1992R2913 — SL — 01.01.2014 — 006.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA SVETA (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996	L 17	1	21.1.1997
►M2	UREDBA (ES) št. 955/1999 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. aprila 1999	L 119	1	7.5.1999
►M3	UREDBA (ES) št. 2700/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. novembra 2000	L 311	17	12.12.2000
►M4	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005	L 117	13	4.5.2005
►M5	UREDBA SVETA (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006	L 363	1	20.12.2006
►M6	UREDBA SVETA (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009	L 324	23	10.12.2009
►M7	UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013	L 158	1	10.6.2013
►M8	UREDBA (EU) št. 952/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. oktobra 2013	L 269	1	10.10.2013

spremenjena z:

►A1	Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	C 241	21	29.8.1994
►A2	Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija	L 236	33	23.9.2003

Opomba: Ta konsolidirana različica vsebuje sklicevanja na evropsko obračunsko enoto in/ali eku, kar se od 1. januarja 1999 praviloma razume kot sklicevanje na euro – Uredba Sveta (EGS) št. 3308/80 (UL L 345, 20.12.1980, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 (UL L 162, 19.6.1997, str. 1).

---

▼B

UREDBA SVETA (EGS) št. 2913/92

z dne 12. oktobra 1992

o carinskem zakoniku Skupnosti

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE IN OSNOVNE OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Carinski predpisi obsegajo ta zakonik in predpise za njegovo izvajanje, sprejetih na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni. Zakonik se brez poseganja v posebne predpise, ki veljajo za druga področja, uporablja:

Člen 2

1.  Carinski predpisi Skupnosti se na celotnem območju Skupnosti uporabljajo enotno, če geografsko in gospodarsko omejene mednarodne konvencije oziroma običajna praksa ali avtonomni ukrepi Skupnosti ne določajo drugače.

2.  Nekatere določbe carinskih predpisov se lahko uporabljajo tudi zunaj območja Skupnosti bodisi v okviru predpisov, ki urejajo posebna področja, ali mednarodnih konvencij.

Člen 3

▼A1

1.  Carinsko območje Skupnosti bo obsegalo:

▼M1

▼A1

▼M1

▼A1

▼A2

▼M5

▼M7

▼A2

2.  Naslednja ozemlja, ki ležijo zunaj ozemlja držav članic, se ob upoštevanju zanje veljavnih konvencij in pogodb štejejo za del carinskega območja Skupnosti:

▼B

3.  Carinsko območje Skupnosti obsega teritorialne vode, notranje morske vode in zračni prostor držav članic ter ozemlja iz odstavka 2 razen teritorialnih voda, notranjih morskih voda in zračnega prostora tistih ozemelj, ki v skladu z odstavkom 1 niso del carinskega območja Skupnosti.

Člen 4

V tem zakoniku veljajo naslednje opredelitve:

▼M4

▼B

▼M4

▼B

▼M3

▼M4

▼B

POGLAVJE 2

RAZNE SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO ZLASTI NA PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSEB GLEDE NA CARINSKE PREDPISE

Oddelek 1

Pravica do zastopanja

Člen 5

1.  Pod pogoji iz člena 64(2) in ob upoštevanju določb, sprejetih v okviru člena 243(2)(b), lahko vsakdo imenuje zastopnika, ki zanj pri carinskih organih izvršuje opravila in formalnosti v skladu s carinskimi predpisi.

2.  Tako zastopanje je lahko:

Država članica lahko omeji pravico do vlaganja carinske deklaracije:

s tem, da mora biti zastopnik carinski posrednik, ki opravlja svojo dejavnost na ozemlju tiste države.

3.  Razen v primerih iz člena 64(2)(b) in (3) mora zastopnik imeti svoj sedež v Skupnosti.

4.  Zastopnik mora izjaviti, da nastopa v imenu zastopane osebe, pojasniti ali gre za neposredno ali za posredno zastopanje, ter biti pooblaščen, da nastopa kot zastopnik.

Oseba, ki ne izjavi, da nastopa v tujem imenu ali za tuj račun, ali ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun, pa ni pooblaščena, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun.

5.  Carinski organi lahko od osebe, ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun, zahtevajo dokazilo, da je pooblaščena, da nastopa kot zastopnik.

▼M4

Oddelek 1a

Pooblaščeni gospodarski subjekti

Člen 5a

1.  Carinski organi, po potrebi po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi, ob upoštevanju meril iz odstavka 2, podelijo status „pooblaščeni gospodarski subjekt“ vsakemu gospodarskemu subjektu, ustanovljenem na carinskem območju Skupnosti.

„Pooblaščeni gospodarski subjekt“ je upravičen do olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varstvom in varnostjo in/ali poenostavitev, predvidenih v carinskih predpisih.

Status „pooblaščeni gospodarski subjekt“ priznajo carinski organi v vseh državah članicah, ob upoštevanju pravil in pogojev iz odstavka 2 in brez poseganja v carinske kontrole. Carinski organi na podlagi priznavanja statusa „pooblaščeni gospodarski subjekt“ in če so izpolnjene vse zahteve glede posebne vrste poenostavitve, predvidene v carinski zakonodaji Skupnosti, subjektu dovolijo, da koristi to poenostavitev.

2.  Merila za podelitev statusa „pooblaščeni gospodarski subjekt“ vključujejo:

Postopek odbora se uporabi za določanje pravil

in pogoje, pod katerimi

▼B

Oddelek 2

Odločbe o izvajanju carinskih predpisov

Člen 6

1.  Če oseba zaprosi carinski organ za odločbo v zvezi z izvajanjem carinskih predpisov, mora predložiti vse podatke in dokumente, ki jih ta organ potrebuje za sprejem odločbe.

2.  Taka odločba se sprejme in o njej obvesti vložnika v najkrajšem možnem času.

Če je zahtevek za odločbo podan pisno, carinski organ izda odločbo v roku, določenem v skladu z obstoječimi predpisi, ki začne teči od dneva prejema zahtevka. Vložnik mora biti o taki odločbi uradno pisno obveščen.

Če carinski organ tega roka ne more izpolniti, ga lahko prekorači. V tem primeru carinski organ pred potekom gornjega roka o tem seznani vložnika ter navede opravičljive razloge za podaljšanje roka za čas, ki ga potrebuje za odločitev o zahtevku.

3.  Carinski organi morajo odločbe, ki jih sprejmejo pisno in s katerimi zavrnejo zahtevke ali pa so za naslovnika neugodne, ustrezno utemeljiti. Navedena mora biti pravica do pritožbe, predvidena v členu 243.

4.  Lahko se predpiše, da prvi stavek odstavka 3 velja tudi za druge odločbe.

Člen 7

Sprejete odločbe carinski organi lahko izvršujejo takoj, razen v primerih, predvidenih v drugem pododstavku člena 244.

Člen 8

1.  Odločba, ki je za udeleženca ugodna, se razveljavi, če je bila izdana na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov in:

2.  Osebo, na katero se nanaša odločba, je treba o razveljavitvi uradno obvestiti.

3.  Razveljavitev začne veljati na dan, ko je bila sprejeta odločba o razveljavitvi.

Člen 9

1.  Odločba, ki je za udeleženca ugodna, se prekliče ali spremeni v primerih, ki niso našteti v členu 8, kadar ni bil ali ni več izpolnjen eden ali več pogojev za izdajo odločbe.

2.  Odločba, ki je za udeleženca ugodna, se lahko prekliče, če oseba, na katero se nanaša, ne izpolni naloženih obveznosti.

3.  Osebo, na katero se nanaša odločba, je treba o preklicu ali spremembi obvestiti.

4.  Preklic ali sprememba odločbe začne veljati na dan obvestila. V izjemnih primerih pa lahko carinski organ zaradi upravičenih interesov osebe, na katero se odločba nanaša, odloži začetek veljavnosti preklica ali spremembe.

Člen 10

Člena 8 in 9 ne posegata v nacionalne predpise, ki določajo, da so odločbe neveljavne ali postanejo nične zaradi razlogov, ki niso povezani s carinskimi predpisi.

Oddelek 3

Informacije

Člen 11

1.  Vsakdo lahko carinske organe prosi za informacije o izvajanju carinskih predpisov.

Tak zahtevek se lahko zavrne, če se ne nanaša na dejansko predvideni uvoz ali izvoz.

2.  Vložnik dobi informacije brezplačno. Če pa ima carinski organ s tem stroške, zlasti zaradi analiz ali izvedenskega mnenja o blagu ali zaradi vračila blaga vložniku, se le-temu lahko zaračuna ustrezni znesek.

▼M1

Člen 12

1.  Carinski organi izdajo zavezujočo tarifno informacijo ali zavezujočo informacijo o poreklu na pisno zahtevo v skladu s postopkom odbora.

2.  Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga.

Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča informacijo o poreklu sta zavezujoči za carinske organe le glede blaga, za katerega so bile carinske formalnosti izpolnjene po datumu, ko je bila informacija izdana.

V zadevah glede porekla so to formalnosti, ki se nanašajo na uporabo členov 22 in 27.

3.  Imetnik takšne informacije mora biti sposoben dokazati, da:

4.  Zavezujoče informacije veljajo šest let za tarife in tri leta za poreklo od dne izdaje. Z odstopanjem od člena 8 se razveljavi, če vložnik da netočne in nepopolne podatke.

5.  Zavezujoča informacija preneha veljati:

6.  Imetnik zavezujoče informacije, ki preneha veljati v skladu z odstavkom 5(a)(ii) ali (iii) ali (b)(ii) ali (iii), lahko še vedno uporabi to informacijo v šestih mesecih od dne objave ali uradnega obvestila, pod pogojem, da je sklenil zavezujoče pogodbe za nakup ali prodajo zadevnega blaga na osnovi zavezujoče informacije, preden je bil ukrep sprejet. Če je za izdelke predloženo potrdilo o uvozu, izvozu ali o vnaprejšnji določitvi v času, ko carinske formalnosti že potekajo, se obdobje šestih mesecev nadomesti s časom veljavnosti potrdila.

Za odstavek 5(a)(i) in (b)(i) se lahko z uredbo ali sporazumom določi rok, v katerem se uporablja prvi pododstavek.

7.  Uvrstitev ali določitev porekla v zavezujoči informaciji se pod pogoji iz odstavka 6 lahko uporabi izključno za:

Poleg tega je mogoče v izjemnih primerih, ko bi bil ogrožen neoviran potek ureditev, sprejetih v okviru skupne kmetijske politike, sprejeti odločitev o odstopanju od člena 6 v skladu s postopkom, določenim v členu 38 Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 26. septembra 1966 o ustanovitvi skupne organizaciji trga olj in maščob ( 4 ) in v ustreznih členih drugih uredb o skupni ureditvi trga.

▼B

Oddelek 4

Druge določbe

▼M4

Člen 13

1.  Carinski organi lahko v skladu s pogoji iz veljavnih predpisov opravljajo vse kontrole, ki jih štejejo za potrebne in zagotavljajo pravilno izvajanje carinskih predpisov in druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, prenos in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in tretjimi državami kot tudi v zvezi s prisotnostjo blaga, ki nima statusa Skupnosti. Če mednarodni sporazumi tako predvidevajo, se za pravilno izvajanje zakonodaje Skupnosti carinske kontrole lahko opravijo tudi v tretji državi.

2.  Carinske kontrole, razen kontrole na kraju samem, temeljijo na analizi tveganj z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov, z namenom določitve in kvantifikacije tveganj in razvoja potrebnih ukrepov za oceno tveganj na osnovi meril, razvitih na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti in, če je primerno, na mednarodni ravni.

Postopek odbora se uporabi za določitev skupnega okvira za obvladovanje tveganj in za določitev skupnih meril in prednostnih kontrolnih območij.

Države članice v sodelovanju s Komisijo izdelajo elektronski sistem za izvajanje obvladovanja tveganj.

3.  Kadar kontrole opravljajo organi, ki niso carinski organi, se take kontrole izvajajo v tesnem sodelovanju s carinskimi organi, kadar koli je to mogoče istočasno in na istem mestu.

4.  V okviru kontrol, ki so predvidene v tem členu, si lahko carinski in drugi pristojni organi, kot na primer veterinarski organi in organi policije, podatke, prejete v zvezi z vstopom, izstopom, tranzitom, prenosom in posebne uporabe blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in tretjimi državami kot tudi v zvezi s prisotnostjo blaga, ki nima skupnostnega statusa, izmenjujejo med seboj, med carinskimi organi držav članic in Komisijo, kadar je to potrebno zaradi minimiziranja tveganj.

Posredovanje zaupnih podatkov carinskim upravam in drugim organom (na primer varnostnim agencijam) tretjih držav je dovoljeno samo v okviru mednarodnih sporazumov, pod pogojem, da se upoštevajo veljavne določbe o varstvu podatkov, predvsem Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o zaščiti posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov ( 5 ) in Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 45/2001 z dne 18. decembra 2000 o zaščiti posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani institucij in organov Skupnosti in o prostem pretoku takšnih podatkov ( 6 ).

▼B

Člen 14

Z namenom izvajanja carinske zakonodaje vse osebe, ki so neposredno ali posredno udeležene v teh postopkih zaradi blagovne menjave, carinskim organom na njihovo zahtevo in do predpisanega roka predložijo vso dokumentacijo in podatke, ne glede na uporabljen nosilec, ter vso potrebno pomoč.

▼M4

Člen 15

Za vse podatke, ki so zaupne narave ali so zaupno posredovani, velja dolžnost varovanja poslovne skrivnosti. Carinski organi ga ne sme razkriti brez izrecnega dovoljenja osebe ali organa, ki ga je predložil. Vendar pa je posredovanje podatkov dovoljeno, če so pristojni organi to dolžni storiti v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti v zvezi s sodnimi postopki. Razkritje ali posredovanje podatkov se opravi ob polnem spoštovanju predpisov o varstvu podatkov, predvsem Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

▼B

Člen 16

Udeleženci, ne glede na uporabljen nosilec, hranijo dokumente iz člena 14 zaradi ►M4  carinske kontrole ◄ v obdobju, ki je določeno v veljavnih predpisih, najmanj pa tri koledarska leta. Obdobje se začne šteti od konca leta, v katerem:

Če carinski organi pri preverjanju carinskega dolga ugotovijo, da je treba neko računovodsko vknjižbo popraviti, se taki dokumenti hranijo dlje, kot določa prvi odstavek, in sicer toliko časa, da se vknjižba lahko popravi in preveri, kar pa ne posega v določbe drugega stavka člena 221(3).

Člen 17

Če carinska zakonodaja določa obdobja, datume ali roke za izvajanje zakonodaje, potem se tako obdobje podaljša oziroma datum ali rok odloži samo, če zakonodaja to izrecno predvideva.

▼M1

Člen 18

1.  Vrednost ekuja, ki se uporablja v nacionalnih valutah za določanje tarifne uvrstitve blaga in uvoznih dajatev, se določi enkrat mesečno. Stopnje, ki se uporabljajo za takšno pretvarjanje, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti na predzadnji delovni dan v mesecu. Te stopnje se uporabljajo ves naslednji mesec.

Če se stopnja, ki se uporablja na začetku meseca, razlikuje od stopnje, objavljene na predzadnji delovni dan za več kakor 5 % pred 15. istega meseca, se uporablja kasnejša stopnja od 15. do konca tega meseca.

2.  Vrednost ekuja v nacionalnih valutah, ki se uporablja v okviru carinske zakonodaje za primere, z izjemo primerov, navedenih v odstavku 1, se določi enkrat letno. Za pretvorbo se uporabljajo stopnje, objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti na prvi delovni dan v oktobru in stopijo v veljavo s 1. januarjem naslednjega leta. Če za določeno nacionalno valuto stopnja ni navedena, se za to valuto uporabi stopnja, dobljena na zadnji dan, ko je bila stopnja objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3.  Carinski organi lahko vsoto, dobljeno s pretvorbo zneska, izraženega v ekujih, v nacionalno valuto, zaokrožijo navzgor ali navzdol za druge namene, kakor je določitev tarifne uvrstitve blaga ali uvozne ali izvozne dajatve.

Zaokroženi znesek se ne sme razlikovati od prvotnega zneska za več kakor 5 %.

Carinski organi lahko obdržijo nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v ekujih, če ima v času letnega usklajevanja, predvidenega v odstavku 2, pretvorba tega zneska pred navedeno zaokrožitvijo za posledico spremembo, ki je manjša od 5 % protivrednosti v nacionalni valuti ali zmanjšanje te vrednosti.

▼B

Člen 19

Po postopku Odbora se določi, v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji se lahko izvajanje carinske zakonodaje poenostavi.

NASLOV II

ELEMENTI NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE OZIROMA IZVOZNE DAJATVE TER DRUGI UKREPI, PREDPISANI ZA BLAGOVNO MENJAVO

POGLAVJE 1

CARINSKA TARIFA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN TARIFNA UVRSTITEV

Člen 20

1.  Carinska tarifa Evropskih skupnosti je podlaga za dajatve, ki so pri nastanku carinskega dolga zakonsko predpisane.

2.  Ostali ukrepi, predpisani v določbah Skupnosti za posebna področja, ki se nanašajo na blagovno menjavo, se po potrebi uporabljajo glede na tarifno uvrstitev tega blaga.

3.  Carinska tarifa Evropskih skupnosti vsebuje:

4.  Ukrepi iz odstavka 3(d), (e) in (f) se na deklarantovo zahtevo uporabijo namesto ukrepov iz pododstavka (c), kadar blago izpolnjuje pogoje, določene v prvoomenjenih ukrepih, kar pa ne posega v predpise o pavšalni stopnji dajatev. Zahtevek se lahko vloži naknadno, če so izpolnjeni vsi potrebni pogoji.

5.  Kadar so ukrepi iz odstavka 3(d), (e) in (f) omejeni na določeno količino uvoza, se nehajo uporabljati:

6.  Tarifna uvrstitev blaga pomeni določitev, v skladu z veljavnimi predpisi:

v katero je treba uvrstiti omenjeno blago.

Člen 21

1.  Za ugodnejšo tarifno obravnavo, ki jo lahko ima določeno blago zaradi svoje narave ali posebnega namena, veljajo pogoji, določeni skladno s postopkom Odbora. Kadar je potrebno dovoljenje, se uporabljata člena 86 in 87.

2.  Za izvajanje odstavka 1 izraz „ugodnejša tarifna obravnava“ pomeni znižanje ali začasno opustitev uvozne dajatve iz člena 4(10) in to celo v okviru tarifne kvote.

POGLAVJE 2

POREKLO BLAGA

Oddelek 1

Nepreferencialno poreklo blaga

Člen 22

Členi 23 do 26 določajo nepreferencialno poreklo blaga za namen:

Člen 23

1.  Blago po poreklu iz določene države je blago, v celoti pridobljeno ali izdelano v tej državi.

2.  Za blago, v celoti pridobljeno v določeni državi, se štejejo:

3.  Za izvajanje odstavka 2 zajema pojem „država“ tudi teritorialne vode te države.

Člen 24

Blago, ki je bilo proizvedeno v dveh ali več državah, se šteje za blago po poreklu iz tiste države, v kateri je bila, v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

Člen 25

S predelavo ali obdelavo, za katero se ugotovi ali za katero ugotovljena dejstva upravičujejo domnevo, da je bil njen edini namen izogibanje določbam, ki se v Skupnosti uporabljajo za blago določenih držav, se tako proizvedenemu blagu v nobenem primeru skladno s členom 24 ne more dodeliti poreklo države, kjer je bila ta predelava ali obdelava opravljena.

Člen 26

1.  S carinsko zakonodajo ali drugimi posebnimi predpisi Skupnosti je mogoče predvideti, da je poreklo blaga treba dokazati s predložitvijo dokumenta.

2.  Ne glede na predloženi dokument lahko carinski organi v primeru resnih dvomov zahtevajo predložitev vseh dodatnih dokazil, zato da se prepričajo, da navedeno poreklo resnično ustreza pravilom, določenim v zakonodaji Skupnosti na tem področju.

Oddelek 2

Preferencialno poreklo blaga

Člen 27

Pravila o preferencialnem poreklu določajo pogoje za pridobitev porekla blaga v zvezi z uporabo ukrepov iz člena 20(3)(d) ali (e).

Ta pravila so:

POGLAVJE 3

CARINSKA VREDNOST BLAGA

Člen 28

Določbe tega poglavja določajo carinsko vrednost za uporabo carinske tarife Evropskih Skupnosti in drugih ukrepov, kot so tarifni, določenih s posebnimi določbami Skupnosti na področju blagovne menjave.

Člen 29

1.  Carinska vrednost uvoženega blaga je njegova transakcijska vrednost, to pomeni cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Skupnosti dejansko plačana ali ki jo je treba plačati, po potrebi po uskladitvi, opravljeni v skladu s členoma 32 in 33, če:

2.  

3.  

Člen 30

1.  Če carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo člena 29, je treba po vrstnem redu uporabiti točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2 in sicer v skladu s prvo ustrezno točko, ki omogoča njeno določitev, razen če je treba točki (c) in (d) na zahtevo deklaranta uporabiti v obratnem vrstnem redu; zgolj takrat, ko te carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo določene točke, je dovoljeno uporabiti točko, ki tej neposredno sledi po vrstnem redu, določenem v tem odstavku.

2.  Carinske vrednosti, določene z uporabo tega člena, so naslednje:

3.  Dodatni pogoji in podrobnosti za uporabo odstavka 2 se določijo po postopku odbora.

Člen 31

1.  Če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo členov 29 in 30, se ta na podlagi razpoložljivih podatkov v Skupnosti določi z ustreznimi metodami, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:

2.  Carinska vrednost, določena z uporabo odstavka 1, ne temelji na:

Člen 32

1.  Pri določanju carinske vrednosti z uporabo člena 29 je treba dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteti:

2.  Vsak pribitek k dejansko plačani ali plačljivi ceni se z uporabo tega člena opravi izključno na podlagi objektivnih in določljivih podatkov.

3.  Pri določanju carinske vrednosti se k dejansko plačani ali plačljivi ceni ne sme dodati noben pribitek, razen tistih, ki so predvideni v tem členu.

4.  Za izvajanje tega poglavja pomeni nakupna provizija zneske, ki jih uvoznik plača svojemu zastopniku, zato da ga ta zastopa pri nakupu vrednotenega blaga.

5.  Ne glede na odstavek 1(c):

Člen 33

1.  Če so izkazani ločeno od dejansko plačane ali plačljive cene za uvoženo blago, carinska vrednost ne vključuje naslednjega:

Člen 34

Skladno s postopkom odbora se lahko predvidijo posebna pravila za določitev carinske vrednosti nosilcev podatkov, ki so namenjeni za uporabo v napravah za izmenjavo podatkov in vsebujejo podatke ali programska navodila.

Člen 35

▼M3

Če so elementi, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti blaga, izraženi v drugi valuti kakor valuti države članice, v kateri je bila določitev vrednosti opravljena, mora biti menjalni tečaj takšen, kakršnega objavijo za to pristojni organi.

▼B

Takšen menjalni tečaj na čimbolj učinkovit način izraža tekočo vrednost te valute v trgovinskih poslih, izraženo v valuti zadevne države članice, in se uporablja v obdobju, določenem skladno s postopkom odbora.

Če takšen tečaj ni bil določen, se menjalni tečaj, ki ga je treba uporabiti, določi skladno s postopkom odbora.

Člen 36

1.  Določbe tega poglavja ne vplivajo na posebne določbe o določanju carinske vrednosti blaga, ki se potem, ko mu je bila dodeljena druga carinsko dovoljena raba ali uporaba, sprosti v prosti promet.

2.  Z odstopanjem od členov 29, 30 in 31 se lahko carinska vrednost pokvarljivega blaga, ki se običajno dobavi v okviru komisijske prodaje, na zahtevo deklaranta določi po poenostavljenih pravilih, ki se skladno s postopkom odbora določijo za celotno Skupnost.

NASLOV III

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI, DOKLER NE PRIDOBIJO ENE OD CARINSKO DOVOLJENIH RAB ALI UPORAB

POGLAVJE I

VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI

▼M4

Člen 36a

1.  Za blago, ki se vnaša na carinsko območje Skupnosti, se vloži skupna deklaracija, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju.

2.  Skupna deklaracija se vloži pri carinskemu uradu vstopa.

Carinski organi lahko dovolijo, da se skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta carinski urad potrebne podatke takoj sporoči ali da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu vstopa.

Carinski organi lahko dovolijo, da se namesto vložitve skupne deklaracije vloži uradno obvestilo in dostop do podatkov iz skupne deklaracije v elektronskem sistemu gospodarskega subjekta.

3.  Skupno deklaracijo je treba vložiti pred vnosom blaga na carinsko območje Skupnosti.

4.  Postopek odbora se uporabi za določitev:

v skladu s posebnimi okoliščinami in za posebne vrste prevoza blaga, oblike prevoza in gospodarskih subjektov ter kjer mednarodni sporazumi predvidevajo posebno varnostno ureditev.

Člen 36b

1.  Postopek odbora se uporabi za določitev zbirke skupnih podatkov in oblike skupne deklaracije, ki vsebuje podrobnosti, potrebne za analizo tveganj in pravilno uporabo carinskih kontrol, predvsem v varnostne in varstvene namene, z uporabo, kjer je to primerno, mednarodnih standardov in trgovskih praks.

2.  Skupna deklaracija se izdela z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabijo, če vsebujejo potrebne podatke.

Carinski organi lahko sprejmejo skupno deklaracijo v papirni obliki v izjemnih okoliščinah, če uporabljajo enako raven obvladovanja tveganja kot se uporablja za skupno deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

3.  Skupno deklaracijo vloži oseba, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti.

4.  Ne glede na obveznosti osebe iz odstavka 3, lahko namesto nje skupno deklaracijo vloži:

5.  Osebi iz odstavka 3 in 4 se na njeno zahtevo dovoli, da spremeni en ali več podatkov skupne deklaracije po tem, ko je bila vložena. Vendar pa spremembe niso možne po tem, ko so carinski organi:

Člen 36c

1.  Carinski urad vstopa lahko odstopi od zahteve po skupni deklaraciji za blago, za katerega je bila carinska deklaracija vložena pred potekom roka iz člena 36a(3) ali (4). V tem primeru carinska deklaracija vsebuje najmanj tiste navedbe, ki so potrebne za skupno deklaracijo in dokler ta ni sprejeta v skladu s členom 63, velja kot skupna deklaracija.

Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži pri carinskem uradu uvoza, ki je drugi kot je carinski urad vstopa, pod pogojem da ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu vstopa.

2.  Kadar je carinska deklaracija vložena drugače kot z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov, carinski organi za podatke uporabijo enako raven obvladovanja tveganja, kot se uporablja za carinsko deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

▼B

Člen 37

1.  Blago, ki je vneseno na carinsko območje Skupnosti, je od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora. Skladno z veljavnimi določbami je lahko predmet ►M4  carinske kontrole ◄ .

2.  Blago ostane pod carinskim nadzorom tako dolgo, dokler se ne določi carinski status blaga in, če gre za blago, ki ni skupnostno, brez vpliva na člen 82(1), do trenutka zamenjave carinskega statusa ali vnosa v prosto cono ali prosto skladišče, oziroma do njegovega ponovnega izvoza ali uničenja v skladu s členom 182.

Člen 38

1.  Blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, mora tisti, ki ga vnese, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, prepeljati:

2.  Vsaka oseba, ki prevzame prevoz blaga po vnosu na carinsko območje Skupnosti, predvsem zaradi pretovarjanja, postane odgovorna za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1.

3.  Z blagom, vnesenim na carinsko območje Skupnosti, je izenačeno blago, ki je lahko, kljub temu, da se nahaja še izven tega območja, predmet ►M4  carinske kontrole ◄ države članice na podlagi veljavnih določb, predvsem pa na podlagi sklenjenega sporazuma med to državo članico in tretjo državo.

4.  Odstavek 1(a) ne ovira uporabe veljavnih določb s področja turističnega, maloobmejnega, poštnega ali gospodarsko nepomembnega prometa, če s tem ni ogroženo izvajanje carinskega nadzora in možnost carinske kontrole.

▼M4

5.  Odstavki 1 do 4 in členi 36a do 36c in 39 do 53 se ne uporabljajo za blago, ki je začasno zapustilo carinsko območje Skupnosti in se giblje med dvema krajema na tem območju po morju ali zraku, če prevoz poteka v linijskem zračnem ali ladijskem prometu neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Skupnosti.

▼B

6.  Odstavek 1 se ne uporablja za blago, ki se nahaja na krovu ladij ali letal, ki plovejo po teritorialnih vodah držav članic ali letijo skozi njihov zračni prostor in se namembno pristanišče ali letališče ne nahaja na ozemlju teh držav članic.

Člen 39

1.  Če se zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile obveznost iz člena 38(1) ne more izpolniti, mora oseba, ki bi to obveznost morala izpolniti, ali vsaka druga oseba, ki ravna namesto nje, nemudoma obvestiti carinske organe o nastali situaciji. Če te nepredvidljive okoliščine ali višja sila niso povzročile popolne izgube blaga, je treba carinskim organom poleg tega sporočiti natančen kraj, kjer se to blago nahaja.

2.  Če je bila ladja ali zrakoplov iz člena 38(6) zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile prisiljena pristati ali se začasno zadrževati na carinskem območju Skupnosti in ni bilo mogoče izpolniti obveznosti iz člena 38(1), oseba, ki je to ladjo ali zrakoplov vnesla na to carinsko območje, ali vsaka druga oseba, ki ravna namesto nje, nemudoma obvesti carinske organe o nastali situaciji.

3.  Carinski organi določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, zato da se omogoči carinski nadzor nad blagom iz odstavka 1 kot tudi nad blagom na krovu ladje ali zrakoplova skladno z odstavkom 2 in po potrebi zagotovi poznejši prevoz blaga do carinskega urada ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.

POGLAVJE 2

PREDLOŽITEV BLAGA CARINI

▼M4

Člen 40

Blago, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti carini predloži oseba, ki ga vnaša na to območje, ali, če je to primerno, oseba, ki po vnosu blaga prevzame odgovornost za prevoz tega blaga, razen za blago na prevoznih sredstvih, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja Skupnosti brez postanka na tem območju. Oseba, ki predloži blago, se sklicuje na skupno deklaracijo ali na carinsko deklaracijo, ki je bila predhodno vložena za blago.

▼B

Člen 41

Člen 40 ne ovira uporabe veljavnih določb za blago:

Člen 42

Potem, ko je predloženo carini se lahko blago zaradi pridobitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe z dovoljenjem carinskih organov pregleda ali se vzamejo njegovi vzorci.

POGLAVJE 3

▼M4

RAZTOVARJANJE BLAGA, PREDLOŽENEGA CARINI

▼M4 —————

▼B

Člen 46

1.  Blago se lahko s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, raztovori ali pretovori zgolj z dovoljenjem carinskih organov na krajih, ki jih določijo ali odobrijo ti organi.

To dovoljenje pa ni potrebno, če je takojšnje razkladanje vsega ali dela blaga potrebno zaradi neposredne nevarnosti. V takih primerih je treba nemudoma obvestiti carinske organe.

2.  Carinski organi lahko zaradi zagotavljanja kontrole blaga in prevoznega sredstva, na katerem se blago nahaja, kadarkoli zahtevajo razkladanje in razpakiranje blaga.

Člen 47

Blaga se brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti z mesta, na katero je bilo prvotno vneseno.

POGLAVJE 4

OBVEZNOST DODELITVE CARINSKO DOVOLJENE RABE ALI UPORABE ZA BLAGO, PREDLOŽENO CARINI

Člen 48

Neskupnostno blago predloženo carini, mora pridobiti eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab, dopustnih za takšno blago.

Člen 49

1.  Če je bila za blago vložena skupna deklaracija, morajo biti formalnosti za pridobitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab izpolnjene v naslednjih rokih:

2.  Če to upravičujejo okoliščine, lahko carinski organi določijo krajši rok ali dovolijo podaljšanje rokov iz odstavka 1. To podaljšanje pa ne sme preseči dejanskih potreb, ki jih upravičujejo okoliščine.

POGLAVJE 5

ZAČASNA HRAMBA BLAGA

Člen 50

Do pridobitve ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab dobi blago, predloženo carini, takoj po predložitvi status blaga v začasni hrambi. To blago se v nadaljevanju imenuje „blago v začasni hrambi“.

Člen 51

1.  Blago v začasni hrambi se sme zadrževati samo na krajih in pod pogoji, ki jih odobrijo in določijo carinski organi.

2.  Carinski organi lahko zahtevajo, da oseba, pri kateri se blago nahaja, predloži zavarovanje, zato, da se zagotovi plačilo vsakršnega carinskega dolga, ki bi lahko nastal v skladu s členom 203 ali 204.

Člen 52

Brez vpliva na člen 42 je lahko blago v začasni hrambi predmet samo tistih ravnanj, ki so namenjena njegovi ohranitvi v nespremenjenem stanju, pri čemer se ne sme spremeniti njegov izgled ali tehnične lastnosti.

Člen 53

1.  Carinski organi nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, zato da uredijo položaj blaga, za katero se formalnosti za pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe niso začele v rokih, določenih skladno s členom 49.

2.  Carinski organi lahko na tveganje in stroške osebe, pri kateri se blago nahaja, določijo, da se to blago do ureditve njegovega položaja prenese na poseben kraj, ki je pod njihovim nadzorom.

POGLAVJE 6

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA NESKUPNOSTNO BLAGO, KI SE JE GIBALO V TRANZITNEM POSTOPKU

Člen 54

Razen odstavka 1(a) se člen 38 kakor tudi členi 39 do 53 ne uporabljajo ob vnosu blaga na carinsko območje Skupnosti, ki je že bilo dano v tranzitni postopek.

Člen 55

Takoj ko je neskupnostno blago, ki se je gibalo v tranzitnem postopku, prispelo na cilj na carinskem območju Skupnosti in bilo predloženo carini skladno z veljavnimi določbami na področju tranzita, se uporabljajo določbe členov ►M1  42 ◄ do 53.

POGLAVJE 7

DRUGE DOLOČBE

Člen 56

Če to zahtevajo okoliščine, lahko carinski organi blago, predloženo carini, uničijo. Carinski organi o tem obvestijo imetnika tega blaga. Stroški, ki nastanejo pri uničenju blaga, bremenijo imetnika blaga.

Člen 57

Če carinski organi ugotovijo, da je bilo blago nezakonito vneseno na carinsko območje Skupnosti ali da je bilo umaknjeno izpod carinskega nadzora, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, za ureditev položaja blaga.

NASLOV IV

CARINSKO DOVOLJENE RABE ALI UPORABE BLAGA

POGLAVJE I

SPLOŠNI PREDPISI

Člen 58

1.  Če ni določeno drugače, lahko blago ne glede na svojo naravo, količino, poreklo, izvor ali namen ob upoštevanju določenih pogojev kadarkoli pridobi kakršnokoli carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

2.  Odstavek 1 ne ovira uporabe prepovedi ali omejitev, upravičenih iz razlogov javne morale, javnega reda, javne varnosti, varstva zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva industrijske in poslovne lastnine.

POGLAVJE 2

CARINSKI POSTOPKI

Oddelek 1

Vnos blaga v carinski postopek

Člen 59

1.  Za vsako blago, ki naj bi bilo dano v carinski postopek, je treba vložiti deklaracijo za ta carinski postopek.

2.  Skupnostno blago, ki je bilo deklarirano za izvoz, pasivno oplemenitenje, tranzitni postopek ali za postopek carinskega skladiščenja, se nahaja pod carinskim nadzorom od trenutka sprejema carinske deklaracije do iznosa blaga s carinskega območja Skupnosti, uničenja ali razveljavitve carinske deklaracije.

Člen 60

V kolikor carinska zakonodaja Skupnosti ne vsebuje pravil na tem področju, države članice določijo pristojnost različnih carinskih uradov na njihovem območju, ob upoštevanju, če je potrebno, narave blaga in carinskega postopka, v katerega bo dano.

Člen 61

Carinska deklaracija se odda:

A.

Pisne deklaracije

I.

Običajni postopek

Člen 62

1.  Pisne deklaracije je treba izdelati na obrazcu, ki ustreza uradnemu vzorcu, predvidenemu v ta namen. Deklaracije morajo biti podpisane in vsebovati vse navedbe, ki so potrebne za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.

2.  Deklaraciji je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni zaradi uporabe določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.

Člen 63

Deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 62, carinski organi nemudoma sprejmejo, če je sicer blago, na katero se nanašajo, predloženo carini.

Člen 64

1.  Ob upoštevanju člena 5 lahko carinsko deklaracijo izdela vsaka oseba, ki lahko sama ali preko druge osebe pristojni carinski službi predloži zadevno blago in vse dokumente, potrebne zaradi uporabe določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.

2.  Vendar:

3.  Določbe odstavka 2(b) ne ovirajo uporabe bilateralnih sporazumov, sklenjenih med državami članicami in tretjimi državami, ali običajne prakse s podobnim učinkom, ki državljanom teh držav ob upoštevanju vzajemnosti dovoljujejo izdelavo carinskih deklaracij na območju zadevnih držav članic.

Člen 65

Deklarantu se na njegovo zahtevo dovoli, da popravi eno ali več navedb v deklaraciji, potem ko so jo sprejeli carinski organi. Popravek ne sme imeti za posledico, da bi se deklaracija nanašala na drugo blago, kot ga je prvotno zajemala.

Vendar se ne sme dovoliti noben popravek več, če se to zahteva potem, ko so carinski organi:

Člen 66

1.  Carinski organi na zahtevo deklaranta razveljavijo že sprejeto deklaracijo, če deklarant dokaže, da je bilo blago pomotoma deklarirano za carinski postopek, ki je naveden v tej deklaraciji, ali da zaradi posebnih okoliščin vnos blaga v carinski postopek, za katerega je bilo deklarirano, ni več upravičen.

Če pa so carinski organi deklaranta seznanili o tem, da bodo opravili pregled blaga, se lahko zahtevek za razveljavitev deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.

2.  Deklaracijo je po odobritvi prepustitve blaga mogoče razveljaviti zgolj v primerih, določenih skladno s postopkom odbora.

3.  Razveljavitev deklaracije ne vpliva na uporabo veljavnih kazenskih določb.

Člen 67

Če ni izrecno določeno drugače, je treba za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.

Člen 68

Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejetih deklaracij:

Člen 69

1.  Prevoz blaga do kraja pregleda blaga in morebitnega odvzema vzorcev ter vsa za pregled in odvzem vzorcev potrebna ravnanja opravi deklarant ali pa se opravijo na njegovo odgovornost. Nastale stroške nosi deklarant.

2.  Deklarant ima pravico prisostvovati pregledu blaga in morebitnemu odvzemu vzorcev. Če carinski organi menijo, da je to koristno, od deklaranta zahtevajo, da je pri pregledu blaga ali odvzemu vzorcev prisoten sam ali njegov zastopnik, zato da jim na ta način zagotovi potrebno pomoč za lažje izvajanje tega pregleda ali odvzema vzorcev.

3.  Odvzem vzorcev, ki ga opravijo carinski organi skladno z veljavnimi določbami, upravne organe ne zavezuje k plačilu odškodnine, vendar ti nosijo stroške analize ali preverjanja.

Člen 70

1.  Če se pregled opravi le na delu blaga, ki je predmet iste deklaracije, veljajo rezultati pregleda za vse blago v tej deklaraciji.

Vendar lahko deklarant zahteva dodatni pregled blaga, če ocenjuje, da rezultati delnega pregleda ne veljajo za ostalo deklarirano blago.

2.  Če vsebuje obrazec deklaracije več postavk blaga, se za izvajanje odstavka 1 navedbe za vsako postavko blaga štejejo za samostojno deklaracijo.

Člen 71

1.  Rezultati preverjanja deklaracije služijo kot podlaga za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je dano blago.

2.  Če se deklaracija ne preveri, se določbe odstavka 1 uporabijo na podlagi navedb v deklaraciji.

Člen 72

1.  Carinski organi sprejmejo ukrepe, ki omogočajo prepoznavanje blaga, če je to prepoznavanje potrebno za zagotavljanje upoštevanja pogojev carinskega postopka, za katerega je bilo to blago deklarirano.

2.  Sredstva za prepoznavanje, nameščena na blagu ali prevoznih sredstvih, smejo odstraniti ali uničiti zgolj carinski organi ali kdo drug z njihovim dovoljenjem, razen če je zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile odstranitev ali uničenje bistvenega pomena za zaščito blaga ali prevoznih sredstev.

Člen 73

1.  Carinski organi brez vpliva na člen 74 dovolijo prepustitev blaga takoj po preverjanju navedb v deklaraciji ali sprejemu navedb brez preverjanja, če so pogoji za vnos v zadevni postopek izpolnjeni in če za blago ne veljajo ukrepi prepovedi ali omejitev. Enako velja tudi v primeru, ko se preverjanje ne more zaključiti v ustreznih rokih in prisotnost blaga za preverjanje ni več potrebna.

