(1)

Skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v skladu s skupno ribiško politiko ( 3 ) skupna ribiška politika zagotavlja takšno izkoriščanje živih vodnih virov, ki omogoča trajnostne gospodarske, okoljske in socialne razmere, Svet pa mora izoblikovati ukrepe Skupnosti, ki urejajo dostop do voda in virov ter trajnostno opravljanje ribolovnih aktivnosti.

(2)

Ribe, ki spadajo v takson Elasmobranchii, ki vključuje morske pse, raže in podobne vrste, so zaradi lastnosti njihovega življenjskega cikla v glavnem zelo ranljive, kar se tiče izkoriščanja. Večina teh vrst se ponavadi ujame kot prilov pri ribolovnih aktivnostih Skupnosti, katerih cilj so vrednejše vrste.

(3)

Trenutna znanstvena spoznanja, ki v glavnem temeljijo na preučevanju količin ulova, kažejo, da je veliko staležev morskih psov hudo ogroženih.

(4)

Dokler ne izvemo več o populacijski dinamiki morskih psov in njihovem odzivu na izkoriščanje, kar bi omogočilo pripravo ustreznih in celovitih načrtov upravljanja, bodo na ohranitev morskih psov pozitivno vplivali vsi ukrepi, ki preprečujejo, da bi se razvijalo ravnanje, ki ni trajnostno, in ki pripeljejo do manjšega izkoriščanja morskih psov.

(5)

Praksa rezanja plavuti morskim psom, pri kateri živalim odstranijo plavuti, ostanek pa odvržejo v morje, lahko prispeva k temu, da postane umrljivost morskih psov tako prekomerna, da se veliko staležev morskih psov izčrpa, njihov prihodnji obstoj pa je lahko ogrožen.

(6)

Ukrepi za omejitev ali preprečevanje nadaljnjega razvoja prakse rezanja plavuti morskim psom so nujno potrebni, zato je treba prepovedati odstranjevanje plavuti morskih psov na krovu plovil. Zaradi konkretnih težav pri prepoznavanju vrst na podlagi odstranjenih plavuti mora ta prepoved veljati za celoten takson Elasmobranchii, z izjemo odstranjevanja plavuti raž.

(7)

Vendar pa je odstranjevanje plavuti z mrtvih morskih psov na krovu lahko dovoljeno, če je namenjeno bolj učinkoviti uporabi vseh delov morskega psa, pri kateri se na krovu ločeno predelajo plavuti in preostali deli morskega psa. V tem primeru mora država članica zastave ob upoštevanju ustreznih pogojev izdati in voditi posebno dovoljenje za ribolov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi dovoljenji ( 4 ) za ribolov.

(8)

Da bi zagotovili, da se po odstranitvi plavuti na krovu obdržijo vsi preostali deli morskega psa, morajo kapitani plovil z veljavnim posebnim dovoljenjem za ribolov voditi evidenco o količinah plavuti morskih psov in preostalih delov morskih psov po odstranitvi notranjih organov in glave. To evidenco je treba voditi v dnevniku, kot je predvideno v Uredbi Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o vzpostavitvi nadzornega sistema, ki se uporablja za skupno ribiško politiko ( 5 ), ali v posebnem registru, če je to primerno.

(9)

Težave, ki so posledica prakse rezanja plavuti morskim psom, segajo prek voda Skupnosti. Primerno je, da Skupnost pokaže, da je njena obveznost glede ohranjanja staležev enaka v vseh morskih vodah. Zato mora ta uredba veljati za vsa plovila Skupnosti.

(10)

V skladu z načelom sorazmernosti je treba in je ustrezno določiti pravila za odstranjevanje plavuti morskih psov na krovu plovil, da bi dosegli temeljni cilj ohranitve staležev morskih psov. Ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe –