostmi, omenjenimi v členu 1(3)(b).
1.10 Vsakršno finančno pomoč nosilcem živilske dejavnosti in nosilcem dejavnosti proizvodnje krme, zagotovljeno v okviru nacionalnega programa nadzora;
2. V zvezi z nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti proizvodnje krme, zajetimi s programom
2.1 Strukturo proizvodnje neke vrste in proizvodov, pridobljenih iz nje.
2.2 Strukturo proizvodnje krme.
2.3 Ustrezna navodila za dobro živinorejsko prakso ali druge smernice (obvezne ali prostovoljne), ki opredeljujejo najmanj:
2.4 Rutinski veterinarski nadzor kmetij.
2.5 Vpis kmetij v register.
2.6 Vodenje evidenc na kmetijah.
2.7 Dokumente, ki morajo spremljati živali ob odpremi.
2.8 Druge ustrezne ukrepe za zagotavljanje sledljivosti živali.
B. Minimalne zahteve za vzorčenje
1. Potem ko je ustrezen program nadzora iz člena 5, odobren, morajo nosilci živilske dejavnosti poskrbeti za odvzem in analizo vzorcev za testiranje ne zoonoze in povzročitelje zoonoz, naštete v stolpcu 1 Priloge I, ob upoštevanju minimalnih zahtev za vzorčenje, določenih v naslednji tabeli.
|
1. Zoonoza ali povzročitelj zoonoze |
2. Živalska populacija |
3. Faze proizvodnje, ki jih mora vzorčenje zajemati |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Matične jate vrste Gallus gallus |
|
|
— jate za vzrejo |
— enodnevni piščanci — štiri tedne stari piščanci — dva tedna pred prenosom v fazo nesnosti ali enoto za nesnice |
|
|
— odrasle matične jate |
— vsak drugi teden med obdobjem nesnosti |
|
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Kokoši nesnice: |
|
|
— jate za vzrejo |
— enodnevni piščanci — jarčke dva tedna pred prenosom v fazo nesnosti ali enoto za nesnice |
|
|
— jate nesnic |
— vsakih 15 tednov med obdobjem nesnosti |
|
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Brojlerji |
— živali, ki se odpremljajo v klavnico (*1) |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Purani |
— živali, ki se odpremljajo v klavnico (*1) |
|
Vsi serotipi salmonele, pomembni za javno zdravje |
Črede prašičev: — plemenski prašiči — prašiči za zakol |
— živali, ki se odpremljajo v klavnico ali klavni trupi v klavnici — živali, ki se odpremljajo v klavnico ali klavni trupi v klavnici |
|
(*1)
Rezultati analiz vzorcev morajo biti znani, preden so živali odpremljene v klavnico. |
||
2. Zahteve, določene v točki 1, ne posegajo v zahteve zakonodaje Skupnosti v zvezi s pregledi pred klanjem.
3. Rezultate analize je treba zabeležiti skupaj z naslednjimi informacijami:
datumom in krajem vzorčenja ter
identifikacijo jate/črede.
4. Imunološko testiranje se ne sme izvajati, če so bile živali cepljene, razen če ni dokazano, da uporabljeno cepivo ne vpliva na uporabljeno metodo testiranja.
C. Posebne zahteve v zvezi z matičnimi jatami vrste Gallus gallus in matičnih puranov
|
1. |
Ukrepe iz točk 3 do 5 je treba izvajati, če analiza vzorcev, izvedena v skladu z delom B ali s shemo testiranja iz prilog k uredbama Komisije (ES) št. 1003/2005 ( 3 ) in (ES) št. 584/2008 ( 4 ), pokaže prisotnost Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v matični jati Gallus gallus ali matičnih puranov pod okoliščinami iz točke 2. |
|
2. |
(a)
Če je pristojni organ odobril analitsko metodo, uporabljeno za vzorce, odvzete v skladu z delom B, lahko zahteva, da se izvedejo ukrepi, določeni v točkah 3 do 5, če ta analiza odkrije navzočnost Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium.
(b)
Sicer pa je treba ukrepe, določene v točkah 3 do 5, izvesti vedno, kadar pristojni organ potrdi sum na prisotnost Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium, ki je nastal na podlagi analize vzorcev, opravljene v skladu z delom B. |
|
3. |
Jajca jate, ki niso vložena v inkubator, je treba uničiti. Vendar pa se ta jajca lahko uporabljajo za prehrano ljudi, če so obdelana na način, ki zagotavlja odstranitev Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil. |
|
4. |
Vso perutnino v jati, vključno z enodnevnimi piščanci, je treba zaklati ali uničiti, tako da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje salmonele. Zakol mora biti izveden v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil. Proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo v promet za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil in Delom E, ko se začne uporabljati. Če niso namenjeni za prehrano ljudi, je treba take proizvode porabiti ali odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o zdravstvenih predpisih v zvezi s stranskimi proizvodi živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ( 5 ). |
|
5. |
Če so v valilnici še vedno valilna jajca jat, okuženih s Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium, jih je treba uničiti ali obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002. |
|
6. |
Vsi sklici na Salmonella typhimurium iz tega oddelka vključujejo monofazno Salmonella typhimurium z antigensko formulo ►C2 1,4,[5],12:i:- ◄ . |
D. Posebne zahteve v zvezi z jatami nesnic
1. Jajca se ne smejo uporabljati kot konzumna jajca za neposredno prehrano ljudi, razen če izvirajo iz komercialne jate kokoši nesnic, za katere velja nacionalni program nadzora, vzpostavljen s členom 5, in če zanje ne velja uradna omejitev.
2. Jajca, ki izvirajo iz jat z neznanim zdravstvenim statusom, za katere se sumi, da so okužene, ali jat, ki so okužene s serotipi salomonele, za katere je bil določen cilj za zmanjšanje razširjenosti, ali s serotipi salmonel, ki so bili ugotovljeni kot vir izbruha okužbe ljudi, ki se prenaša s hrano, se smejo uporabljati za prehrano ljudi samo, če so obdelana na način, ki zagotavlja uničenje vseh serotipov salmonele, ki vplivajo na javno zdravje, v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil.
Jajca, ki izvirajo iz jat z neznanim zdravstvenim statusom, za katere se sumi, da so okužene, ali jat ki so okužene s serotipi salomonel, za katere je bil določen cilj za zmanjšanje razširjenosti ali s serotipi salmonel, ki so bili ugotovljeni kot vir izbruha okužbe ljudi, ki se prenaša s hrano,
se štejejo za jajca razreda B, kot je določeno v členu 2(4) Uredbe Komisije (ES) št. 557/2007 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca ( 6 );
se označijo z oznako iz člena 10 Uredbe Komisije (ES) št. 557/2007, na podlagi katere se jasno razlikujejo od jajc razreda A, preden so dana na trg;
je prepovedano dostaviti v pakirne centre, razen če pristojni organ meni, da so ukrepi za preprečevanje navzkrižne okužbe jajc iz drugih jat ustrezni.
3. Če se perutnina iz okuženih jat zakolje ali uniči, je treba izvesti ukrepe za čim večje zmanjšanje tveganja za širjenje zoonoz. Zakol mora biti izveden v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil. Proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo v promet za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil in delom E, ko se začne uporabljati. Če niso namenjeni za prehrano ljudi, je treba take proizvode uporabiti ali odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002.
4. Da se izključijo lažno pozitivni rezultati, lahko pristojni organ odpravi omejitve iz odstavka 2 tega dela:
kadar na podlagi rezultata epidemiološke raziskave izbruhov okužb, ki se prenašajo s hrano, v skladu s členom 8 Direktive 2003/99/ES, jata kokoši nesnic ni vir okužbe ljudi zaradi uživanja jajc ali jajčnih izdelkov ter
kadar je jata vključena v nacionalni program nadzora iz člena 5 in če pristojni organ ni potrdil serotipov salomonele, za katere je bil določen cilj za zmanjšanje razširjenosti, z naslednjimi postopki vzorčenja:
tehnične specifikacije iz člena 5 Odločbe Komisije 2004/665/ES (7 vzorcev); vendar pa je za analizo fekalnega materiala in vzorca prahu, treba odvzeti 25-gramski podvzorec vsakega vzorca; vse vzorce je treba analizirati posamezno
ali
bakteriološka preiskava slepega črevesa in jajcevoda 300 ptic
ali
bakteriološka preiskava lupine in vsebine 4 000 jajc vsake jate vzorca maksimalno 40 jajc.
Poleg vzorčenja iz točke (b) pristojni organ preveri, ali so bili uporabljeni antimikrobi, ki bi lahko vplivali na rezultat analiz vzorčenja.
E. Posebna zahteva v zvezi s svežim mesom
1. Od 1. decembra 2011 sveže perutninsko meso iz živalskih populacij iz Priloge I izpolnjuje zadevno mikrobiološko merilo iz vrstice 1.28 Poglavja 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 ( 7 ).
2. V 72 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe se določijo podrobna pravila za to merilo v skladu s postopkom iz člena 14(2). Podrobno bodo opredeljevala zlasti sisteme vzorčenja in analitske metode.
3. Merilo, določeno v odstavku 1, se ne uporablja za svežo perutninsko meso, namenjeno za industrijsko toplotno obdelavo ali drugo obdelavo za odpravo salmonele v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil.
PRILOGA III
Posebna merila za določanje serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje
Pri določanju serotipov salmonele, ki so pomembni za javno zdravje, za katere se bodo uporabljali cilji Skupnosti, je treba upoštevati naslednja merila:
najpogostejši serotipi salmonele pri salmonelozi ljudi na podlagi podatkov, zbranih s sistemi spremljanja ES;
načini okužbe (to je prisotnost serotipa v relevantnih živalskih populacijah in krmi);
ali kak serotip kaže hitro in nedavno sposobnost za širjenje in povzročanje bolezni pri ljudeh in živalih;
ali kaki serotipi kažejo povečano virulenco, na primer v zvezi z invazivnostjo ali odpornostjo na ustrezne terapije za okužbe pri ljudeh.
( 1 ) Odločba Komisije 2003/644/ES z dne 8. septembra 2003 o dodatnih jamstvih v zvezi s salmonelo za pošiljke matične perutnine in enodnevnih piščancev, za vnos v jate matične perutnine ali jate perutnine za proizvodnjo, na Finsko in Švedsko (UL L 228, 12.9.2003, str. 29).
( 2 ) Odločba Komisije 2004/235/ES z dne 1. marca 2004 o dodatnih jamstvih glede salmonele za pošiljke nesnic na Finsko in Švedsko (UL L 72, 11.3.2004, str. 86).
( 3 ) UL L 170, 1.7.2005, str. 12.
( 4 ) UL L 162, 21.6.2008, str. 3.
( 5 ) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 808/2003 (UL L 117, 13.05.2003, str. 1).
( 6 ) UL L 132, 24.5.2007, str. 5.
( 7 ) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.