2.  Prepustitev se za vse blago, ki je predmet iste deklaracije, odobri naenkrat.

Če vsebuje obrazec deklaracije več postavk blaga, se za izvajanje tega odstavka navedbe za vsako postavko blaga štejejo za samostojno deklaracijo.

Člen 74

1.  Če sprejem carinske deklaracije povzroči nastanek carinskega dolga, se sme blago, ki je predmet te deklaracije, prepustiti samo po plačilu zneska carinskega dolga ali njegovem zavarovanju. Vendar ta določba, brez vpliva na odstavek 2, ne velja za postopek začasnega uvoza ob delni oprostitvi uvoznih dajatev.

2.  Če carinski organi ob uporabi določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano, zahtevajo predložitev zavarovanja, se sme blago v ta postopek prepustiti šele po predložitvi zavarovanja.

Člen 75

Vsi potrebni ukrepi, vključno z odvzemom in prodajo, se sprejmejo za ureditev položaja blaga:

II.

Poenostavljeni postopki

Člen 76

1.  Da bi izvajanje formalnosti in postopkov čim bolj poenostavili in zagotovili pravilnost izvajanja operacij, carinski organi dovolijo pod pogoji, določenimi skladno s postopkom odbora, da

Poenostavljena deklaracija, trgovinski ali upravni dokumenti ali vpis v evidence morajo vsebovati vsaj tiste navedbe, ki so potrebne za prepoznavanje blaga. Vpis v evidence mora vsebovati tudi datum, ko je bil vpis opravljen.

2.  Razen v primerih, ki se določijo skladno s postopkom odbora, je deklarant dolžan predložiti dopolnilno deklaracijo, ki je lahko splošne, periodične ali zbirne narave.

3.  Dopolnilne deklaracije tvorijo skupaj s poenostavljenimi deklaracijami iz odstavka 1(a), (b) in (c) enotno in nedeljivo listino, ki začne veljati z dnevom sprejema poenostavljenih deklaracij; v primerih iz odstavka 1(c) ima vpis v evidence isti pravni učinek kot sprejem deklaracije iz člena 62.

4.  Posebni poenostavljeni postopki za skupnostni tranzitni postopek se določijo skladno s postopkom odbora.

B.

Druge deklaracije

Člen 77

►M3  1. ◄   Če se carinska deklaracija vloži z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov skladno s členom 61(b), ustno ali na kakršenkoli drug način skladno s členom 61(c), se smiselno in brez vpliva na tam navedena načela uporabljajo določbe členov 62 do 76.

▼M3

2.  Če je carinska deklaracija predložena z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov, lahko carinski organi dovolijo, da se spremni dokumenti iz člena 62(2) ne dostavijo z deklaracijo. V tem primeru se dokumenti hranijo in so na razpolago carinskim organom.

▼B

C.

Naknadno preverjanje deklaracij

Člen 78

1.  Carinski organi lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta, po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije ponovno pregledajo.

2.  Carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Ti organi lahko tudi pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti.

3.  Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.

Oddelek 2

Sprostitev v prosti promet

Člen 79

S sprostitvijo blaga v prosti promet pridobi neskupnostno blago, carinski status skupnostnega blaga.

Sprostitev v prosti promet zajema ukrepe trgovinske politike, izpolnitev drugih formalnosti, predvidenih za uvoz blaga, in uporabo zakonsko dolgovanih dajatev.

Člen 80

1.  Če gre pri uvozni dajatvi, kateri je zavezano blago, za dajatev iz prve alinee člena 4(10) in se stopnja te dajatve zniža po dnevu sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, vendar pred odobritvijo prepustitve blaga, lahko deklarant, z odstopanjem od člena 67, zahteva uporabo ugodnejše stopnje.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če prepustitve ni mogoče odobriti zaradi razlogov, ki jih gre prepisati samemu deklarantu.

Člen 81

Če je ista pošiljka sestavljena iz blaga, ki se razvršča v različne tarifne postavke in bi obravnavanje vsake vrste tega blaga skladno z njegovo tarifno uvrstitvijo pri izdelavi deklaracije povzročilo več dela in višje stroške, kot znaša znesek plačljivih uvoznih dajatev zanj, lahko carinski organi na zahtevo deklaranta dopustijo, da se dajatve za celotno pošiljko obračunajo na podlagi tarifne uvrstitve tistega blaga, za katero je predvidena najvišja uvozna dajatev.

Člen 82

1.  Če se blago zaradi uporabe v posebne namene sprosti v prosti promet z znižano uvozno dajatvijo ali po stopnji nič, ostane pod carinskim nadzorom. Carinski nadzor se zaključi, če pogoji, določeni za odobritev znižane dajatve ali stopnje nič, niso več veljavni, če se blago izvozi ali uniči ali če se uporaba blaga za druge namene kot za tiste, predvidene za uporabo znižane uvozne dajatve ali stopnje nič, dovoli proti plačilu dolgovanih dajatev.

2.  Člena 88 in 90 se smiselno uporabljata za blago iz odstavka 1.

Člen 83

Blago, sproščeno v prosti promet, izgubi carinski status skupnostnega blaga, če:

Oddelek 3

Odložni postopki in carinski postopki z ekonomskim učinkom

A.

Skupne določbe za več postopkov

Člen 84

1.  V členih 85 do 90:

2.  „Uvozno blago“ pomeni blago, dano v odložni postopek in blago, ki je v postopku aktivnega oplemenitenja v obliki sistema povračila opravilo formalnosti za sprostitev v prosti promet in formalnosti, predvidene v členu 125.

3.  „Blago v nespremenjenem stanju“ pomeni uvozno blago, na katerem v postopku aktivnega oplemenitenja ali v postopku za predelavo pod carinskim nadzorom ni bila opravljena nobena operacija oplemenitenja ali predelave.

Člen 85

Uporaba kateregakoli carinskega postopka z ekonomskim učinkom je pogojena z dovoljenjem, ki ga izdajo carinski organi.

Člen 86

Dovoljenje iz člena 85 in dovoljenje iz člena 100(1) se brez poseganja v dodatne posebne pogoje, ki veljajo za zahtevani postopek, izdata le:

Člen 87

1.  V dovoljenju se določijo pogoji, po katerih se postopek uporablja.

2.  Imetnik dovoljenja obvesti carinske organe o vsem, kar se zgodi po pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino.

▼M1

Člen 87a

V primerih iz drugega stavka prve alinee člena 4(7) se šteje, da so izdelki ali blago, pridobljeni iz blaga danega v odložni postopek štejejo, da so dani v isti postopek.

▼B

Člen 88

Carinski organi lahko kot pogoj za vnos blaga v odložni postopek zahtevajo predložitev zavarovanja, da se zagotovi plačilo carinskega dolga, ki bi lahko nastal v zvezi s tem blagom.

Posebne določbe o predložitvi zavarovanja se lahko določijo v okviru posameznega odložnega postopka.

Člen 89

1.  Odložni postopek z ekonomskim učinkom se zaključi, kadar je dodeljena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba za blago, dano v ta postopek, ali za pridobljene ali predelane proizvode, dane v ta postopek.

2.  Carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe da uredijo položaj blaga, katerega postopek ni bil zaključen po predpisanih pogojih.

Člen 90

Pravice in obveznosti imetnika carinskega postopka z ekonomskim učinkom se pod pogoji, ki jih določijo carinski organi, lahko prenesejo zaporedoma na druge osebe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, zato da uživajo ugodnosti takega postopka.

B.

Zunanji tranzit

I.

Splošne določbe

Člen 91

1.  Zunanji tranzitni postopek omogoča gibanje, od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti:

▼M2

▼B

2.  Gibanje iz odstavka 1 poteka:

3.  Zunanji tranzitni postopek se uporablja brez poseganja v posebne določbe, ki veljajo za gibanje blaga, danega v carinski postopek z ekonomskim učinkom.

▼M2

Člen 92

1.  Zunanji tranzitni postopek se konča in obveznosti imetnika so ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in namembni carinski urad izda zahtevane dokumente v skladu z določbami za ta postopek.

2.  Carinski organi zaključijo postopek, če lahko na podlagi primerjave podatkov, s katerimi razpolaga urad za odpravo blaga, s podatki, ki jih ima na razpolago namembni urad, ugotovijo, da je bil postopek pravilno končan.

▼B

II.

Posebne določbe za zunanji skupnostni tranzit

Člen 93

Zunanji skupnostni tranzitni postopek se uporablja za blago, ki prečka ozemlje tretje države, samo če:

▼M2

Člen 94

1.  Glavni zavezanec zagotovi zavarovanje za plačilo carinskega dolga ali drugih dajatev, ki lahko nastanejo v zvezi z blagom.

2.  Zavarovanje je lahko:

3.  Dovoljenje iz odstavka 2(b) se odobri le osebam, ki:

4.  Osebe, ki dokažejo carinskim organom, da so nedvomno zanesljive, lahko dobijo dovoljenje, da uporabijo skupno zavarovanje za znižanje zneska ali opustitev zavarovanja. Dodatni kriteriji za to dovoljenje vključujejo:

Natančna pravila za izdajo dovoljenj iz tega odstavka se določijo v skladu s postopkom odbora.

5.  Opustitev zavarovanja v skladu z odstavkom 4 se ne uporablja za zunanje skupnostne tranzite z blagom, ki se lahko upošteva v skladu s postopkom odbora kot blago z večjim tveganjem.

6.  V skladu z načeli iz naslednjega odstavka 4 je mogoče začasno prepovedati uporabo skupnega zavarovanja za znižanje zneska v zunanjem skupnostnem tranzitu, v skladu s postopkom odbora, kot izjemen ukrep v posebnih okoliščinah.

7.  V skladu z načeli iz naslednjega odstavka 4 je mogoče začasno prepovedati uporabo skupnega zavarovanja za znižanje zneska pri zunanjem skupnostnem tranzitu v skladu s postopkom odbora v zvezi z blagom pod skupnim zavarovanjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil velika goljufija.

Člen 95

1.  Če v skladu s postopkom odbora ni potrebno drugače določiti, ni potrebno predložiti zavarovanja za:

2.  Primeri, v katerih je možno, da se ne zahteva predložitev zavarovanja za prevoz blaga po vodnih ali drugih poteh, ki niso navedene v odstavku (b), se določijo v skladu s postopkom odbora.

▼B

Člen 96

1.  Glavni zavezanec je imetnik postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka. Odgovoren je za:

2.  Ne glede na obveznosti glavnega zavezanca iz odstavka 1, je tudi prevoznik ali prejemnik, ki blago sprejme in ve, da je v skupnostnem tranzitu, odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja.

▼M2

Člen 97

1.  Podrobna pravila za potek postopka in izjeme se določijo v skladu s postopkom odbora.

2.  Pod pogojem, da je zagotovljeno izvajanje ukrepov Skupnosti, ki veljajo za blago:

3.  O sprejetih poenostavljenih postopkih v skladu z odstavkom 2 je treba obvestiti Komisijo.

▼B

C.

Carinska skladišča

Člen 98

1.  Postopek carinskega skladiščenja omogoča skladiščenje v carinskem skladišču za:

2.  Carinsko skladišče pomeni vsak kraj, ki ga odobrijo in nadzorujejo carinski organi, kjer je mogoče skladiščiti blago pod določenimi pogoji.

3.  Primeri, ko je blago iz odstavka 1 mogoče dati v postopek carinskega skladiščenja, ne da bi bilo skladiščeno v carinskem skladišču, se določijo skladno s postopkom odbora.

Člen 99

Carinsko skladišče je lahko javno skladišče ali zasebno skladišče.

„Javno skladišče“ pomeni carinsko skladišče, ki ga za skladiščenje blaga lahko uporablja katerakoli oseba;

„zasebno skladišče“ pomeni carinsko skladišče, namenjeno za skladiščenje blaga s strani imetnika skladišča.

Imetnik skladišča je oseba, pooblaščena za upravljanje carinskega skladišča.

Depozitar je oseba, ki jo veže deklaracija za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja, ali oseba, na katero so se prenesle pravice in obveznosti take osebe.

Člen 100

1.  Upravljanje carinskega skladišča je pogojeno z dovoljenjem, ki ga izdajo carinski organi, razen če ti organi sami upravljajo carinsko skladišče.

2.  Vsakdo, ki želi upravljati carinsko skladišče, mora narediti pisno vlogo, ki vsebuje potrebne podatke za izdajo dovoljenja, predvsem pa mora biti razvidno, da za skladiščenje obstaja gospodarska potreba. Dovoljenje določa pogoje za upravljanje carinskega skladišča.

3.  Dovoljenje se izda samo osebam s sedežem v Skupnosti.

Člen 101

Imetnik skladišča je odgovoren za:

Člen 102

1.  Kadar se dovoljenje nanaša na javno skladišče, lahko z odstopanjem od člena 101 predvideva, da se obveznosti iz člena 101(a) in/ali (b) prenesejo izključno na depozitarja.

2.  Depozitar je vedno odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz vnosa blaga v postopek carinskega skladiščenja.

Člen 103

Pravice in obveznosti imetnika skladišča se lahko s soglasjem carinskih organov prenesejo na drugo osebo.

Člen 104

Carinski organi lahko zahtevajo, da imetnik skladišča za odgovornosti, navedene v členu 101, predloži zavarovanje, kar pa ne posega v člen 88.

Člen 105

Oseba, ki jo določijo carinski organi, vodi evidenco o vsem blagu, danem v postopek carinskega skladiščenja, in to v obliki, ki jo ti organi potrdijo. Evidenca blaga ni potrebna, kadar javno skladišče upravljajo carinski organi.

Ob upoštevanju člena 86 imajo carinski organi možnost, da ne zahtevajo evidenc blaga, kadar odgovornosti iz člena 101(a) in/ali (b) nosi izključno depozitar in je blago dano v ta postopek na podlagi pisne deklaracije, ki je del običajnega postopka, ali upravnega dokumenta v skladu s členom 76(1)(b).

Člen 106

1.  Kadar obstaja gospodarska potreba in izvajanje carinskega nadzora ni ogroženo, carinski organi lahko dovolijo:

2.  Blago v primerih iz odstavka 1 ni zavezano postopku carinskega skladiščenja.

3.  Carinski organi lahko zahtevajo, da se blago iz odstavka 1 vnese v evidence blaga, predvidene v členu 105.

Člen 107

Blago, dano v postopek carinskega skladiščenja, se takoj po vnosu v carinsko skladišče vpiše v evidence blaga predvidene v členu 105.

Člen 108

1.  Blago lahko ostane v postopku carinskega skladiščenja brez časovne omejitve.

V izjemnih primerih pa lahko carinski organi določijo rok, do katerega mora depozitar blagu določiti novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

2.  Posebne časovne omejitve za določeno blago iz člena 98(1)(b), zajeto v skupni kmetijski politiki, se lahko določijo skladno s postopkom odbora.

Člen 109

1.  Uvozno blago je lahko predmet običajnih ravnanj, da se ohrani, izboljša njegov izgled ali tržna kakovost ter pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo.

Lahko se sestavi seznam primerov, v katerih so taka ravnanja prepovedana za blago, zajeto v skupni kmetijski politiki, če je to potrebno zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja skupne ureditve trgov.

2.  S skupnostnim blagom iz člena 98(1)(b), ki se da v postopek carinskega skladiščenja in je zajeto v skupni kmetijski politiki, se lahko ravna samo tako, kot je za tako blago izrecno navedeno.

3.  Ravnanja, predvidena v prvem pododstavku odstavka 1 in v odstavku 2, morajo v naprej dovoliti carinski organi, ki določijo, pod kakšnimi pogoji se lahko izvajajo.

4.  Seznam ravnanj iz odstavka 1 in 2 se sestavi skladno s postopkom odbora.

Člen 110

Blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, se lahko začasno odstrani iz carinskega skladišča, kadar to upravičujejo okoliščine. Tako odstranitev morajo vnaprej dovoliti carinski organi, ki določijo, pod kakšnimi pogoji se lahko izvede.

Medtem ko je blago zunaj carinskega skladišča, se z njim lahko ravna tako, kot določa člen 109, po pogojih, ki so v njem določeni.

Člen 111

Carinski organi lahko dovolijo, da se blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, prenese iz enega carinskega skladišča v drugo.

Člen 112

1.  Kadar za uvozno blago nastane carinski dolg in carinska vrednost temelji na dejansko plačani ali plačljivi ceni, ki vključuje stroške skladiščenja in ohranjanja blaga, dokler to ostaja v skladišču, takih stroškov ni treba vključiti v carinsko vrednost, če so prikazani ločeno od dejansko plačane ali plačljive cene za to blago.

2.  Kadar je omenjeno blago predmet običajnih ravnanj v smislu člena 109, so na zahtevo deklaranta narava blaga, carinska vrednost in količina, ki jih je treba upoštevati pri določanju višine uvoznih dajatev, take kot bi jih upoštevali za blago v trenutku iz člena 214, če ne bi bilo predmet teh ravnanj. Vendar se po postopku odbora lahko sprejme odstopanje od te določbe.

▼M1

3.  Če se uvozno blago sprosti v prosti promet v skladu s členom 76(1)(c), se šteje, da so narava blaga, carinska vrednost in količina, ki jih je treba upoštevati za namene člena 214, tisti, ki so se uporabljali za blago v trenutku, ko je bilo blago dano v postopek carinskega skladiščenja.

Prvi pododstavek se uporablja pod pogojem, da so bili elementi za obračun v zvezi s tem blagom potrjeni in sprejeti v času, ko je bilo blago dano v postopek carinskega skladiščenja, razen če deklarant zahteva njihovo uporabo v trenutku, ko je carinski dolg nastal.

Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v naknadno preverjanje v smislu člena 78.

▼B

Člen 113

Skupnostno blago iz člena 98(1)(b), ki je zajeto v skupni kmetijski politiki in dano v postopek carinskega skladiščenja, je treba izvoziti ali mu dodeliti rabo ali uporabo, predvideno z zakonodajo Skupnosti, ki ureja posebna področja, omenjena v tem členu.

D.

Aktivno oplemenitenje

I.

Splošno

Člen 114

1.  Postopek aktivnega oplemenitenja omogoča, da se naslednje blago uporablja na carinskem območju Skupnosti v eni ali več operacijah oplemenitenja, brez poseganja v člen 115:

2.  Naslednji izrazi imajo naslednji pomen:

Člen 115

1.  Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 in ob upoštevanju odstavka 4, carinski organi dovolijo:

2.  Enakovredno blago mora biti iste kakovosti in imeti iste lastnosti kot uvozno blago. Vendar v posebnih primerih, določenih skladno s postopkom odbora, sme biti enakovredno blago bolj obdelano kot uvozno blago.

3.  Kadar se uporabi odstavek 1 se za carinske namene uvozno blago šteje kot enakovredno blago, slednje pa kot uvozno blago.

▼M3

4.  Ukrepi za prepoved, ki urejajo nekatere pogoje ali olajšujejo sklicevanje na odstavek 1, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom odbora.

▼B

5.  Kadar se uporabi odstavek 1(b), pridobljeni proizvodi pa bi bili zavezani izvoznim dajatvam, če ne bi bili izvoženi ali ponovno izvoženi v okviru aktivnega oplemenitenja, imetnik dovoljenja priskrbi zavarovanje, da zagotovi plačilo dajatev, če uvozno blago ne bi bilo uvoženo v predpisanem roku.

II.

Izdaja dovoljenja

Člen 116

Dovoljenje se izda na zahtevo osebe, ki opravlja ali organizira operacije oplemenitenja.

Člen 117

Dovoljenje se izda samo:

III.

Izvajanje postopka

Člen 118

1.  Carinski organi navedejo rok, v katerem morajo biti pridobljeni proizvodi izvoženi ali ponovno izvoženi ali jim mora biti dodeljena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba. Rok upošteva čas, ki je potreben za izvedbo oplemenitenja in za prodajo pridobljenih proizvodov.

2.  Rok začne teči od dneva, ko je neskupnostno blago dano v postopek aktivnega oplemenitenja. Carinski organi lahko odobrijo podaljšanje, če imetnik dovoljenja predloži ustrezno utemeljen zahtevek.

Zaradi poenostavitve se lahko odločijo, da se rok, ki začne teči v med koledarskim mesecem ali trimesečjem, poteče zadnji dan naslednjega koledarskega meseca oziroma trimesečja.

3.  Kadar se uporabi člen 115(1)(b), carinski organi navedejo rok, v katerem je treba neskupnostno blago prijaviti za postopek. Ta rok začne teči na dan sprejema izvozne deklaracije za pridobljene proizvode, pridobljene iz ustreznega enakovrednega blaga.

4.  Za določene operacije oplemenitenja ali za določeno uvozno blago se lahko določijo posebni roki skladno s postopkom odbora.

Člen 119

1.  Carinski organi določijo bodisi normativ porabe operacije ali, kadar je to ustrezno, metodo za določanje tega normativa. Normativ porabe se določi na osnovi dejanskih okoliščin, v katerih se ali naj bi se operacije oplemenitenja izvajale.

2.  Kadar je zaradi okoliščin upravičeno, zlasti pa v primeru operacij oplemenitenja, ki se običajno izvajajo pod jasno določenimi tehničnimi pogoji na blagu z domala enotnimi lastnostmi, in ki se zaključijo v izdelavi pridobljenih proizvodov enotne kakovosti, se standardni normativ porabe lahko določi skladno s postopkom odbora na podlagi v naprej preverjenih dejanskih podatkov.

Člen 120

Skladno s postopkom odbora se lahko določijo primeri in pogoji, ko se šteje, da so blago v nespremenjenem stanju ali pridobljeni proizvodi sproščeni v prosti promet.

Člen 121

1.  Ob upoštevanju člena 122, če nastane carinski dolg, se višina tega dolga določi na osnovi elementov za izračun dajatev, ki veljajo za uvozno blago v trenutku sprejema deklaracije za vnos blaga v postopek aktivnega oplemenitenja.

2.  Če v trenutku iz odstavka 1 uvozno blago izpolnjuje pogoje za preferencialno tarifno obravnavo v okviru tarifnih kvot in plafonov, je upravičeno do preferencialne tarifne obravnave, ki obstajajo za enako blago v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet.

Člen 122

Z odstopanjem od člena 121 so pridobljeni proizvodi:

IV.

Oplemenitenje zunaj carinskega območja Skupnosti

Člen 123

1.  Pridobljeni proizvodi ali blago v nespremenjenem stanju se lahko delno ali v celoti začasno izvozijo zaradi nadaljnje obdelave zunaj območja Skupnosti, če to odobri carinski organ v skladu s pogoji, določenimi v določbah o pasivnem oplemenitenju.

2.  Kadar carinski dolg nastane pri ponovno uvoženih proizvodih, se zaračuna naslednje:

V.

Posebne določbe za sistem povračila

▼M3

Člen 124

1.  Sistem povračila se lahko uporablja za vse blago. Vendar se ne uporablja, če je bilo v trenutku sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet:

2.  Še več, po sistemu povračila povračilo uvoznih dajatev ni možno, če so bili v času, ko je bila sprejeta izvozna deklaracija za pridobljene proizvode, ti proizvodi predmet predložitve uvoznega ali izvoznega dovoljenja in potrdila v okviru skupne kmetijske politike ali je bilo zanje določeno izvozno nadomestilo ali taksa.

3.  V skladu s postopkom odbora se lahko določi odstopanje od odstavkov 1 in 2.

▼B

Člen 125

1.  V deklaraciji za sprostitev v prosti promet se navede uporaba sistema povračila in podatki o dovoljenju.

2.  Na zahtevo carinskih organov se omenjeno dovoljenje priloži deklaraciji za sprostitev v prosti promet.

Člen 126

V okviru sistema povračila se ne uporabljajo člen 115(1)(b), (3) in (5), člen 118(3), člena 120 in 121, člen 122(a), druga alinea, in (c) ter člen 129.

Člen 127

Začasni izvoz pridobljenih proizvodov, opravljen, kot predvideva člen 123(1), se ne šteje za izvoz v pomenu iz člena 128, razen kadar taki proizvodi niso ponovno uvoženi v Skupnost v predpisanem roku.

Člen 128

▼M1

1.  Imetnik dovoljenja sme zaprositi za povračilo ali odpust uvozne dajatve, če lahko zadovoljivo dokaže carinskim organom, da je bilo uvozno blago sproščeno v prosti promet po sistemu povračila v obliki pridobljenih izdelkov ali blaga v nespremenjenem stanju:

pod pogojem, da so bili vsi pogoji za uporabo postopka tudi izpolnjeni.

2.  Zaradi dodelitve odobrene carinske rabe ali uporabe iz druge alinee odstavka 1, se štejejo pridobljeni izdelki ali blago v nespremenjenem stanju za neskupnostno blago.

▼B

3.  Rok, v katerem je treba predložiti vlogo za povračilo, se določi skladno s postopkom odbora.

▼M1

4.  Brez poseganja v točko (b) člena 122, ko so pridobljeni izdelki ali blago v nespremenjenem stanju, dani v carinski postopek ali v prosto cono ali prosto skladišče v skladu z odstavkom 1, sproščeni v prosti promet, se upošteva, da je povrnjeni ali odpuščeni znesek uvoznih dajatev sestavni del zneska carinskega dolga.

▼B

5.  Za določitev zneska uvoznih dajatev, ki jih je treba povrniti ali odpustiti, se smiselno uporablja prva alinea člena 122(a).

VI.

Druge določbe

Člen 129

Postopek aktivnega oplemenitenja z uporabo sistema odloga se uporablja tudi zato, da pridobljeni proizvodi lahko izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila izvoznih dajatev, ki bi jim bili zavezani enaki proizvodi, pridobljeni iz skupnostnega blaga namesto iz uvoznega blaga.

E.

Predelava pod carinskim nadzorom

Člen 130

Postopek predelave pod carinskim nadzorom omogoča uporabo neskupnostnega blaga na carinskem območju Skupnosti v operacijah, ki spremenijo njegovo naravo ali stanje, ne da bi zanj veljale uvozne dajatve ali ukrepi trgovinske politike, in omogoča sprostitev proizvodov, pridobljenih v takih operacijah, v prosti promet po zanje veljavni stopnji uvozne dajatve. Taki proizvodi se imenujejo predelani proizvodi.

▼M3

Člen 131

Primeri in posebni pogoji, pod katerimi se lahko uporablja postopek za predelavo pod carinskim nadzorom, se določijo v skladu s postopkom odbora.

▼B

Člen 132

Dovoljenje za predelavo pod carinskim nadzorom se izda na zahtevo osebe, ki izvaja predelavo ali jo organizira.

Člen 133

Dovoljenje se izda samo:

Člen 134

Člen 118(1), (2) in (4) ter člen 119 se smiselno uporabljata.

Člen 135

Kadar carinski dolg nastane v zvezi z blagom v nespremenjenem stanju ali z izdelki, ki so v vmesni fazi obdelave glede na tiste, ki so navedeni v dovoljenju, se znesek dolga določi na osnovi podlag za izračun, ki so veljale za uvozno blago v trenutku sprejema deklaracije za vnos blaga v postopek predelave pod carinskim nadzorom.

Člen 136

1.  Kadar je uvozno blago ob vnosu v postopek predelave pod carinskim nadzorom izpolnjevalo pogoje za preferencialno tarifno obravnavo in taka preferencialna tarifna obravnava velja za proizvode, ki so enaki kot predelani proizvodi, sproščeni v prosti promet, se uvozne dajatve, katerim so zavezani predelani proizvodi, izračunajo z upoštevanjem carinske stopnje, ki velja v okviru te obravnave.

