This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02001R0466-20051129
Commission Regulation (EC) No 466/2001 of 8 March 2001 setting maximum levels for certain contaminants in foodstuffs (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (Besedilo velja za EGP)
2001R0466 — SL — 29.11.2005 — 012.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L 077, 16.3.2001, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 321 |
1 |
6.12.2001 |
||
|
L 37 |
4 |
7.2.2002 |
||
|
L 41 |
12 |
13.2.2002 |
||
|
L 75 |
18 |
16.3.2002 |
||
|
L 86 |
5 |
3.4.2002 |
||
|
L 203 |
1 |
12.8.2003 |
||
|
L 326 |
12 |
13.12.2003 |
||
|
COMMISSION REGULATION (EC) No 242/2004 of 12 February 2004 (*) |
L 42 |
3 |
13.2.2004 |
|
|
L 74 |
11 |
12.3.2004 |
||
|
L 104 |
48 |
8.4.2004 |
||
|
L 106 |
6 |
15.4.2004 |
||
|
L 106 |
3 |
15.4.2004 |
||
|
L 16 |
43 |
20.1.2005 |
||
|
L 25 |
3 |
28.1.2005 |
||
|
L 34 |
3 |
8.2.2005 |
||
|
L 293 |
11 |
9.11.2005 |
||
spremenjena z:
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 466/2001
z dne 8. marca 2001
o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani ( 1 ), in zlasti člena 2(3) te uredbe,
po posvetovanju s Znanstvenim odborom za živila (ZOŽ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Uredba (EGS) št. 315/93 določa, da je za varovanje javnega zdravja treba določiti zgornje mejne vrednosti nekaterih onesnaževalcev v živilih. Te zgornje mejne vrednosti je treba sprejeti v obliki odprtega seznama Skupnosti, ki lahko vsebuje vrednosti za istega onesnaževalca v različnih živilih. Lahko se opredelijo metode vzorčenja in analitske metode, ki se uporabljajo v ta namen. |
|
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 194/97 z dne 31. januarja 1997, ki določa zgornje mejne vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih ( 2 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1566/1999 ( 3 ), je bila večkrat znatno spremenjena. Ker bo še dodatno dopolnjena, je zaradi jasnosti uredbo treba preoblikovati. |
|
(3) |
Za varovanje javnega zdravja je bistveno, da ohranimo takšne vrednosti onesnaževalcev, ki so toksikološko sprejemljive. Vsebnost onesnaževalcev je treba temeljito zmanjšati povsod, kjer je to mogoče, z dobro proizvodno ali kmetijsko prakso, da bi dosegli višjo raven zdravstvenega varstva, zlasti za zelo občutljive skupine prebivalstva. |
|
(4) |
Glede na razlike med zakoni držav članic kar zadeva zgornje mejne vrednosti onesnaževalcev v nekaterih živilih in posledično tveganje izkrivljanja konkurence, so potrebni ukrepi Skupnosti, da se zagotovi enotnost trga ob hkratnem spoštovanju načela sorazmernosti. |
|
(5) |
Države članice morajo sprejeti ustrezne nadzorne ukrepe glede vsebnosti onesnaževalcev v živilih. |
|
(6) |
Zakonodaja Skupnosti doslej še ne določa zgornjih mejnih vrednosti onesnaževalcev v živilih za dojenčke in male otroke, zajetih z Direktivo Komisije 91/321/EGS ( 4 ), kakor je bila nazadnje spremenjene z Direktivo 1999/50/ES ( 5 ) in Direktivo Komisije 96/5/ES ( 6 ), nazadnje spremenjene z Direktivo 1999/39/ES ( 7 ). Po posvetovanju z ZOŽ je posebne zgornje mejne vrednosti v omenjenih živilih treba opredeliti čimprej. Do takrat se tudi za navedena živila uporabljajo vrednosti, določene v tej uredbi, razen če zakonodaja na ravni države ne določa višjih vrednosti. |
|
(7) |
Sestavine hrane, uporabljene pri izdelavi sestavljenih živil, morajo biti v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi, določenimi v tej Uredbi, preden se dodajo omenjenemu sestavljenemu živilu, da bi tako preprečili razredčitev. |
|
(8) |
Zelenjava je glavni vir vnosa nitratov v človeško telo. ZO v svojem mnenju z dne 22. septembra 1995 navaja, da je skupni vnos nitratov običajno precej pod dopustnim dnevnim vnosom. Priporoča pa nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje izpostavljenosti nitratom prek hrane in vode, ker se nitrati lahko pretvorijo v nitrite in nitrozamine, ter zahteva sprejetje načel dobre kmetijske prakse, s čimer bi zagotovili tako nizke vrednosti nitratov kot so smiselno še dosegljive. ZOŽ tudi poudarja, da skrb zaradi vsebnosti nitratov ne bi smela odvračati ljudi od vedno večjega uživanja zelenjave, saj ima zelenjava bistveno prehransko funkcijo in pomembno vlogo pri varovanju zdravja. |
|
(9) |
Posebni ukrepi, oblikovani za zagotavljanje boljšega nadzora nad viri nitratov, skupaj s kodeksom dobre kmetijske prakse lahko pripomorejo k znižanju vsebnosti nitratov v zelenjavi. Na vrednosti nitratov v nekaterih vrstah zelenjave vplivajo tudi klimatske razmere. Zato je treba določiti različne zgornje mejne vrednosti nitratov za zelenjavo v različnih letnih časih. Klimatske razmere se v različnih geografskih področjih Skupnosti precej razlikujejo. Zato naj bi državam članicam za neko prehodno obdobje omogočili, da dovolijo prodajo zelene solate in špinače, pridelane in namenjene za porabo na svojem ozemlju, ki imata vrednosti nitratov višje od določenih v točkah 1.1. in 1.3. Priloge I, pod pogojem, da prisotne količine ostanejo sprejemljive z vidika javnega zdravja. |
|
(10) |
Pridelovalci zelene solate in špinače v državah članicah, ki so dale zgoraj omenjena dovoljenja, naj z dobro kmetijsko prakso, ki se priporoča na ravni države, postopoma spremenijo načine kmetovanja, da bi se tako na koncu prehodnega obdobja uskladili z zgornjimi mejnimi vrednostmi, določenimi na ravni Skupnosti. Zaželeno je, da se enotne vrednosti dosežejo čim prej. |
|
(11) |
Vrednosti, določene za zeleno solato in špinačo, je treba ponovno pregledati in, če je mogoče, znižati pred 1. januarjem 2002. Ta ponoven pregled bo temeljil na spremljanju, ki ga bodo izvajale države članice, in uporabi kodeksa dobre kmetijske prakse, da bi določili zgornje mejne vrednosti tako nizko, kot so smiselno še dosegljive. |
|
(12) |
Spremljanje vrednosti nitratov v zeleni solati in špinači ter uporaba dobre kmetijske prakse se izvaja ob uporabi sredstev, ki so sorazmerna z želenim ciljem, dobljenimi rezultati spremljanja, predvsem pa glede na tveganje in pridobljene izkušnje. Uporaba kodeksa dobre kmetijske prakse v nekaterih državah članicah se bo strogo opazovala. Primerno je, da si države članice vsako leto izmenjajo rezultate spremljanja in poročajo o sprejetih ukrepih ter doseženem napredku v zvezi z uporabo kodeksa dobre kmetijske prakse za zniževanje vrednosti nitratov, ter da države članice letno izmenjajo mnenja o teh poročilih. |
|
(13) |
Za zeleno solato, gojeno na prostem, so določene nižje mejne vrednosti kot za solato, gojeno v rastlinjakih; in, da bi omogočili učinkovit nadzor, naj se mejne vrednosti, določene za zeleno solato, gojeno na prostem, uporabljajo tudi za zeleno solato, gojeno v rastlinjakih, če solata ni natančno označena. |
|
(14) |
Aflatoksini so mikotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste gliv Aspergillus; te se razvijejo pri visokih temperaturah in visoki stopnji vlažnosti. Aflatoksini so genotoksične rakotvorne snovi in so lahko prisotni v številnih živilih. Za te vrste snovi ni praga, pod katerim bi lahko opazili neškodljiv učinek. Zato dopustnega dnevnega vnosa ne mogoče določiti. Sedanja znanstvena in tehnična dognanja ter izboljšave v proizvodnji in načinih skladiščenja živil ne preprečujejo razvoja teh plesni in posledično ne omogočajo, da bi popolnoma odpravili vsebnost aflatoksinov v hrani. Priporočljivo je, da se določijo zgornje mejne vrednosti tako nizko, kot so smiselno še dosegljive. |
|
(15) |