2.  Če za preferencialno tarifno obravnavo uvoznega blaga, navedeno v odstavku 1, veljajo tarifne kvote ali tarifni plafoni, za uporabo carinske stopnje iz odstavka 1 za predelane proizvode velja tudi pogoj, da omenjena preferencialna tarifna obravnava velja za uvozno blago v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet. V tem primeru se količina uvoznega blaga, ki je bila dejansko porabljena za izdelavo predelanih proizvodov, sproščenih v prosti promet, odšteje od tarifnih kvot ali plafonov, veljavnih v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, nobena količina pa se ne odšteje od tarifnih kvot ali plafonov, določenih za proizvode, ki so enaki predelanim proizvodom.

F.

Začasni uvoz

Člen 137

Postopek začasnega uvoza omogoča, da se neskupnostno blago, ki je namenjeno za ponovni izvoz in ni doživelo nobene spremembe, razen običajnega razvrednotenja zaradi uporabe, uporablja na carinskem območju Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev in ne da bi bilo predmet ukrepov trgovinske politike.

Člen 138

Dovoljenje za začasni uvoz se izda na zahtevo osebe, ki blago uporablja ali ga daje v uporabo.

Člen 139

Carinski organi zavrnejo izdajo dovoljenja za izvedbo postopka začasnega uvoza, kadar ni mogoče zagotoviti prepoznavanje uvoznega blaga.

Vendar carinski organi lahko dovolijo izvedbo postopka začasnega uvoza tudi brez da zagotovijo prepoznavanje blaga, ko glede na naravo blaga ali predvidene operacije odsotnost ukrepov za zagotovitev prepoznavanja ne privede do zlorabe postopka.

Člen 140

1.  Carinski organi določijo rok, v katerem mora biti uvozno blago ponovno izvoženo ali mu mora biti dodeljena nova carinsko določena raba ali uporaba. Tak rok mora biti dovolj dolg, da se doseže cilj dovoljene uporabe.

2.  Najdaljše obdobje, v katerem lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza, je 24 mesecev, kar pa ne vpliva na posebne roke, določene v skladu s členom 141. Carinski organi pa lahko v soglasju z udeležencem določijo krajše roke.

3.  Vendar carinski organi lahko na zahtevo udeleženca podaljšajo roka iz odstavkov 1 in 2 za primeren čas, da omogočijo dovoljeno uporabo, kadar je to upravičeno zaradi izrednih okoliščin.

Člen 141

Primeri in posebni pogoji, pod katerimi se postopek začasnega uvoza lahko uporablja s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, se določijo skladno s postopkom odbora.

▼M3

Člen 142

1.  Odobri se uporaba postopka začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev za blago, ki ni zajeto v določbah, sprejetih v skladu s členom 141, ali je zajeto v teh določbah, vendar ne izpolnjuje vseh z njimi določenih pogojev za odobritev začasnega uvoza s popolno oprostitvijo.

2.  Seznam blaga, za katero se postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev ne sme uporabljati, in pogoji, pod katerimi se postopek lahko uporablja, se določijo v skladu s postopkom odbora.

▼B

Člen 143

1.  Višina uvoznih dajatev, ki se plačujejo za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, znaša za vsak mesec ali vsak začeti mesec, v katerem se blago nahaja v postopku začasnega uvoza z delno oprostitvijo, 3 % tistega zneska dajatev, ki bi ga bilo za tako blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.

2.  Znesek uvoznih dajatev, ki ga je treba zaračunati, ne sme biti višji od tistega, ki bi ga bilo treba zaračunati, če bi bilo to blago sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza, pri čemer pa se ne upoštevajo obresti, ki bi se lahko obračunale.

3.  Prenos pravic in obveznosti, ki izhajajo iz postopka začasnega uvoza na podlagi člena 90, ne pomeni, da je treba uporabiti iste postopke oprostitev za vsako obdobje uporabe, ki ga je treba upoštevati.

4.  Kadar se pravice in obveznosti iz odstavka 3 prenesejo v istem mesecu z delno oprostitvijo za obe osebi, ki imata dovoljenje za izvajanje postopka, je imetnik prvotnega dovoljenja dolžan plačati dolgovani znesek uvoznih dajatev za ta celotni mesec.

Člen 144

1.  Kadar carinski dolg nastane v zvezi z uvoznim blagom, se višina tega dolga določi na osnovi elementov za izračun dajatev, ki veljajo za to blago v trenutku sprejema deklaracije za vnos blaga v postopek začasnega uvoza. V primerih, predvidenih v členu 141, pa se višina dolga določi na osnovi elementov za izračun dajatev, ki veljajo za to blago v trenutku, ki je naveden v členu 214.

2.  Kadar carinski dolg za blago, dano v omenjeni postopek, nastane zaradi drugih razlogov kot vnos v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, je višina dolga enaka razliki med višino dajatev, obračunanih na podlagi odstavka 1, in dajatev, plačljivih na podlagi člena 143.

G.

Pasivno oplemenitenje

I.

Splošno

Člen 145

1.  Postopek pasivnega oplemenitenja brez poseganja v določbe, ki urejajo posebna področja v zvezi s standardnim sistemom zamenjave, določenim v členih 154 do 159, ali v člen 123, omogoča, da se skupnostno blago začasno izvozi s carinskega območja Skupnosti, zato da se na njem izvedejo operacije oplemenitenja in da se izdelki, nastali v takih operacijah, sprostijo v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev.

2.  Začasni izvoz skupnostnega blaga sproži uporabo izvoznih dajatev, ukrepov trgovinske politike in drugih formalnosti za iznos skupnostnega blaga s carinskega območja Skupnosti.

3.  Uporabljajo se naslednje opredelitve:

Člen 146

1.  Postopek pasivnega oplemenitenja ni mogoč za skupnostno blago:

2.  Odstopanja od druge alinee odstavka 1 pa se lahko določijo skladno s postopkom odbora.

II.

Izdaja dovoljenja

Člen 147

1.  Dovoljenje za uporabo postopka pasivnega oplemenitenja se izda na zahtevo osebe, ki organizira izvedbo operacij oplemenitenja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se dovoljenje za opravljanje postopka pasivnega oplemenitenja lahko izda drugi osebi za blago po poreklu iz Skupnosti v pomenu iz Naslova II, Poglavja 2, Oddelka 1, kadar operacija oplemenitenja pomeni vgrajevanje tega blaga v blago, pridobljeno zunaj Skupnosti, in uvoženo kot pridobljeni proizvodi, pod pogojem, da izvedba postopka pripomore k pospeševanju prodaje izvoznega blaga, ne da bi to negativno vplivalo na osnovne interese proizvajalcev Skupnosti, ki izdelujejo proizvode, enake ali podobne pridobljenim proizvodom.

Primeri in postopki, v katerih se uporabi prejšnji pododstavek, se določijo skladno s postopkom odbora.

Člen 148

Dovoljenje se izda samo:

III.

Izvajanje postopka

Člen 149

1.  Carinski organi določijo rok, v katerem morajo biti pridobljeni proizvodi ponovno uvoženi na carinsko območje Skupnosti. Ta rok lahko podaljšajo, če imetnik dovoljenja predloži ustrezno utemeljen zahtevek.

2.  Carinski organi določijo bodisi normativ porabe operacije ali, kadar je potrebno, metodo za določanje normativa.

Člen 150

1.  Popolna ali delna oprostitev uvoznih dajatev, predvidena v členu 151(1), se odobri le, kadar se pridobljeni proizvodi deklarirajo za sprostitev v prosti promet v imenu ali na račun:

2.  Popolne ali delne oprostitve uvoznih dajatev, predvidene v členu 151, se ne odobri, kadar ni izpolnjen eden od pogojev ali obveznosti iz postopka pasivnega oplemenitenja, razen če se ugotovi, da to nima pomembnega vpliva na pravilno izvajanje omenjenega postopka.

Člen 151

1.  Popolna ali delna oprostitev uvoznih dajatev, predvidena v členu 145, se izvede tako, da se od višine uvoznih dajatev, ki se obračunajo za pridobljene proizvode, sproščene v prosti promet, odšteje znesek uvoznih dajatev, ki bi se obračunale na isti dan za blago na začasnem izvozu, če bi bilo uvoženo na carinsko območje Skupnosti iz države, kjer je bilo predmet operacije oplemenitenja ali zadnje operacije oplemenitenja.

2.  Znesek, ki se odšteje v skladu z odstavkom 1, se izračuna na osnovi količine in narave obravnavanega blaga na dan sprejema deklaracije, s katero se to blago daje v postopek pasivnega oplemenitenja, in na osnovi drugih podlag za izračun, ki veljajo zanj na dan sprejema deklaracije za sprostitev pridobljenih proizvodov v prosti promet.

Vrednost blaga na začasnem izvozu je taka, kot se za takšno blago upošteva pri določanju carinske vrednosti pridobljenih proizvodov v skladu s členom 32(1)(b)(i) ali, če se vrednosti ne da določiti na tak način, razlika med carinsko vrednostjo pridobljenih proizvodov in stroški oplemenitenja določenimi na primeren način.

Vendar,

3.  Kadar bi blago na začasnem izvozu ob sprostitvi v prosti promet lahko izpolnjevalo pogoje za znižano carinsko stopnjo ali stopnjo nič zaradi svojega posebnega namena, se taka stopnja upošteva, če je bilo blago predmet enakih operacij kot so predvidene za takšen namen v državi, v kateri so potekale operacije ali zadnja taka operacija oplemenitenje.

4.  Kadar pridobljeni proizvodi izpolnjujejo pogoje za preferencialne tarifne ukrepe v skladu s členom 20(3)(d) ali (e) in obstaja ukrep za blago, ki se uvršča v isto tarifo kot blago na začasnem izvozu, je stopnja uvozne dajatve, ki jo je treba upoštevati pri določitvi zneska, ki se odšteje v skladu z odstavkom 1, enaka stopnji, ki bi veljala, če bi blago na začasnem izvozu izpolnjevalo pogoje za možnost uporabe teh preferencialnih ukrepov.

5.  Ta člen ne posega v uporabo določb, ki so ali bodo lahko sprejete v okviru trgovine med Skupnostjo in tretjimi državami, in ki predvidevajo oprostitev uvoznih dajatev za določene pridobljene proizvode.

Člen 152

1.  Kadar je namen operacije oplemenitenja popravilo blaga na začasnem izvozu, bo to sproščeno v prosti promet s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, kadar se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo popravljeno brezplačno bodisi zaradi pogodbenih ali zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz garancije, ali zaradi tovarniške napake.

2.  Odstavek 1 ne velja v primeru, kadar je bila napaka upoštevana ob prvi sprostitvi tega blaga v prosti promet.

Člen 153

Kadar je namen operacije oplemenitenja popravilo blaga na začasnem izvozu in se tako popravilo opravi za plačilo, se delna oprostitev uvoznih dajatev, predvidenih v členu 145, odobri tako, da se ugotovi višina dajatev, ki se obračunavajo na osnovi elementov za izračun dajatev za pridobljene proizvode na dan sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet teh proizvodov, in da se kot carinska vrednost upošteva znesek enak stroškom popravila, če ti stroški predstavljajo edino plačilo imetnika dovoljenja in nanje ne vpliva kakršnakoli povezava med imetnikom in izvajalcem.

▼M3

Z odstopanjem od člena 151 se lahko uporablja postopek odbora za določitev primerov in posebnih pogojev, pod katerimi se lahko blago sprosti v prosti promet po pasivnem oplemenitenju, pri čemer je strošek predelave osnova za odmero dajatev za uporabo carinske tarife v Evropskih skupnostih.

▼B

IV.

Pasivno oplemenitenje z uporabo sistema standardne zamenjave

Člen 154

1.  Sistem standardne zamenjave omogoča, da pod pogoji, ki so določeni v tem oddelku IV in ki veljajo dodatno k predhodnim določbam, uvoženi proizvod, v nadaljevanju „nadomestni proizvod“, nadomesti pridobljeni proizvod.

2.  Carinski organi dovolijo uporabo sistema standardne zamenjave, kadar operacija oplemenitenja zajema popravilo skupnostnega blaga, razen blaga, ki je predmet skupne kmetijske politike ali posebnih dogovorov, ki veljajo za določeno blago, pridobljeno iz kmetijskih proizvodov.

3.  Določbe, ki veljajo za pridobljene proizvode, veljajo tudi za nadomestne proizvode, kar pa ne posega v člen 159.

4.  Carinski organi pod pogoji, ki jih sami določijo, dovolijo, da se nadomestni proizvodi uvozijo preden se blago na začasnem izvozu izvozi (predhodni uvoz).

Pri predhodnem uvozu nadomestnega proizvoda se predloži zavarovanje v višini zneska uvoznih dajatev.

Člen 155

1.  Nadomestni proizvodi morajo imeti isto tarifno uvrstitev, isto trgovsko kakovost in iste tehnične lastnosti kot blago na začasnem izvozu, če bi bilo na njem opravljeno obravnavano popravilo.

2.  Kadar je blago na začasnem izvozu pred izvozom že rabljeno, morajo biti nadomestni proizvodi tudi že rabljeni in ne smejo biti novi proizvodi.

Vendar carinski organi lahko odobrijo odstopanje od tega pravila, če je bil nadomestni proizvod dobavljen brezplačno bodisi zaradi pogodbenih ali zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz garancije, ali zaradi tovarniške napake.

Člen 156

Standardna zamenjava je dovoljena le, kadar je mogoče preveriti, da so izpolnjeni pogoji iz člena 155.

Člen 157

1.  V primeru predhodnega uvoza je treba blago na začasnem izvozu izvoziti v roku dveh mesecev od dneva, ko carinski organi sprejmejo deklaracijo za sprostitev nadomestnih proizvodov v prosti promet.

2.  Vendar carinski organi lahko na zahtevo udeleženca podaljšajo rok iz odstavka 1 za primeren čas, kadar je to upravičeno zaradi izrednih okoliščin.

Člen 158

V primeru predhodnega uvoza in uporabe člena 151, se znesek, ki ga je treba odšteti, določi na osnovi podlag za izračun, ki veljajo za blago na začasnem izvozu na dan sprejema deklaracije, s katero se daje v postopek.

Člen 159

Člen 147(2) in člen 148(b) ne veljata v okviru standardne zamenjave.

V.

Druge določbe

Člen 160

Postopki, predvideni v okviru pasivnega oplemenitenja, se uporabljajo tudi za izvajanje netarifnih ukrepov trgovinske politike.

Oddelek 4

Izvoz

Člen 161

1.  Izvozni postopek omogoča, da skupnostno blago zapusti carinsko območje Skupnosti.

Izvoz zajema uporabo izstopnih formalnosti vključno z ukrepi trgovinske politike, po potrebi pa tudi izvoznih dajatev.

2.  Vsako skupnostno blago, ki je namenjeno za izvoz, z izjemo blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja ali tranzitni postopek v skladu s členom 163 ter brez poseganja v člen 164, se da v izvozni postopek.

3.  Blago, odpremljeno na Helgoland se ne šteje za izvoz s carinskega območja Skupnosti.

4.  Primeri in pogoji, ko za blago, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, ni potrebna izvozna deklaracija, se določijo skladno s postopkom odbora.

5.  Izvozno deklaracijo je treba vložiti pri carinskem uradu, ki je pristojen za nadzor v kraju, kjer ima izvoznik svoj sedež ali kjer je blago zapakirano ali naloženo za izvoz. Izjeme se določijo skladno s postopkom odbora.

Člen 162

Obravnavano blago se sprosti v izvoz pod pogojem, da zapusti carinsko območje Skupnosti v stanju, v kakršnem je bilo ob sprejemu izvozne deklaracije.

Oddelek 5

Notranji tranzit

Člen 163

1.  Postopek notranjega tranzita pod pogoji iz odstavkov 2 do 4 omogoča gibanje skupnostnega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti, ne da bi pri prečkanju ozemlja tretje države spremenilo svoj carinski status. Ta določba ne posega v uporabo člena 91(1)(b).

2.  Gibanje iz odstavka 1 lahko poteka bodisi:

3.  V primeru iz odstavka 2(a) se smiselno uporabijo členi 92, 94, 95, 96 in 97.

4.  V primerih iz odstavka 2(b) do (f) blago ohrani svoj carinski status le, če se ta status ugotovi v skladu s pogoji in v obliki, ki jih predpisujejo določbe, sprejete skladno s postopkom odbora.

Člen 164

Pogoji, pod katerimi se skupnostno blago lahko giba, ne da bi bilo predmet carinskega postopka, z ene točke do druge na carinskem območju Skupnosti in občasno zunaj tega ozemlja brez spremembe svojega carinskega statusa, se določijo skladno s postopkom odbora.

Člen 165

Notranji skupnostni tranzitni postopek se uporablja tudi v primerih, kadar določbe Skupnosti izrecno predvidevajo njegovo uporabo.

POGLAVJE 3

DRUGE CARINSKO DOVOLJENE RABE ALI UPORABE

Oddelek 1

Proste cone in prosta skladišča

A.

Splošno

Člen 166

Proste cone in prosta skladišča so deli carinskega območja Skupnosti ali prostori na tem območju, ločeni od preostalega dela tega območja, na katerih:

Člen 167

1.  Države članice lahko določene dele carinskega območja Skupnosti razglasijo za proste cone ali dovolijo postavitev prostih skladišč.

2.  Države članice določijo geografsko razmejitev vsake cone. Prostore, ki so namenjeni za prosto skladišče, morajo odobriti države članice.

▼M3

3.  Vključijo se proste cone razen con, opredeljenih v skladu s členom 168(a). Države članice določijo vstopne in izhodne točke vsake proste cone ali prostega skladišča.

▼B

4.  Za vsako postavitev objektov v prosti coni je potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov.

Člen 168

▼M3

1.  Obseg ter vstopne in izhodne točke prostih con razen prostih con, opredeljenih v skladu s členom 168a, in prostih skladišč so pod nadzorom carinskih organov.

▼B

2.  Osebe in prevozna sredstva, ki vstopajo ali izstopajo iz proste cone ali prostega skladišča, so lahko zavezana carinski kontroli.

3.  Dostop do proste cone ali prostega skladišča se lahko prepove osebam, ki ne nudijo potrebnega zagotovila za spoštovanje določb tega zakonika.

4.  Carinski organi lahko preverjajo blago, ki vstopi, se zadržuje ali izstopi iz proste cone ali prostega skladišča. Zaradi izvajanja tega preverjanja je treba carinskim organom predati kopijo prevoznega dokumenta, ki mora spremljati blago pri njegovem vnosu in iznosu, ali pa jim mora biti ta na razpolago pri osebi, ki so jo za to določili ti organi. Kadar se zahteva preverjanje, je treba dati blago na razpolago carinskim organom.

▼M3

Člen 168a

1.  Carinski organi lahko določijo proste cone, v katerih se izvajajo carinske kontrole in formalnosti ter predpisi v zvezi s carinskim dolgom v skladu z zahtevami postopka carinskega skladiščenja.

Členi 170, 176 in 180 se ne uporabljajo za tako opredeljene proste cone.

2.  Navedbe o prostih conah v členih 37, 38 in 205 se ne uporabljajo za proste cone iz odstavka 1.

▼B

B.

Vstop blaga v proste cone ali prosta skladišča

Člen 169

V prosto cono ali prosto skladišče se lahko vnese neskupnostno blago in skupnostno blago.

Vendar lahko carinski organi zahtevajo, da se mora blago, ki predstavlja nevarnost, ki bi lahko poškodovalo drugo blago ali blago, za katero so iz drugih razlogov potrebni posebni pogoji, skladiščijo v posebej opremljenih prostorih.

Člen 170

1.  Brez vpliva na člen 168(4) blaga pri vnosu v prosto cono ali prosto skladišče ni treba niti predložiti carinskim organom niti zanj vložiti carinske deklaracije.

▼M4

2.  Carinskim organom se predloži blago in se zanj izpolnijo predpisane carinske formalnosti, če

▼B

3.  Carinski organi lahko zahtevajo, da se o blagu, ki je zavezano izvoznim dajatvam ali drugim določbam o izvozu, obvesti carinsko službo.

4.  Na prošnjo udeleženega carinski organi potrdijo skupnostni ali neskupnostni status blaga, ki je bilo vneseno v prosto cono ali prosto skladišče.

C.

Delovanje prostih con in prostih skladišč

Člen 171

1.  Zadrževanje blaga v prostih conah ali prostih skladiščih časovno ni omejeno.

2.  Za določeno blago iz člena 166(b), ki je predmet skupne kmetijske politike, se lahko po postopku odbora določijo posebni roki.

Člen 172

1.  Pod pogoji, ki jih določa ta zakonik, je v prosti coni ali v prostem skladišču dovoljeno izvajati vsako industrijsko, trgovinsko ali storitveno dejavnost. O izvajanju teh dejavnosti je treba predhodno obvestiti carinske organe.

2.  Carinski organi lahko opravljanje dejavnosti iz odstavka 1 prepovejo ali omejijo zaradi narave blaga, na katero se te dejavnosti nanašajo, ali zaradi potreb carinskega nadzora.

3.  Carinski organi lahko prepovejo izvajanje dejavnosti v prosti coni ali prostem skladišču osebam, ki ne nudijo potrebnih zagotovil za spoštovanje določb tega zakonika.

Člen 173

Neskupnostno blago, vneseno v prosto cono ali v prosto skladišče, se lahko med zadrževanjem v prosti coni ali prostem skladišču:

Če se blago da v enega od postopkov iz točk (c), (d) ali (e), lahko države članice, kolikor je to potrebno za upoštevanje pogojev delovanja in carinskega nadzora v prostih conah ali prostih skladiščih, prilagodijo predpise o kontroli, ki so predvideni na tem področju.

Člen 174

Skupnostno blago iz člena 166(b), ki je predmet skupne kmetijske politike, je lahko predmet samo tistih ravnanj, ki so za to blago izrecno predvidena skladno s členom 109(2). Ta ravnanja se lahko opravljajo brez dovoljenja.

Člen 175

1.  Če se člena 173 in 174 ne uporabljata, se neskupnostno blago in skupnostno blago iz člena 166(b) v prostih conah ali prostih skladiščih ne sme porabiti ali uporabiti.

2.  Brez vpliva na določbe, ki se uporabljajo za blago za oskrbo, in kolikor to dovoljuje zadevni postopek, odstavek 1 ne ovira uporabe ali porabe blaga, za katero se v primeru sprostitve v prosti promet ali začasnega uvoza ne bi uporabljale uvozne dajatve ali ukrepi skupne kmetijske politike ali trgovinske politike. V tem primeru deklaracija za sprostitev v prosti promet ali začasni uvoz ni potrebna.

Vendar se deklaracija zahteva, če je treba to blago odpisati od kvote ali plafona.

Člen 176

1.  Vsakdo, ki v prosti coni ali prostem skladišču izvaja dejavnost na področju skladiščenja, obdelave ali predelave, nakupa ali prodaje blaga, mora o tem voditi evidence blaga v obliki, ki jo odobrijo carinski organi. Blago je treba takoj ob vnosu v prostore te osebe vpisati v evidence blaga. Te evidence morajo carinskim organom omogočiti prepoznavanje blaga, iz njih mora biti razvidno tudi gibanje blaga.

▼M4

2.  V primeru pretovarjanja blaga v prosti coni, se carinskim organom dajo na razpolago ustrezne evidence v zvezi s tem. Kratkotrajno skladiščenje blaga v zvezi s takšnim pretovarjanjem se šteje za del pretovarjanja.

Za blago, ki vstopa v prosto cono neposredno iz območja, ki je izven carinskega območja Skupnosti ali iz proste cone neposredno izstopa iz carinskega območja Skupnosti, se vloži skupna deklaracija v skladu s členi 36a do 36c ali 182a do 182d, kakor je primerno.

▼B

D.

Iznos blaga iz prostih con ali prostih skladišč

Člen 177

Brez vpliva na posebne določbe, ki se sprejmejo v okviru posebnih carinskih predpisov, se lahko blago pri iznosu iz proste cone ali prostega skladišča:

Določbe naslova III, z izjemo členov 48 do 53 o skupnostnem blagu, se uporabljajo za blago, ki se vnese na druge dele tega območja, razen če gre za blago, ki prosto cono zapusti po morju ali zraku, ne da bi se zanj začel tranzitni ali kakšen drug carinski postopek.

Člen 178

1.  Če nastane carinski dolg za neskupnostno blago, in se carinska vrednost tega blaga določi na podlagi dejansko plačane ali plačljive cene, ki vključuje stroške skladiščenja in ohranjanja blaga med zadrževanjem v prosti coni ali prostem skladišču, se ti stroški ne vštejejo v carinsko vrednost, če so izkazani ločeno od dejansko plačane ali plačljive cene za blago.

2.  Če je bilo to blago v prosti coni ali prostem skladišču predmet običajnih ravnanj po členu 109(1), se pri določitvi zneska uvoznih dajatev na zahtevo deklaranta in pod pogojem, da je bilo za ta ravnanja izdano dovoljenje skladno z odstavkom 3 tega člena, upoštevajo tista vrsta, carinska vrednost in količina, ki bi jih bilo treba za to blago upoštevati v trenutku iz člena 214, če to ne bi bilo predmet teh ravnanj. Vendar se lahko skladno s postopkom odbora sprejmejo odstopanja od te določbe.

Člen 179

1.  Skupnostno blago iz člena 166(b), ki je predmet skupne kmetijske politike in je bilo vneseno v prosto cono ali prosto skladišče, mora pridobiti eno od rab ali uporab, predvideno v predpisih, ki mu zaradi vnosa v prosto cono ali prosto skladišče dovoljuje, da uživa ugodnosti ukrepov, ki so praviloma vezani na njegov izvoz.

2.  Če se to blago ponovno vnese na druge dele carinskega območja Skupnosti ali če po preteku roka, določenega ob uporabi člena 171(2), ni bilo predmet zahtevka za pridobitev ene od rab ali uporab iz odstavka 1, carinski organi sprejmejo ukrepe, ki so z zadevnimi posebnimi predpisi predvideni za primere neupoštevanja predvidene rabe ali uporabe.

Člen 180

1.  V primeru vnosa ali ponovnega vnosa blaga na druge dele carinskega območja Skupnosti ali vnosa blaga v katerega od carinskih postopkov se lahko za dokazilo o skupnostnem ali neskupnostnem statusu tega blaga uporabi potrdilo iz člena 170(4).

2.  Če s potrdilom ali na kakšen drug način ni mogoče ugotoviti, da ima blago skupnostni ali neskupnostni status, se to blago:

▼M4

Člen 181

Carinski organi se prepričajo, da se predpisi o izvozu, pasivnem oplemenitenju, ponovnem izvozu, odložnih postopkih ali postopku notranjega tranzita ter določbe iz Naslova V upoštevajo, če blago zapušča carinsko območje Skupnosti iz proste cone ali prostega skladišča.

▼B

Oddelek 2

Ponovni izvoz, uničenje in odstop

Člen 182

1.  Neskupnostno blago se lahko:

2.  Pri ponovnem izvozu se po potrebi uporabijo formalnosti, predvidene za iznos blaga, vključno z ukrepi trgovinske politike.

Skladno s postopkom odbora se lahko določijo primeri, v katerih se neskupnostno blago, lahko da v odložni postopek, zato da se ne uporabijo ukrepi trgovinske politike pri izvozu.