Spodbujati je treba prizadevanja za izboljšanje pridelave, spravila in skladiščenja, da bi se zmanjšal razvoj plesni. Skupina aflatoksinov vključuje številne sestavine, ki imajo spremenljivo toksičnost in pogostnost v hrani. Aflatoksin B1 je najbolj toksična sestavina. Iz varnostnih razlogov je priporočljivo omejiti vsebnost skupnega aflatoksina v hrani (sestavin B1, B2, G1 in G2) kot tudi vsebnost aflatoksina B1. Aflatoksin M1 je presnovni produkt aflatoksina B1, prisoten je v mleku in mlečnih izdelkih živali, ki so uživale kontaminirano krmo. Četudi aflatoksin M1 velja za manj nevarno genotoksično rakotvorno snov od aflatoksina B1, je treba preprečiti njuno vsebnost v mleku in mlečnih izdelkih, namenjenih za prehranske namene, zlasti za male otroke. |
|
(16) |
Priznano je, da sortiranje ali drugi načini mehanske obdelave omogočajo zmanjšanje vsebnosti aflatoksinov v zemeljskih oreških, lupinarjih in suhem sadju. Da bi kar najbolj zmanjšali posledične vplive na promet s temi živili, je priporočljivo dopustiti višjo vsebnost aflatoksinov v tistih izdelkih, ki niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali za sestavino v živilih. V teh primerih so zgornje mejne vrednosti aflatoksinov določene ob hkratnem upoštevanju znanih možnih vplivov zgoraj omenjenih načinov obdelave zemeljskih oreškov, lupinarjev in suhega sadja ter, po obdelavi, potrebe po uskladitvi z zgornjimi mejnimi vrednostmi, določenimi za izdelke, namenjene neposredni prehrani ljudi ali za uporabo kot sestavino živil. Pri žitih ni mogoče izključiti, da se z načini sortiranja ali drugimi mehanskimi obdelavami raven kontaminacije z aflatoksini lahko zniža. Da bi lahko preverili dejansko učinkovitost teh postopkov, in če je treba, določili posebne zgornje mejne vrednosti za nepredelana žita, je za omejeno časovno obdobje predvidena uporaba zgornjih mejnih vrednosti, kot so predpisane v Prilogi I samo za žita in predelane žitne izdelke, namenjene neposredni prehrani ljudi ali kot sestavino živil. Zaradi pomanjkanja podatkov, ki bi opravičevali določitev posebne zgornje mejne vrednosti za nepredelana žita, po jasno določenem časovnem obdobju, se bo zgornja mejna vrednost, predpisana za žita in predelane žitne izdelke, namenjena neposredni prehrani ljudi in ali za sestavino živil, uporabljala tudi za nepredelana žita. |
|
(17) |
Da bi omogočili učinkovit nadzor upoštevanja različnih vrednosti za omenjene izdelke, je treba poznati natančno namembno območje, ki mora biti razvidno iz ustrezne oznake. Izdelke z vrednostmi aflatoksina, ki presegajo zgornjo mejno vrednost, ni dovoljeno dajati v promet kot takih, ali po mešanju z drugimi živili ali kot sestavino v drugih živilih. V skladu s členom 5 Uredbe (EGS) št. 315/93 države članice lahko ohranijo svoje nacionalne predpise glede zgornjih mejnih vrednosti za aflatoksine v določenih živilih, za katera Skupnost še ni sprejela nobenih predpisov. |
|
(18) |
Vsebnost svinca lahko predstavlja resno tveganje za javno zdravje. Svinec lahko povzroči upočasnitev kognitivnega razvoja in intelektualnih sposobnosti pri otrocih ter povišan krvni tlak in bolezni srca in ožilja pri odraslih. V zadnjem desetletju so se vrednosti svinca v hrani znatno znižale zaradi ozaveščenosti o svincu kot zdravstvenem problemu ter prizadevanj v zvezi z viri, da se zmanjša emisija svinca ter zaradi izboljšav pri zagotavljanju kakovosti kemične analize. ZOŽ v svojem mnenju z dne 19. junija 1992 ocenjuje, da povprečna vrednost svinca v živilih ne predstavlja vzroka za preplah, vendar pa je treba nadaljevati z dolgoročnim ukrepanjem s ciljem nadaljnjega zniževanja povprečnih vrednosti svinca v živilih. Zgornje mejne vrednosti naj bi bile tako nizke kot so smiselno še dosegljive. |
|
(19) |
Kadmij se lahko nalaga v človeškem telesu in povzroči okvaro ledvic, okostja in motnje razmnoževanja. Ni izključeno, da pri človeku deluje kot rakotvorna snov. ZOŽ v svojem mnenju z dne 2. junija 1995 priporoča večja prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju s hrano, ker so živila glavni vir vnosa kadmija v človeško telo. Zato bi bilo treba zgornje mejne vrednosti določiti tako nizko, kot so smiselno še dosegljive. |
|
(20) |
Metilno živo srebro lahko povzroči spremembe v normalnem razvoju možganov pri dojenčkih, pri višjih vrednostih pa lahko sproži nevrološke spremembe pri odraslih. Z živim srebrom so kontaminirane predvsem ribe in ribji izdelki. Za varovanje javnega zdravja, so z Odločbo Komisije 93/351/EGS ( 8 ) predpisane zgornje mejne vrednosti živega srebra v ribjih izdelkih. Zaradi večje preglednosti je treba ukrepe, predpisane z navedeno odločbo, prenesti v to uredbo in posodobiti. Zgornje mejne vrednosti naj bi bile tako nizke, kot so smiselno še dosegljive, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi fizioloških vzrokov pri nekaterih vrstah rib živo srebro lažje koncentrira v tkivih kot pri drugih. |
|
(21) |
Ob določenih pogojih med predelavo hrane nastaja 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD); predvsem lahko nastane med proizvodnjo pikantne živilske sestavine „hidroliziran rastlinski protein“, ki se proizvaja z metodo kisle hidrolize (kisla-HVP). S prilagajanjem proizvodnih postopkov se je v zadnjih letih vsebnost 3-MCPD v zgoraj omenjenih izdelkih znatno zmanjšala. Nedavno je več držav članic poročalo o visokih vrednostih 3-MCPD v nekaterih vzorcih sojine omake. Da bi uveljavili dobro proizvodno prakso in varovali zdravje potrošnikov, je treba določiti zgornje mejne vrednosti 3-MCPD. ZOŽ v svojem mnenju z dne 16. decembra 1994, ki je bilo potrjeno 12. junija 1997, svetuje, da se 3-MCPD obravnava kot genotoksično rakotvorno snov, ter da se ostankov 3-MCPD v živilih ne sme zaznati. Nedavno izvedene toksikološke študije kažejo, da snov deluje kot negenotoksični rakotvoren in vivo. |
|
(22) |
Zgornje mejne vrednosti za 3-MCPD iz Priloge I so določene na podlagi mnenja ZOŽ. ZOŽ bo toksičnost 3-MCPD ponovno ovrednotil glede na nove študije. Primernost zgornjih mejnih vrednosti naj se ponovno presodi takoj, ko bo na voljo novo mnenje ZOŽ. Države članice se naproša, da preverijo navzočnost 3-MCPD tudi v drugih živilih, da bi lahko pretehtali potrebo po določitvi zgornjih mejnih vrednosti še za druga živila. |
|
(23) |
Vse zgornje mejne vrednosti, sprejete na ravni Skupnosti, bo treba redno ponovno pregledovati ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih dognanj in izboljšav v proizvodni in kmetijski praksi s ciljem stalnega zniževanja vrednosti. |
|
(24) |
Ukrepi, predpisani s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Ko se živila, navedena v Prilogi I, dajejo v promet, ne smejo vsebovati višjih vrednosti onesnaževalcev od opredeljenih v tej prilogi.
1a. Z odstopanjem od odstavka 1, Švedska in Finska v prehodnem obdobju do 31. decembra 2006 na svojem ozemlju smeta dati v promet ribe za prehrano, ki izvirajo iz baltiške regije in vsebujejo vrednosti dioksinov, višje od določenih v točki 5.2 razdelka 5 Priloge I pod pogojem, da deluje sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev porabe rib iz baltiške regije s strani opredeljenih občutljivih skupin prebivalstva, da bi se izognili morebitnim zdravstvenim tveganjem.
Kakršna koli prihodnja uporaba tega odstopanja se bo preučila v okviru ponovnega pregleda iz razdelka 5 Priloge I, kakor je določeno v členu 5(3).
Finska in Švedska vsako leto do 31. decembra sporočita rezultate spremljanja vrednosti dioksinov v ribah iz baltiške regije in poročata o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje človekove izpostavljenosti dioksinom, ki je vsebovan v ribah iz baltiške regije.
1b. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v prehodnem obdobju do 31. decembra 2006 Estoniji dovoli dajati na trg ribe s poreklom iz baltske regije, namenjene za porabo na njenem ozemlju, z višjimi ravnmi dioksina od tistih, določenih v točki 5.2 Oddelka 5 Priloge I. Odstopanje se odobri v skladu s postopkom iz člena 8 Uredbe Sveta št. 315/93 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani ( 9 ). V ta namen Estonija dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1a, ki se uporabljajo za Finsko in Švedsko, in da v Estoniji izpostavljenost ljudi dioksinom ni višja od najvišje povprečne ravni v državah članicah Skupnosti na dan 30. aprila 2004.
Če se Estoniji prizna odstopanje, se njegova morebitna uporaba v prihodnosti preuči v okviru ponovnega pregleda Oddelka 5 Priloge I v skladu s členom 5(3).
Ne glede na zgornje, Estonija izvaja potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ribe in ribiški proizvodi, ki niso v skladu s točko 5.2 Oddelka 5 Priloge I, ne tržijo v drugih državah članicah.
2. Zgornje mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi I, se uporabljajo za užitni del omenjenih živil.
3. Uporabljajo se metode vzorčenja in analizne metode, opredeljene v Prilogi I.
Člen 2
1. Za izdelke, razen navedenih v členu 4(1), ki so sušeni, razredčeni, predelani ali sestavljeni iz več kot ene sestavine, se uporabljajo zgornje mejne vrednosti, določene v Prilogi I, ob upoštevanju:
(a) vsebnosti onesnaževalca zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;
(b) sprememb vsebnosti onesnaževalca zaradi postopkov predelave;
(c) relativnih sorazmerij sestavin v izdelku;
(d) meje določanja delovnega območja analitske metode.
Prvi pododstavek se uporablja, kolikor za navedene sušene, razredčene, predelane ali sestavljene izdelke niso določene zgornje mejne vrednosti.
2. Mejne vrednosti iz Priloge I se uporabljajo tudi za hrano za dojenčke in male otroke, zajeto z Direktivo 91/321/EGS in Direktivo 96/5/ES, ob upoštevanju sprememb vsebnosti onesnaževal zaradi sušenja, razredčevanja ali predelave ter relativne vsebnosti sestavin v izdelku. Slednje ne velja za onesnaževala, za katera so določene mejne vrednosti Skupnosti za določena živila, ali za primere, če mejne vrednosti Skupnosti niso določene, kadar nacionalna zakonodaja določa strožje vrednosti za posamezna živila.
3. Brez poseganja v člena 3(1) in 4(3) je prepovedano uporabljati izdelke kot prehranske sestavine za proizvodnjo sestavljenih živil, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi iz Priloge I.
▼M16 —————
Člen 3a
Države članice spremljajo vrednosti nitratov v zelenjavi, ki vsebuje večje vrednosti, zlasti v zeleni listnati zelenjavi, in sporočijo rezultate Komisiji do 30. junija vsako leto.
Člen 3b
1. Z odstopanjem od člena 1(1) se Belgiji, Irski, Nizozemski in Združenemu kraljestvu do 31. decembra 2008 dovoli dajanje v promet sveže špinače, gojene in namenjene uporabi na njihovem ozemlju, z vrednostmi nitratov, ki so višje kot zgornje mejne vrednosti, določene v točki 1.1 Priloge I.
2. Z odstopanjem od člena 1(1) se Irski in Združenemu kraljestvu do 31. decembra 2008 dovoli dajanje v promet sveže solate, gojene in namenjene uporabi na njunem ozemlju ter nabrane skozi vse leto, z vrednostmi nitratov, ki so višje kot zgornje mejne vrednosti, določene v točki 1.3 Priloge I.
Z odstopanjem od člena 1(1) se Franciji do 31. decembra 2008 dovoli dajanje v promet sveže solate, gojene in namenjene uporabi na njenem ozemlju ter nabrane od 1. oktobra do 31. marca, z vrednostmi nitratov, ki so višje kot zgornje mejne vrednosti, določene v točki 1.3 Priloge I.
Člen 4
1. Zgornje mejne vrednosti aflatoksinov, ki se uporabljajo za izdelke, določene v točkah 2.1.1.1 in 2.1.2.1 Priloge I, se uporabljajo tudi za predelana živila iz navedenih izdelkov, kolikor za predelana živila niso določene posebne zgornje mejne vrednosti.
2. ►M4 V zvezi z aflatoksini in ohratoksinom A v izdelkih, navedenih v točkah 2.1 in 2.2 Priloge I, je prepovedano: ◄
(a) mešati izdelke, ki so v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi iz Priloge I, z izdelki, ki navedene zgornje mejne vrednosti presegajo, ali mešati izdelke, ki se bodo sortirali ali mehansko obdelali, z izdelki namenjenimi neposredni prehrani ljudi ali za sestavino živil;
(b) uporabljati izdelke, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi iz točk 2.1.1.1, 2.1.2.1 ►M4 , 2.1.3, 2.1.4, 2.2.1 ►M14 , 2.2.2, 2.2.3, 2.2.4 in 2.2.5 ◄ ◄ Priloge I, kot sestavino za proizvodnjo drugih živil;
(c) razstrupljati izdelke s kemijskimi postopki.
3. Zemeljski oreški, lupinarji in posušeno sadje, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi aflatoksinov, določenimi v točki 2.1.1.1 Priloge I, in koruza, ki ni v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi v točki 2.1.2.1 navedene priloge, se lahko dajejo v promet pod pogojem, da ti proizvodi:
(a) niso namenjeni neposredno prehrani ljudi ali uporabljeni kot sestavina v živilih;
(b) so v skladu mejnimi vrednostmi, opredeljenimi v točki 2.1.1.2 Priloge I za zemeljske oreške, v točki 2.1.1.3 Priloge I za lupinarje in posušeno sadje in v točki 2.1.2.3 Priloge I za koruzo;
(c) so predmet nadaljnje obdelave s pomočjo sortiranja ali drugih mehanskih postopkov in da po tej obdelavi niso presežene mejne vrednosti, določene v točkah 2.1.1.1 in 2.1.2.1 Priloge I, ter da zaradi te obdelave ne nastajajo drugi škodljivi ostanki;
(d) nosijo jasno oznako namembnega kraja in napis „proizvod je treba pred uporabo v prehrani ljudi ali kot sestavino v živilih sortirati ali drugače mehansko obdelati, da se zmanjša onesnaženje z aflatoksini“.
Člen 4a
Glede dioksinov v izdelkih iz razdelka 5 Priloge I je prepovedano:
(a) mešati izdelke, ki so v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi, z izdelki, ki presegajo zgornje mejne vrednosti;
(b) uporabljati izdelke, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi, kot sestavino za proizvodnjo drugih živil.
Člen 5
1. Na podlagi rezultatov nadzora, ki ga izvajajo države članice glede preverjanja skladnosti z zgornjimi mejnimi vrednostmi nitratov, določenimi v razdelku 1 Priloge I, poročil v zvezi z uporabo in izboljšanjem dobre kmetijske prakse za znižanje vrednosti nitratov, ter ocene podatkov, na katere države članice opirajo dobro kmetijsko prakso, Komisija vsakih pet let, in prvič pred 1. januarjem 2002, ponovno pregleda zgornje mejne vrednosti s skupnim ciljem zniževanja omenjenih vrednosti.
2. Na podlagi novih znanstvenih podatkov in rezultatov nadzora, ki ga izvajajo države članice glede preverjanja skladnosti z zgornjimi mejnimi vrednostmi težkih kovin in 3-MCPD v razdelkih 3 in 4 Priloge I, Komisija vsakih pet let, in prvič pred 5. aprilom 2003, ponovno pregleda zgornje mejne vrednosti s skupnim ciljem zagotavljanja visoke stopnje varovanja zdravja potrošnikov.
2a. Komisija na osnovi posodobljene ocene tveganja z ohratoksinom A (OTA), ki jo izvede EFSA, in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za zmanjšanje vsebnosti OTA, pregleda določbe pod naslovom 2.2 oddelka 2 Priloge I najkasneje do 30. junija 2006. To preverjanje bo zadevalo zlasti mejno vrednost za OTA v suhem grozdju in grozdnem soku in premislek o določitvi mejne vrednosti za OTA v surovi kavi, suhem sadju, z izjemo suhega grozdja, piva, kakava in kakavovih izdelkov, desertnih vin, mesa in mesnih izdelkov, začimb in sladkega korena.
V ta namen države članice in zainteresirane stranke vsako leto Komisiji sporočijo izsledke izvedenih preiskav in napredek glede uporabe zaščitnih ukrepov, da bi se izognilo onesnaženju z OTA. Komisija bo izsledke dala na voljo državam članicam.
3. Komisija prvič ponovno pregleda razdelek 5 Priloge I najpozneje do 31. decembra 2004 v luči novih podatkov o vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev, zlasti z namenom, da vključi dioksinom podobne PCB-je med vrednosti, ki jih je treba določiti.
Razdelek 5 Priloge I se nato ponovno pregleda najpozneje do 31. decembra 2006 s ciljem, da se znatno znižajo zgornje mejne vrednosti in po možnosti določijo zgornje mejne vrednosti za druga živila.
4. Komisija najpozneje do 30. junija 2005 pregleda zgornje mejne vrednosti za patulin, določene v točkah 2.3.1 in 2.3.2 oddelka 2 Priloge I, da se te znižajo ob upoštevanju razvoja znanstvenega in tehnološkega znanja ter izvajanja „Pravilnika o preprečevanju in zmanjševanju onesnaženosti s patulinom v jabolčnem soku in sestavinah jabolčnega soka v drugih napitkih“.
Člen 6
Uredba (ES) št. 194/97 se z učinkom od 5. aprila 2002 razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko preglednico v Prilogi II.
Člen 7
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Uporablja se od 5. aprila 2002. Razdelka 3 (težke kovine) in 4 (3-MCPD) Priloge I se ne uporabljata za izdelke, ki so bili zakonito dani v promet pred navedenim datumom.
Mejne vrednosti, določene v točki 2.3. Patulin oddelka 2 (Mikotoksini) Priloge I se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili zakonito dani v promet Skupnosti pred 1. novembrom 2003. Breme dokazovanja, kdaj so bili proizvodi dani v promet, nosi nosilec živilske dejavnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
ZGORNJE MEJNE VREDNOSTI NEKATERIH ONESNAŽEVALCEV V ŽIVILIH
Razdelek 1: Nitrat
|
Živilo |
Zgornja mejna vrednost (mg NO3/kg) |
Metoda vzorčenja |
Referenčna analizna metoda |
|
|
1.1 Sveža špinača (2) (Spinacia oleracea) |
spravilo od 1. oktobra do 31. marca |
3 000 |
Direktiva Komisije 2002/63/ES (62) |
|
|
spravilo od 1. aprila do 30. septembra |
2 500 |
|||
|
1.2 Konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača |
2 000 |
Direktiva 2002/63/ES |
||
|
1.3 Sveža solata (Lactuca sativa L.) (zaščitena in na prostem gojena solata), razen solate iz točke 1.4 |
spravilo od 1. oktobra do 31. marca: |
Direktiva 2002/63/ES. Vendar je najmanjše število enot na laboratorijski vzorec 10 |
||
|
solata, ki rase zaščitena solata, |
4 500 (4) |
|||
|
gojena na prostem |
4 000 (4) |
|||
|
spravilo od 1. aprila do 30. septembra: |
||||
|
solata, ki rase zaščitena solata, |
3 500 (4) |
|||
|
gojena na prostem |
2 500 (4) |
|||
|
1.4 „Ledenka“ vrsta solate (23) |
solata, ki rase zaščitena |
2 500 (4) |
Direktiva 2002/63/ES. Vendar je najmanjše število enot na laboratorijski vzorec 10 |
|
|
solata, gojena na prostem |
2 000 (4) |
|||
|
1.5 Živila za dojenčke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom (41) (42) |
200 |
Direktiva 2002/63/ES (predpisi, predvideni za predelano hrano rastlinskega izvora in predelano hrano živalskega izvora) |
||
Razdelek 2: Mikotoksini
|
Živilo |
Zgornja mejna vrdenost (μg/kg) |
Metoda vzorčenja |
Izvedbena merila za analizne metode |
||
|
B1 |
B1 + B2 + G1 + G2 |
M1 |
|||
|
2.1 AFLATOKSINI |
|||||
|
2.1.1 Zemeljski oreški, lupinarji in posušeno sadje |
|||||
|
2.1.1.1 Zemeljski oreški, lupinarji, posušeno sadje in iz njih predelani proizvodi, namenjeni neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavine v živilih |
2,0 (5) |
4,0 (5) |
— |
Direktiva Komisije 98/53/ES (6) |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.1.2 Zemeljski oreški, ki jih je treba sortirati ali drugače mehansko obdelati, preden se uporabijo za prehrano ljudi ali kot sestavina v živilih |
8,0 (5) |
15,0 (5) |
— |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.1.3 Lupinarji in posušeno sadje, ki jih je treba sortirati ali drugače mehansko obdelati, preden se uporabijo za prehrano ljudi ali kot sestavina v živilih |
5,0 (5) |
10,0 (5) |
— |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.2 Žita (vključno z ajdo, Fagopyrum sp) |
|||||
|
2.1.2.1 Zemeljski oreški, lupinarji, posušeno sadje in iz njih predelani proizvodi, namenjeni neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavine v živilih |
2,0 |
4,0 |
— |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.2.2 Žita (vključno z ajdo, Fagopyrum sp), z izjemo koruze, ki jih je treba sortirati ali drugače mehansko obdelati, preden se uporabijo za prehrano ljudi ali kot sestavina v živilih |
2,0 |
4,0 |
— |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.2.3 Koruza, ki jo je treba sortirati ali drugače mehansko obdelati, preden se uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina v živilih |
5,0 |
10,0 |
— |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.3 Mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo mlečnih izdelkov in toplotno-obdelano mleko, kakor je opredeljeno v Direktivi Sveta 92/46/ES (7), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (8) |
— |
— |
0,05 |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.4 Naslednje vrste začimb: — Capsicum spp. (sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko) — Piper spp. (plodovi začimb, vključno z belim in črnim poprom) — Myristica fragrans (muškatni orešek) — Zingiber officinale (ingver) — Curcuma longa (kurkuma) |
5,0 |
10,0 |
— |
Direktiva 98/53/ES |
Direktiva 98/53/ES |
|
2.1.5 Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke (43) |
0,10 |
— |
— |
Direktiva 1998/53/ES |
Direktiva 1998/53/ES |
|
2.1.6 Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, vključno z mlekom za dojenčke in nadaljevalnim mlekom za dojenčke (44) |
— |
— |
0,025 |
Direktiva 1998/53/ES |
Direktiva 1998/53/ES |
|
2.1.7 Živila za posebne zdravstvene namene, namenjena izključno dojenčkom (45) |
0,10 |
— |
0,025 |
Direktiva 1998/53/ES |
Direktiva 1998/53/ES |
|
Živilo |
Mejna vrednost (μg/kg ali ppb) |
Postopek vzorčenja |
Referenčna analitska metoda |
|
2.2 OHRATOKSIN A |
|||
|
2.2.1 Žita (vključno z rižem in ajdo) in predelani žitni izdelki |
|||
|
2.2.1.1 Neoluščena žitna zrna (vključno z neoluščenim rižem in ajdo) |
5,0 |
Direktiva Komisije 2002/26/ES (22) |
Direktiva 2002/26/ES |
|
2.2.1.2 Vsi iz žit predelani izdelki (vključno s predelanimi žitnimi izdelki in žitna zrna, namenjena za neposredno prehrano ljudi) |
3,0 |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
|
2.2.2 Suho grozdje (korinti, rozine in sultanine) |
10,0 |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
| 2.2.3 — Pražena kavna zrna in mleta pražena kava z izjemo instant kave |
5,0 |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
|
— Instant kava (instant kava) |
10,0 |
||
| 2.2.4 — Vino (rdeče, belo in rose) (48) in drugo vino in/ali pijače na osnovi grozdnega mošta (49) |
2,0 (50) |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
| 2.2.5 — Grozdni sok, sestavine grozdnega soka v drugih pijačah, vključno z grozdnim nektarjem in zgoščenim grozdnim sokom, rekonstituiranim z vodo (51) |
2,0 (50) |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
|
— Grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, rekonstituiran z vodo, namenjen za neposredno prehrano ljudi (51) |
2,0 (50) |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
|
2.2.6 Živila za dojenčke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom (52) |
0,50 |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
|
2.2.7 Živila za posebne zdravstvene namene (53), izrecno namenjena dojenčkom |
0,50 |
Direktiva 2002/26/ES |
Direktiva 2002/26/ES |
|
2.2.8 Surova kava, suho sadje, z izjemo suhega grozdja, piva, kakava in kakavovih izdelkov, začimb in sladkega korena |
— |
||
|
Proizvodi |
Patulin: zgornje mejne vrednosti(μg/kg ali ppb (delcev na milijardo delcev)) |
Metoda vzorčenja |
Referenčna analitska metoda |
|
2.3 PATULIN |
|||
| 2.3.1 — Sadni sokovi in sadni nektar, zlasti jabolčni sok, in sestavine sadnih sokov v drugih pijačah (33) — Zgoščen sadni sok (33)po rekonstituiranju, kot določa proizvajalec |
50,0 |
Direktiva 2003/78/ES |
Direktiva 2003/78/ES |
|
2.3.2 Žgane pijače (34), jabolčnik in druge fermentirane pijače iz jabolk ali fermentirane pijače, ki vsebujejo jabolčni sok |
50,0 |
Direktiva 2003/78/ES |
Direktiva 2003/78/ES |
|
2.3.3 Trdni proizvodi iz jabolk, vključno z jabolčnim kompotom, jabolčno čežano, namenjeno neposredni porabi |
25,0 |
Direktiva 2003/78/ES |
Direktiva 2003/78/ES |
|
2.3.4 — Jabolčni sok in trdni proizvodi iz jabolk, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčno čežano, za dojenčke in male otroke (35), ki so označeni in se prodajajo kot živila, namenjena dojenčkom in malim otrokom ►M9— druga otroška hrana, razen žitne kašice (36) ◄ |
10,0 ►M9 ◄ |
Direktiva 2003/78/ES |
Direktiva 2003/78/ES |
Razdelek 3: Težke kovine
|
Živilo |
Zgornja mejna vrednost (mg/kg mokre teže) |
Izvedbena merila za vzorčenje |
Izvedbena merila za analizne metode |
|
3.1 SVINEC (Pb) |
|||
|
3.1.1 Kravje mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo mlečnih izdelkov in toplotno obdelano mleko, kot je opredeljeno z Direktivo 92/46/EGS |
0,02 |
Direktiva Komisije 2001/22/ES (9) |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.2 Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, kot so opredeljene v Direktivi 91/321/EGS (10) |
0,02 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.3 Meso govedi, ovac, svinj in perutnine, kot je opredeljeno v členu 2(a) Direktive Sveta 64/433/EGS (11), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/23/ES (12) in členu 2(1) Direktive Sveta 71/118/EGS (13), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/79/ES (14), razen drobovine, kot je opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS |
0,1 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.3.1 Užitna drobovina govedi, ovac, svinj in perutnine, kot je opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS |
0,5 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.4 Mišičnina rib (21) (46), razen vrst, navedenih v 3.1.4.1 |
0,20 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.4.1 Meso mišic naslednjih rib (21) (46): fratrc (Diplodus vulgaris) jegulja (Anguilla anguilla) cipelj (Mugil labrosus labrosus) prašičevka (Pomadasys benneti) šur ali skuša (Trachurus species) sardela (Sardina pilchardus) sardele (Sardinops species) pikasti brancin (Dicentrarchus punctatus) klinasti list (Dicologoglossa cuneata) |
0,40 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.5 Raki, razen rjavega mesa rakov in razen glave in mesa toraksa jastogov ter škampov in rarogov (Nephropidae and Palinuridae) |
0,50 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.6 Školjke |
1,5 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.7 Glavonožci (brez drobovine) |
1,0 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.8 Žita (vključno z ajdo), stročnice in zrna stročnic |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.9 Zelenjava, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 90/642/EGS (16), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/48/ES (17) razen kapusnic, listnate zelenjave, svežih zelišč in vseh gob. Pri krompirju se zgornja mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir |
0,1 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.9.1 Kapusnice, listnata zelenjava in gojene gobe |
0,3 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.10 Sadje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 90/642/EGS, razen jagodičja in drobnega sadja |
0,1 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.10.1 Jagodičje in drobno sadje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 90/642/EGS |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva/2001/22/ES |
|
3.1.11 Maščobe in olja, vključno z mlečno maščobo |
0,1 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.12 Sadni sokovi, zgoščeni sadni sokovi (za neposredno uporabo) in sadni nektarji, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 93/77/EGS (18) |
0,05 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.1.13 Vina, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 (19), (vključno s penečimi vini, razen likerskih vin), aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirani vinski koktajli, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91(23), ter jabolčni mošt, hruškov mošt in sadna vina. Zgornja mejan vrednost se uporablja za živila, proizvedena iz pridelkov sadja od 2001 dalje |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2 KADMIJ (Cd) |
|||
|
3.2.1 Meso govedi, ovac, svinj in perutnine, kot je opredeljeno v členu 2(a) Direktive 64/433/EGS in členu 2(1) Direktive 71/118/EGS, razen drobovine, kot je opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS |
0,05 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.2 Konjsko meso |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.3 Jetra govedi, ovac, svinj in perutnine |
0,5 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.4 Ledvice govedi, ovac, svinj in perutnine |
1,0 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.5 Mišičnina ribe (21) (46), razen vrst, navedenih v 3.2.5.1 in 3.2.5.2 |
0,05 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.5.1 Mišičnina naslednjih rib (21) (46): sardoni (Engraulis species) palamida (Sarda sarda) fratrc (Diplodus vulgaris) jegulja (Anguilla anguilla) cipelj (Mugil labrosus labrosus) šur ali skuša (Trachurus species) vahnja (Luvarus imperialis) sardela (Sardina pilchardus) sardele (Sardinops species) tun (Thunnus species, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis) klinasti list (Dicologoglossa cuneata) |
0,10 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.5.2 Mišičnina mečarice (Xiphias gladius) |
0,30 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.6 Raki, razen rjavega mesa rakovic in izvzemši meso glave in prsi jastoga in podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae) |
0,5 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.7 Školjke |
1,0 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.8 Glavonožci (brez drobovine) |
1,0 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.9 Žita, razen otrobov, kalčkov, pšeničnih zrn in riža |
0,1 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.9.1 Otrobi, kalčki, pšenična zrna in riž |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.10 Soja |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.11 Zelenjava in sadje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 90/642/EGS, razen listnate zelenjave, svežih zelišč, vseh gob, stebelne zelenjave, korenovk in krompirja |
0,05 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.11.1 Listnata zelenjava, sveža zelišča, gomoljna zelena in vse gojene gobe |
0,2 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.2.11.2 Stebelna zelenjava, korenovke in krompir, razen gomoljne zelene. Pri krompirju se zgornja mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir |
0,1 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.3 ŽIVO SREBRO |
|||
|
3.3.1 Ribiški proizvodi in mišičnina rib (21) (47), razen vrst, navedenih v 3.3.1.1 |
0,50 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
3.3.1.1 Mišičnina naslednjih rib (21) (46): morska spaka (Lophius species) atlantski ostrigar (Anarhichas lupus) palamida (Sarda sarda) jegulja (Anguilla species) oranžna sluzoglavka (Hoplostethus species) repak (Coryphaenoides rupestris) navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus) pahljačasta mečarica (Makaira species) morski robec (Lepidorhombus species) bradač (Mullus species) ščuka (Esox lucius) bela palamida (Orcynopsis unicolor) molič (Tricopterus minutes) portugalski morski pes (Centroscymnes coelolepis) raže (Raja species) rdeči okun (Sebastes marinus, S. mentella, S. viviparus) pahljačasta mečarica (Istiophorus platypterus) morski meč in črni morski meč (Lepidopus caudatus, Aphanopus carbo) riboni (Pagellus species) morski pes (vse vrste) tiristops ali figa (Lepidocybium flavobrunneum, Ruvettus pretiosus, Gempylus serpens) jeseter (Acipenser species) mečarica (Xiphias gladius) tun (Thunnus species, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis) |
1,0 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
Razdelek 4: 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD)
|
Živilo |
Zgornja mejna vrednost (mg/kg) |
Izvedbena merila vzorčenja |
Izvedbena merila analizne metode |
|
4.1 Hidrolizirani rastlinski proteini (20) |
0,02 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
|
4.2 Sojina omaka (20) |
0,02 |
Direktiva 2001/22/ES |
Direktiva 2001/22/ES |
Razdelek 5: Dioksin (vsota polikloriranih dibenzo-para — dioksinov (PCDD-ji) in poliklorirani dibenzofurani(PCDF-ji), izraženi v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF-jev (toksični dejavniki ekvivalence, 1997)
|
Živila |
Zgornje mejne vrednosti (PCDD + PCDF) (25) (pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe ali živila) |
Merila za izvajanje vzorčenja |
Merila za izvajanje analitskih metod |
|
5.1.1 Meso in mesni izdelki, (28) ki izvirajo iz |
|||
|
— prežvekovalcev (govedo, ovce) |
|||
|
— perutnine in gojene divjadi |
|||
|
— prašičev |
|||
|
5.1.2 ►M11 Jetra in izdelki iz jeter, ki izvirajo iz kopenskih živali ◄ |
|||
|
5.2 Mišičnina rib in ribji izdelki ter njihovi izdelki (29) |
4 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
|
5.3 Mleko (30) in mlečni izdelki, vključno z mlečno maščobo |
|||
|
5.5 Olja in maščobe |
|||
|
— maščobe živalskega izvora |
|||
|
— prežvekovalcev |
3 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
|
— perutnine in gojene divjadi |
2 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
|
— prašičev |
1 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
|
— mešane živalske maščobe |
2 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
|
— ►M11 rastlinska olja in maščobe ◄ |
0,75 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
|
— ribje olje za prehrano ljudi |
2 pg WHO-PCDD/F-TEQ/g maščobe (26) |
||
Section 6: Tin (inorganic)
|
Product |
Maximum level (mg/kg wet weight) |
Performance criteria for sampling |
Performance criteria for methods of analysis |
|
1. Canned foods other than beverages |
200 |
Commission Directive 2004/16/EC (37) |
Directive 2004/16/EC |
|
2. Canned beverages, including fruit juices and vegetable juices |
100 |
Directive 2004/16/EC |
Directive 2004/16/EC |
|
3. Canned foods for infants and young children, excluding dried and powdered products: |
|||
|
3.1 Canned baby foods and processed cereal-based foods for infants and young children (38) |
50 |
Directive 2004/16/EC |
Directive 2004/16/EC |
|
3.2 Canned infant formulae and follow-on formulae, including infant milk and follow-on milk (39) |
50 |
Directive 2004/16/EC |
Directive 2004/16/EC |
|
3.3 Canned dietary foods for special medical purposes (40) intended specifically for infants |
50 |
Directive 2004/16/EC |
Directive 2004/16/EC |
Razdelek 7: Policiklični aromatični ogljikovodiki (PAH)
|
Proizvod |
Mejna vrednost (μg/kg mokre teže) |
Izvedbena merila vzorčenja |
Izvedbena merila za analitske metode |
|
7.1 BENZO(A)PIREN (55) |
|||
|
7.1.1 Olja in maščobe za neposredno prehrano ljudi ali uporabljeni kot sestavine v živilih (56) |
2,0 |
Direktiva 2005/10/ES (54) |
Direktiva 2005/10/ES |
|
7.1.2 Živila za dojenčke in male otroke |
1,0 |
Direktiva 2005/10/ES |
Direktiva 2005/10/ES |
|
7.1.2.1 Otroška hrana in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom (57) |
|||
|
7.1.2.2 Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom za dojenčke (58) |
|||
|
7.1.2.3 Živila za posebne zdravstvene namene (59), izrecno namenjena dojenčkom |
|||
|
7.1.3 Prekajeno meso in proizvodi iz prekajenega mesa |
5,0 |
Direktiva 2005/10/ES |
Direktiva 2005/10/ES |
|
7.1.4 Meso mišic prekajene ribe in prekajeni ribiški proizvodi (60), razen školjk |
5,0 |
Direktiva 2005/10/ES |
Direktiva 2005/10/ES |
|
7.1.5 Meso mišic rib (61), ki niso prekajene ribe |
2,0 |
Direktiva 2005/10/ES |
Direktiva 2005/10/ES |
|
7.1.6 Raki, glavonožci, ki niso prekajeni |
5,0 |
Direktiva 2005/10/ES |
Direktiva 2005/10/ES |
|
7.1.7 Školjke |
10,0 |
Direktiva 2005/10/ES |
Direktiva 2005/10/ES |
(1) Ta razdelek je že vključen v Uredbo (ES) št. 194/97 in je tu ponovljen brez sprememb.
(2) Zgornje mejne vrednosti za svežo špinačo se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki bo predelana in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.
(3) UL L 207, 15.8.1979, str. 26.
(4) Če ni primerno označeno z navedbo proizvodnega postopka, se uporablja vrednost, opredeljena za solato, gojeno na prostem.
(5) Zgornje mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov, lupinarje in suho sadje. Če se preiskujejo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflotoksina šteje, da je vsa kontaminacija na užitnem delu.
(6) UL L 201, 17.7.1998, str. 93.
(7) UL L 268, 14.9.1992, str. 1.
(8) UL L 122, 16.5.2003, str. 1.
(9) UL L 77, 16.3.2001, str 14.
(10) Zgornja mejna vrednost se uporablja za živilo, kot je predlagano, pripravljeno za uporabo ali ponovno določeno po navodilih proizvajalca.
(11) UL 121, 29.7.1964, str. 2012.
(12) UL L 243, 11.10.1995, str. 7.
(13) UL L 55, 8.3.1971, str. 23.
(14) UL L 24, 30.1.1998, str. 31.
(15) UL L 17, 21.1.2000, str. 22.
(16) UL L 350, 14.12.1990, str. 71.
(17) UL L 197, 3.8.2000, str. 26.
(18) UL L 244, 30.9.1993, str. 23.
(19) UL L 179, 14.7.1999, str. 1.
(20) Zgornja mejna vrednost je navedena za tekoče živilo, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 0,05 mg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v živilu.
(21) Če se ribe uživa cele, velja mejna vrednost za celo ribo.
(22) UL L 75, 16.3.2002, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/43/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 14).
(23) Opisano v Uredbi Komisije (ES) št. 1543/2001 z dne 27. julija 2001, ki določa tržni standard za solate in nakodrane ter široko-listnate (Batavian) endivije (UL L 203, 28.7.2001, str. 9).
(24) UL L 209, 6.8.2002, str. 5.
(25) Vedno višje koncentracije: vedno višje koncentracije se izračunajo s predpostavko, da so vse vrednosti različnih kongenerov, ki so manjše od vrednosti določitve, enake vrednosti določitve.
(26) Navedene zgornje mejne vrednosti se prvič ponovno pregledajo najpozneje do 31. decembra 2004 v luči novih podatkov o vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev, zlasti zaradi vključitve dioksinom podobnih PCB-jev med vrednosti, ki jih je treba predpisati; nato se ponovno pregledajo najpozneje do 31. decembra 2006 z namenom, da se znatno znižajo zgornje mejne vrednosti.
(27) Zgornje mejne vrednosti se ne uporabljajo za živila, ki vsebujejo < 1 % maščobe.
(28) Meso prežvekovalcev, ovac, prašičev, perutnine in gojene divjadi, kot je opredeljeno v členu 2(a) Direktive Sveta 64/433/EGS (UL L 121, 29.7.1964, str. 2012/64), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/23/ES (UL L 243, 11.10.1995, str. 7) in členu 2(1) Direktive Sveta 71/118/EGS (UL L 55, 8.3.1971, str. 23), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/64/ES (UL L 24, 30.1.1998, str. 31), ter členu 2(2) Direktive Sveta 91/495/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 41), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/65/ES (UL L 368, 31.12.1994, str. 10), ki ne vključuje užitne drobovine kot opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS.
(29) Mišičnina rib in ribji proizvodi, kot je opredeljeno v skupinah (a), (b), (c), (e) in (f) seznama v členu 1 Direktive Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22.). Zgornja mejna vrednost se uporablja za rake in ne vključuje rjavega mesa rakovice in glavonožcev brez drobovine. ►M11 Če je riba v celoti užitna, veljajo mejne vrednosti za celo ribo. ◄
(30) Mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo mlečnih izdelkov in toplotno obdelano mleko, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 92/46/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjene z Direktivo Sveta 96/23/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 10)).
(31) Kokošja jajca in izdelki iz jajc, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 89/437/EGS (UL L 212, 22.7.1989, str. 87), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 96/23/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).
(32) Jajca iz proste reje ali polintenzivne reje, kot so opredeljena v členu 18 Uredbe Komisije (EGS) št. 1274/91 (UL L 121, 16.5.1991, str. 11), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1651/2001 (UL L 220, 15.8.2001, str. 5), morajo biti v skladu z določeno zgornjo mejno vrednostjo od ►M11 1. januarja 2005 ◄ .
(33) Sadni sokovi, vključno s sadnimi sokovi iz koncentratov, zgoščeni sadni sok in sadni nektar, kakor so opredeljeni v Prilogi 1 in 2 k Direktivi Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in podobnih proizvodih, namenjenih za človeško porabo (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).
(34) Žgane pijače, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o splošnih pravilih o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 1994 (UL L 366, 31.12.1994, str. 1).
(35) Dojenčki in mali otroci, kakor so opredeljeni v členu 1 Direktive Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o predpisih o otroški hrani (UL L 175, 4.7.1991, str. 35), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/14/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 37) in člena 1 Direktive Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in male otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
(36) Otroška hrana, razen žitne kašice, kakor je opredeljena v Direktivi Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
(37) See page 16 of this Official Journal.
(38) Baby foods and processed cereal-based foods for infants and young children as defined in Article 1 of Directive 96/5/EC. The maximum level refers to the product as sold.
(39) Infant formulae and follow-on formulae as defined in Article 1 of Directive 91/321/EEC. The maximum level refers to the product as sold.
(40) Dietary foods for special medical purposes as defined in Article 1(2) of Commission Directive 1999/21/EC of 25 March 1999 on dietary foods for special medical purposes (OJ L 91, 7.4.1999, p. 29). The maximum level refers to the product as sold.
(41) Živila za otroke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, kakor so opredeljene v členu 1 Direktive Komisije 96/5/ES, Euratom z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17). Zgornje mejne vrednosti se uporabljajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali se jih pripravi po navodilih proizvajalcev.
(42) Komisija bo pregledala zgornje mejne vrednosti za nitrate v živilih za dojenčke in male otroke do 1. aprila 2006, pri čemer bo upoštevala napredek znanstvenega in tehnološkega znanja.
(43) Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in male otroke po členu 1 Direktive Komisije (ES) 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
Mejne vrednosti za otroško hrano in žitne kašice za dojenčke in male otroke se nanašajo na suho snov. Suha snov se določi v skladu z določbami direktiv Komisije 98/53/ES in 2002/26/ES.
(44) Začetna in nadaljevalna formula za dojenčke po členu 1 Direktive Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke (UL L 175, 4.7.1991, str. 35.), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/14/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 37).
Mejne vrednosti za začetne in nadaljevalne formule za dojenčke se nanašajo na gotov obrok (ki se v tej obliki prodaja ali pripravi po navodilih proizvajalca).
(45) Živila za posebne zdravstvene namene po členu 1(2) Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).
Mejne vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene, namenjena izključno dojenčkom, se nanašajo:
— v primeru mleka in mlečnih izdelkov na gotov obrok (ki se v tej obliki prodaja ali pripravi po navodilih proizvajalca),
— v primeru drugih proizvodov, razen mleka in mlečnih izdelkov, na suho snov. Suha snov se določi v skladu z določbami direktiv Komisije 98/53/ES in 2002/26/ES.
(46) Riba, kot je opredeljena v kategoriji (a) seznama člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).
(47) Riba in ribiški proizvodi, kot so opredeljeni v kategoriji (a), (c) in (f) seznama člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).
(48) Vina, vključno s penečimi vini, vendar razen desertnih vin in vin z volumskim deležem alkohola najmanj 15 %, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), in sadnih vin.
(49) Aromatizirana vina, pijače na osnovi aromatiziranega vina in aromatizirani koktajli na osnovi vina, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 149, 14.6.1991, str. 1). Mejna vrednost za OTA, ki velja za te pijače, je odvisna od deleža vina in/ali grozdnega mošta, ki je prisoten v dokončanem izdelku.
(50) Mejna vrednost velja za izdelke, proizvedene od letine 2005 naprej.
(51) Sadni sokovi, vključno s sadnimi sokovi iz koncentratov, zgoščenega sadnega soka in sadnega nektarja, kot je določeno v Prilogi 1 in 2 Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58), in pridobljeni iz grozdja.
(52) Živila za dojenčke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, kakor so opredeljena v členu 1 Direktive Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
Mejna vrednost za živila za dojenčke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, se nanaša na suho snov. Suha snov se določa v skladu z določbami Direktive Komisije 2002/26/ES.
(53) Živila za posebne zdravstvene namene, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).
Mejna vrednost za živila za posebne zdravstvene namene, ki so izrecno namenjena dojenčkom, se nanaša na:
— živila, ki se dajejo v promet kot gotova živila (pripravljena po navodilih proizvajalca), če gre za mleko in mlečne proizvode,
— suho snov, če ne gre za mleko ali mlečne proizvode. Suha snov se določa v skladu z določbami Direktive Komisije 2002/26/ES.
(54) Glej stran 15 tega uradnega lista.
(55) Benzo(a)piren, za katerega so navedene mejne vrednosti, se uporablja kot označevalec pojavljanja in učinkovanja rakotvornega PAH. Ti ukrepi zagotavljajo popolno uskladitev držav članic glede vsebnosti PAH v navedenih živilih. Komisija pregleda mejne vrednosti za PAH navedenih kategorij živil najkasneje do 1. aprila 2007, ob upoštevanju znanstvenega in tehnološkega znanja o pojavljanju benzo(a)pirena in drugih rakotvornih PAH v živilih.
(56) Kakavovo maslo je izvzeto iz te kategorije, dokler ni raziskana vsebnost benzo(a)pirena. To odstopanje se ponovno preuči 1. aprila 2007.
(57) Otroška hrana in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, kakor so opredeljene v členu 1 Direktive 96/5/ES. Mejna vrednost se nanaša na proizvode, kot se prodajajo.
(58) Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, kakor so opredeljeni v členu 1 Direktive 91/321/EGS. Mejna vrednost se nanaša na proizvode, kot se prodajajo.
(59) Živila za posebne zdravstvene namene, izrecno namenjena dojenčkom, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 1999/21/ES. Mejna vrednost se nanaša na proizvode, kot se prodajajo.
(60) Ribe in ribiški proizvodi, kakor so opredeljeni v kategorijah (b), (c) in (f) seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.
(61) Ribe, kakor so opredeljene v kategoriji (a) seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.
(62) UL L 187, 16.7.2002, str. 30.
PRILOGA II
KORELACIJSKA PREGLEDNICA
|
Ta uredba |
Uredba (ES) št. 194/97 |
|
— |
Člen 1 |
|
Člen 1(1) |
Člen 2(1)(a) |
|
Člen 2(1) |
Člen 2(1)(b) |
|
Člen 2(1) |
Člen 2(1)(c) |
|
Člen 3(1) |
Člen 2(2) |
|
Člen 3(1) |
Člen 2(3) |
|
Člen 4(2) |
Člen 2(4) |
|
Člen 4(3) |
Člen 2(5) |
|
Člen 3(2) |
Člen 3, prvi odstavek |
|
Člen 3(3) |
Člen 3, drugi odstavek |
|
Člen 5(1) |
Člen 3, tretji odstavek |
|
Člen 1(3) |
Člen 4 |
|
Priloga I, razdelek 1 „Nitrati“ |
Priloga I, onesnaževalci v kmetijstvu, točka 1 „Nitrati“ |
|
Priloga I, razdelek 2 „Mikotoksini“ |
Priloga I, onesnaževalciv kmetijstvu, točka 2 „Mikotoksni“ |
|
— |
Priloga II, „Drugi onesnaževalci“ |
( 1 ) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.
( 2 ) UL L 31, 1.2.1997, str. 48.
( 3 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 17.
( 4 ) UL L 175, 4.7.1991, str. 35.
( 5 ) UL L 139, 2.6.1999, str. 29.
( 6 ) UL L 49, 28.2.1996, str. 17.
( 7 ) UL L 124, 18.5.1999, str. 8.
( 8 ) UL L 144, 16.6.1993, str. 23.
( 9 ) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.
( 10 ) Ta razdelek je že vključen v Uredbo (ES) št. 194/97 in je tu ponovljen brez sprememb.
( 11 ) Zgornje mejne vrednosti za svežo špinačo se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki bo predelana in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.
( 12 ) UL L 207, 15.8.1979, str. 26.
( 13 ) Če ni primerno označeno z navedbo proizvodnega postopka, se uporablja vrednost, opredeljena za solato, gojeno na prostem.
( 14 ) Zgornje mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov, lupinarje in suho sadje. Če se preiskujejo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflotoksina šteje, da je vsa kontaminacija na užitnem delu.
( 15 ) UL L 201, 17.7.1998, str. 93.
( 16 ) UL L 268, 14.9.1992, str. 1.
( 17 ) UL L 122, 16.5.2003, str. 1.
( 18 ) UL L 77, 16.3.2001, str 14.
( 19 ) Zgornja mejna vrednost se uporablja za živilo, kot je predlagano, pripravljeno za uporabo ali ponovno določeno po navodilih proizvajalca.
( 20 ) UL 121, 29.7.1964, str. 2012.
( 21 ) UL L 243, 11.10.1995, str. 7.
( 22 ) UL L 55, 8.3.1971, str. 23.
( 23 ) UL L 24, 30.1.1998, str. 31.
( 24 ) UL L 17, 21.1.2000, str. 22.
( 25 ) UL L 350, 14.12.1990, str. 71.
( 26 ) UL L 197, 3.8.2000, str. 26.
( 27 ) UL L 244, 30.9.1993, str. 23.
( 28 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1.
( 29 ) Zgornja mejna vrednost je navedena za tekoče živilo, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 0,05 mg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v živilu.
( 30 ) Če se ribe uživa cele, velja mejna vrednost za celo ribo.
( 31 ) UL L 75, 16.3.2002, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/43/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 14).
( 32 ) Opisano v Uredbi Komisije (ES) št. 1543/2001 z dne 27. julija 2001, ki določa tržni standard za solate in nakodrane ter široko-listnate (Batavian) endivije (UL L 203, 28.7.2001, str. 9).
( 33 ) UL L 209, 6.8.2002, str. 5.
( 34 ) Vedno višje koncentracije: vedno višje koncentracije se izračunajo s predpostavko, da so vse vrednosti različnih kongenerov, ki so manjše od vrednosti določitve, enake vrednosti določitve.
( 35 ) Navedene zgornje mejne vrednosti se prvič ponovno pregledajo najpozneje do 31. decembra 2004 v luči novih podatkov o vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev, zlasti zaradi vključitve dioksinom podobnih PCB-jev med vrednosti, ki jih je treba predpisati; nato se ponovno pregledajo najpozneje do 31. decembra 2006 z namenom, da se znatno znižajo zgornje mejne vrednosti.
( 36 ) Zgornje mejne vrednosti se ne uporabljajo za živila, ki vsebujejo < 1 % maščobe.
( 37 ) Meso prežvekovalcev, ovac, prašičev, perutnine in gojene divjadi, kot je opredeljeno v členu 2(a) Direktive Sveta 64/433/EGS (UL L 121, 29.7.1964, str. 2012/64), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/23/ES (UL L 243, 11.10.1995, str. 7) in členu 2(1) Direktive Sveta 71/118/EGS (UL L 55, 8.3.1971, str. 23), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/64/ES (UL L 24, 30.1.1998, str. 31), ter členu 2(2) Direktive Sveta 91/495/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 41), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/65/ES (UL L 368, 31.12.1994, str. 10), ki ne vključuje užitne drobovine kot opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS.
( 38 ) Mišičnina rib in ribji proizvodi, kot je opredeljeno v skupinah (a), (b), (c), (e) in (f) seznama v členu 1 Direktive Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22.). Zgornja mejna vrednost se uporablja za rake in ne vključuje rjavega mesa rakovice in glavonožcev brez drobovine. ►M11 Če je riba v celoti užitna, veljajo mejne vrednosti za celo ribo. ◄
( 39 ) Mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo mlečnih izdelkov in toplotno obdelano mleko, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 92/46/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjene z Direktivo Sveta 96/23/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 10)).
( 40 ) Kokošja jajca in izdelki iz jajc, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 89/437/EGS (UL L 212, 22.7.1989, str. 87), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 96/23/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).
( 41 ) Jajca iz proste reje ali polintenzivne reje, kot so opredeljena v členu 18 Uredbe Komisije (EGS) št. 1274/91 (UL L 121, 16.5.1991, str. 11), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1651/2001 (UL L 220, 15.8.2001, str. 5), morajo biti v skladu z določeno zgornjo mejno vrednostjo od ►M11 1. januarja 2005 ◄ .
( 42 ) Sadni sokovi, vključno s sadnimi sokovi iz koncentratov, zgoščeni sadni sok in sadni nektar, kakor so opredeljeni v Prilogi 1 in 2 k Direktivi Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in podobnih proizvodih, namenjenih za človeško porabo (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).
( 43 ) Žgane pijače, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o splošnih pravilih o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 1994 (UL L 366, 31.12.1994, str. 1).
( 44 ) Dojenčki in mali otroci, kakor so opredeljeni v členu 1 Direktive Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o predpisih o otroški hrani (UL L 175, 4.7.1991, str. 35), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/14/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 37) in člena 1 Direktive Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in male otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
( 45 ) Otroška hrana, razen žitne kašice, kakor je opredeljena v Direktivi Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
( 46 ) See page 16 of this Official Journal.
( 47 ) Baby foods and processed cereal-based foods for infants and young children as defined in Article 1 of Directive 96/5/EC. The maximum level refers to the product as sold.
( 48 ) Infant formulae and follow-on formulae as defined in Article 1 of Directive 91/321/EEC. The maximum level refers to the product as sold.
( 49 ) Dietary foods for special medical purposes as defined in Article 1(2) of Commission Directive 1999/21/EC of 25 March 1999 on dietary foods for special medical purposes (OJ L 91, 7.4.1999, p. 29). The maximum level refers to the product as sold.
( 50 ) Živila za otroke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, kakor so opredeljene v členu 1 Direktive Komisije 96/5/ES, Euratom z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17). Zgornje mejne vrednosti se uporabljajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali se jih pripravi po navodilih proizvajalcev.
( 51 ) Komisija bo pregledala zgornje mejne vrednosti za nitrate v živilih za dojenčke in male otroke do 1. aprila 2006, pri čemer bo upoštevala napredek znanstvenega in tehnološkega znanja.
( 52 ) Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in male otroke po členu 1 Direktive Komisije (ES) 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
Mejne vrednosti za otroško hrano in žitne kašice za dojenčke in male otroke se nanašajo na suho snov. Suha snov se določi v skladu z določbami direktiv Komisije 98/53/ES in 2002/26/ES.
( 53 ) Začetna in nadaljevalna formula za dojenčke po členu 1 Direktive Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke (UL L 175, 4.7.1991, str. 35.), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/14/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 37).
Mejne vrednosti za začetne in nadaljevalne formule za dojenčke se nanašajo na gotov obrok (ki se v tej obliki prodaja ali pripravi po navodilih proizvajalca).
( 54 ) Živila za posebne zdravstvene namene po členu 1(2) Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).
Mejne vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene, namenjena izključno dojenčkom, se nanašajo:
— v primeru mleka in mlečnih izdelkov na gotov obrok (ki se v tej obliki prodaja ali pripravi po navodilih proizvajalca),
— v primeru drugih proizvodov, razen mleka in mlečnih izdelkov, na suho snov. Suha snov se določi v skladu z določbami direktiv Komisije 98/53/ES in 2002/26/ES.
( 55 ) Riba, kot je opredeljena v kategoriji (a) seznama člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).
( 56 ) Riba in ribiški proizvodi, kot so opredeljeni v kategoriji (a), (c) in (f) seznama člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).
( 57 ) Vina, vključno s penečimi vini, vendar razen desertnih vin in vin z volumskim deležem alkohola najmanj 15 %, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), in sadnih vin.
( 58 ) Aromatizirana vina, pijače na osnovi aromatiziranega vina in aromatizirani koktajli na osnovi vina, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 149, 14.6.1991, str. 1). Mejna vrednost za OTA, ki velja za te pijače, je odvisna od deleža vina in/ali grozdnega mošta, ki je prisoten v dokončanem izdelku.
( 59 ) Mejna vrednost velja za izdelke, proizvedene od letine 2005 naprej.
( 60 ) Sadni sokovi, vključno s sadnimi sokovi iz koncentratov, zgoščenega sadnega soka in sadnega nektarja, kot je določeno v Prilogi 1 in 2 Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58), in pridobljeni iz grozdja.
( 61 ) Živila za dojenčke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, kakor so opredeljena v členu 1 Direktive Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
Mejna vrednost za živila za dojenčke in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, se nanaša na suho snov. Suha snov se določa v skladu z določbami Direktive Komisije 2002/26/ES.
( 62 ) Živila za posebne zdravstvene namene, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).
Mejna vrednost za živila za posebne zdravstvene namene, ki so izrecno namenjena dojenčkom, se nanaša na:
— živila, ki se dajejo v promet kot gotova živila (pripravljena po navodilih proizvajalca), če gre za mleko in mlečne proizvode,
— suho snov, če ne gre za mleko ali mlečne proizvode. Suha snov se določa v skladu z določbami Direktive Komisije 2002/26/ES.
( 63 ) Glej stran 15 tega uradnega lista.
( 64 ) Benzo(a)piren, za katerega so navedene mejne vrednosti, se uporablja kot označevalec pojavljanja in učinkovanja rakotvornega PAH. Ti ukrepi zagotavljajo popolno uskladitev držav članic glede vsebnosti PAH v navedenih živilih. Komisija pregleda mejne vrednosti za PAH navedenih kategorij živil najkasneje do 1. aprila 2007, ob upoštevanju znanstvenega in tehnološkega znanja o pojavljanju benzo(a)pirena in drugih rakotvornih PAH v živilih.
( 65 ) Kakavovo maslo je izvzeto iz te kategorije, dokler ni raziskana vsebnost benzo(a)pirena. To odstopanje se ponovno preuči 1. aprila 2007.
( 66 ) Otroška hrana in žitne kašice, namenjene dojenčkom in malim otrokom, kakor so opredeljene v členu 1 Direktive 96/5/ES. Mejna vrednost se nanaša na proizvode, kot se prodajajo.
( 67 ) Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, kakor so opredeljeni v členu 1 Direktive 91/321/EGS. Mejna vrednost se nanaša na proizvode, kot se prodajajo.
( 68 ) Živila za posebne zdravstvene namene, izrecno namenjena dojenčkom, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 1999/21/ES. Mejna vrednost se nanaša na proizvode, kot se prodajajo.
( 69 ) Ribe in ribiški proizvodi, kakor so opredeljeni v kategorijah (b), (c) in (f) seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.
( 70 ) Ribe, kakor so opredeljene v kategoriji (a) seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.
( 71 ) UL L 187, 16.7.2002, str. 30.