 

3.  Razen v primerih, določenih v skladu s postopkom odbora, sta ►M4  ————— ◄ uničenje predmet predhodnega uradnega obvestila carinskih organov. ◄ Carinski organi prepovejo ponovni izvoz, če to predvidevajo formalnosti ali ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 2. Če je blago, ki je bilo med njegovim zadrževanjem na carinskem območju Skupnosti dano v carinski postopek z ekonomskim učinkom, namenjeno ponovnemu izvozu, je treba vložiti carinsko deklaracijo v skladu s členi 59 do 78. V tem primeru se uporablja člen 161(4) in (5).

Odstop se opravi v skladu z nacionalnimi predpisi.

4.  Uničenje ali odstop ne sme povzročiti nobenih stroškov za državno blagajno.

5.  Odpadki in ostanki, ki so morebiti nastali pri uničenju, morajo pridobiti eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab, predvidenih za neskupnostno blago.

Pod carinskim nadzorom so do trenutka, predvidenega v členu 37(2).

NASLOV V

BLAGO, KI ZAPUŠČA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI

▼M4

Člen 182a

1.  Blago, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, razen blaga na prevoznih sredstvih, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju, je zajeto s carinsko deklaracijo, ali, kjer se carinska deklaracija ne zahteva, s skupno deklaracijo.

2.  Postopek odbora se uporabi za določitev

v skladu s posebnimi okoliščinami in za uporabo posebnih vrst prevoza blaga, oblik prevoza in gospodarskih subjektov ter kjer mednarodni sporazumi predvidevajo posebno varnostno ureditev.

Člen 182b

1.  Kadar je blagu, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, dodeljena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba za namen, za katerega se zahteva carinska deklaracija po carinskih pravilih, se ta carinska deklaracija vloži pri carinskem uradu izvoza, preden blago izstopi iz carinskega območja Skupnosti.

2.  Kadar je carinski urad izvoza drugi, kot je carinski urad izstopa, carinski urad izvoza potrebne navedbe takoj sporoči ali da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu izstopa.

3.  Carinska deklaracija vsebuje najmanj tiste podatke, ki so potrebni za skupno deklaracijo iz člena 182d(1).

4.  Kadar je carinska deklaracija izdelana drugače kot z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov, carinski organi za te podatke uporabljajo enako raven obvladovanja tveganj, kot se uporablja za carinske deklaracije, izdelane z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

Člen 182c

1.  Kadar blagu, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, ni dodeljena carinsko dovoljena raba ali uporaba, za katero se zahteva carinska deklaracija, se vloži skupna deklaracija na carinskem uradu izstopa preden bi blago moralo izstopiti iz carinskega območja Skupnosti.

2.  Carinski organi lahko dovolijo, da se skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta urad potrebne podatke takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu izstopa.

3.  Carinski organi lahko dovolijo, da se namesto vložitve skupne deklaracije, vloži uradno obvestilo in dostop do podatkov iz skupne deklaracije v elektronskem sistemu gospodarskega subjekta.

Člen 182d

1.  Postopek odbora se uporabi za določitev zbirke skupnih podatkov in oblike skupne deklaracije, ki vsebujejo podrobnosti, potrebne za analizo tveganj in pravilno uporabo carinskih kontrol, predvsem v varnostne in varstvene namene, z uporabo, kjer je to primerno, mednarodnih standardov in trgovskih praks.

2.  Skupna deklaracija se izdela z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

Carinski organi lahko sprejmejo skupno deklaracijo v papirni obliki v izjemnih okoliščinah, če uporabljajo enako raven obvladovanja tveganja kot se uporablja za skupno deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

3.  Skupno deklaracijo vloži:

4.  Osebi iz odstavka 3 se na njeno zahtevo dovoli, da spremeni en ali več podatkov skupne deklaracije po tem, ko je bila vložena. Vendar pa spremembe niso možne po tem, ko so carinski organi:

▼B

Člen 183

Blago, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, je pod carinskim nadzorom. Skladno z veljavnimi določbami lahko carinski organi opravijo kontrolo tega blaga. Blago mora zapustiti to območje, če je to potrebno, po poti in na način, ki ga določijo carinski organi.

NASLOV VI

PREDNOSTNE OBRAVNAVE

POGLAVJE I

OPROSTITVE CARIN

Člen 184

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije določi primere, za katere se zaradi posebnih okoliščin pri sprostitvi blaga v prosti promet ali pri izvozu blaga odobri oprostitev plačila uvoznih ali izvoznih dajatev.

POGLAVJE 2

VRNJENO BLAGO

Člen 185

1.  Skupnostno blago, ki je bilo izvoženo iz carinskega območja Skupnosti in v roku treh let vrnjeno na to carinsko območje in sproščeno v prosti promet, se na zahtevo udeleženega oprosti uvoznih dajatev.

Vendar:

2.  Oprostitev uvoznih dajatev iz odstavka 1 se ne odobri za:

Člen 186

Oprostitev uvoznih dajatev iz člena 185 se odobri le takrat, če se blago ponovno uvozi v enakem stanju kot se je izvozilo. Primeri in pogoji, pod katerimi so mogoča odstopanja od te zahteve, se določijo skladno s postopkom odbora.

Člen 187

Določbe členov 185 in 186 se smiselno uporabljajo za pridobljene proizvode, ki so bili prvotno izvoženi ali ponovno izvoženi v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

Zakonsko dolgovani znesek uvoznih dajatev se določi po veljavnih pravilih za postopek aktivnega oplemenitenja, pri tem pa se šteje datum ponovnega izvoza pridobljenih proizvodov za datum sprostitve v prosti promet.

POGLAVJE 3

IZDELKI MORSKEGA RIBOLOVA IN DRUGI IZDELKI IZ MORJA

Člen 188

Brez vpliva na člen 23(1)(f) so v primeru sprostitve v prosti promet oproščeni uvoznih dajatev:

NASLOV VII

CARINSKI DOLG

POGLAVJE I

ZAVAROVANJE ZNESKA CARINSKEGA DOLGA

Člen 189

1.  Če v skladu s carinskimi predpisi carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja, da se zagotovi plačilo carinskega dolga, mora tako zavarovanje zagotoviti dolžnik ali oseba, ki bi lahko postala dolžnik.

2.  Carinski organi lahko za isti carinski dolg zahtevajo predložitev samo enega zavarovanje.

Če se v okviru carinskega postopka, ki se lahko za določeno blago uporabi v več državah članicah, zagotovi zavarovanje, je to zavarovanje skladno s predpisi, sprejetimi po postopku odbora, veljavno v zadevnih državah članicah.

3.  Carinski organi lahko dovolijo, da zavarovanje namesto osebe, od katere se zavarovanje zahteva, predloži tretja oseba.

4.  Če je dolžnik ali oseba, ki bi lahko postala dolžnik, javni organ, se ne zahteva nobeno zavarovanje.

5.  Carinski organi lahko opustijo zahtevo predložitve zavarovanja, če znesek, ki ga je treba zavarovati, ne presega 500 ECU.

Člen 190

1.  Če carinska zakonodaja predvideva, da predložitev zavarovanja ni obvezna, carinski organi po lastni presoji zahtevajo predložitev zavarovanja, kolikor plačilo nastalega carinskega dolga ali carinskega dolga, ki bi lahko nastal, v predvidenih rokih ni na zanesljiv način zagotovljeno.

Če se zavarovanje iz prejšnjega pododstavka ne zahteva, lahko carinski organi od osebe iz člena 189(1) kljub temu zahtevajo izjavo o ravnanju v skladu z obveznostmi, ki to osebo zakonsko zavezujejo.

2.  Zavarovanje iz prvega pododstavka odstavka 1 se lahko zahteva:

Člen 191

Carinski organi na zahtevo osebe iz člena 189(1) ali (3) dovolijo, da se za več postopkov, ki povzročijo nastanek ali bi lahko povzročili nastanek carinskega dolga, predloži skupno zavarovanje.

Člen 192

▼M2

1.  Če carinska zakonodaja predvideva obvezno predložitev zavarovanja v skladu s posebnimi predpisi, opredeljenimi za tranzit v skladu s postopkom odbora, carinski organi točno določijo znesek tega zavarovanja v višini, ki ustreza:

▼B

Če se predloži skupno zavarovanje za carinske dolgove, katerih znesek se časovno spreminja, je treba znesek tega zavarovanja določiti v višini, ki omogoča v vsakem trenutku pokritje zneska zadevnih carinskih dolgov.

2.  Če predložitev zavarovanja v carinski zakonodaji ni obvezna in jo carinski organi zahtevajo, ti določijo znesek zavarovanja tako, da njegova višina ne presega tiste iz odstavka 1.

3.  Skladno s postopkom odbora se določijo primeri in pogoji, pod katerimi se lahko predloži pavšalno zavarovanje.

Člen 193

Zavarovanje je mogoče zagotoviti:

Člen 194

1.  Gotovinsko zavarovanje je treba položiti v valuti države članice, v kateri se zahteva zavarovanje.

S položitvijo gotovinskega zavarovanja je izenačena:

2.  Gotovinsko zavarovanje ali podobno zavarovanje je treba predložiti v skladu s predpisi države članice, v kateri se zavarovanje zahteva.

Člen 195

Garant se mora pisno zavezati, da bo solidarno s dolžnikom poravnal zavarovani znesek carinskega dolga, ki zapade v plačilo.

Garant je tretja oseba, ki ima sedež v Skupnosti, in jo kot garanta priznajo carinski organi države članice.

Carinski organi lahko zavrnejo odobritev predlaganega garanta, če menijo, da ta ne zagotavlja na zanesljiv način plačila carinskega dolga v predvidenih rokih.

Člen 196

Oseba, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje, prosto izbira oblike zavarovanja, predvidene v členu 193.

Vendar lahko carinski organi predlagano obliko zavarovanja zavrnejo, če ta ni združljiv s pravilnim potekom zadevnega carinskega postopka. Enako velja tudi za predlagano zavarovanje. Carinski organi lahko zahtevajo, da se izbrana oblika zavarovanja ohrani za določeni čas.

Člen 197

1.  Kolikor to predvidevajo določbe, sprejete skladno s postopkom odbora, lahko carinski organi sprejmejo tudi druge oblike zavarovanja, kot izhajajo iz člena 193, če te oblike na enakovreden način zagotavljajo plačilo carinskega dolga.

Carinski organi zavrnejo zavarovanje, ki ga predlaga dolžnik, če menijo, da ta ne zagotavlja na zanesljiv način plačila carinskega dolga.

2.  Ob upoštevanju pridržka iz drugega pododstavka odstavka 1 lahko carinski organi sprejmejo predložitev gotovinskega zavarovanja, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz člena 194(1).

Člen 198

Če carinski organi ugotovijo, da predloženo zavarovanje ne zagotavlja ali ne zagotavlja več na zanesljiv način ali popolnoma plačila carinskega dolga v predvidenih rokih, zahtevajo, da oseba iz člena 189(1) sama izbere, ali bo zagotovila dodatno zavarovanje ali pa bo prvotno zavarovanje nadomestila z novim.

Člen 199

1.  Zavarovanje se ne more sprostiti, dokler carinski dolg, za katerega je bilo to zavarovanje zagotovljeno, ne ugasne ali dokler ta še lahko nastane. Takoj, ko carinski dolg ugasne ali ne more več nastati, je treba zavarovanje nemudoma sprostiti.

2.  Če carinski dolg delno ugasne ali za določeni del zavarovanega zneska ne more več nastati, se zagotovljeno zavarovanje na zahtevo udeleženega delno sprosti, razen če zadevni znesek tega ne upravičuje.

Člen 200

Določbe, ki odstopajo od določb tega poglavja, se po potrebi zaradi upoštevanja mednarodnih sporazumov sprejmejo skladno s postopkom odbora.

POGLAVJE 2

NASTANEK CARINSKEGA DOLGA

Člen 201

1.  Carinski dolg pri uvozu nastane:

2.  Carinski dolg nastane v trenutku sprejema zadevne carinske deklaracije.

3.  Dolžnik je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, za račun katere je bila izdelana carinska deklaracija.

Če se carinska deklaracija za enega od postopkov iz odstavka 1 sestavi na podlagi podatkov, ki povzročijo, da se zakonsko dolgovane dajatve v celoti ali deloma ne poberejo, se lahko tudi osebe, ki so zagotovile te podatke, potrebne za izdelavo deklaracije, in so vedele ali bi morale vedeti, da so bili ti podatki napačni, v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi štejejo za dolžnike.

Člen 202

1.  Carinski dolg pri uvozu nastane:

V skladu s tem členom se šteje za nezakoniti vnos vsak vnos, pri katerem gre za kršitev členov 38 do 41 in druge alinee člena 177.

2.  Carinski dolg nastane v trenutku nezakonitega vnosa blaga.

3.  Dolžniki so:

Člen 203

1.  Carinski dolg pri uvozu nastane:

2.  Carinski dolg nastane v trenutku odstranitve blaga izpod carinskega nadzora.

3.  Dolžniki so:

Člen 204

1.  Carinski dolg pri uvozu nastane:

v primerih, ki niso našteti v členu 203, razen če se dokaže, da te kršitve niso bistveno vplivale na pravilno izvajanje začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka.

2.  Carinski dolg nastane v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ali odobritev znižane uvozne dajatve ali stopnje nič zaradi uporabe blaga v posebne namene dejansko ni bil izpolnjen.

3.  Dolžnik je oseba, ki mora, odvisno od primera, izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz zadrževanja blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, v začasni hrambi ali iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo to blago dano, ali spoštovati pogoje za vnos blaga v ta postopek.

Člen 205

1.  Carinski dolg pri uvozu nastane:

V primeru izginotja blaga in v primeru, če se to izginotje carinskim organom ne more zadovoljivo dokazati, lahko ti izhajajo iz tega, da je bilo blago v prosti carinski coni ali prostem skladišču porabljeno ali uporabljeno.

2.  Dolg nastane v trenutku, ko se blago porabi ali se prvič uporabi pod drugimi pogoji, kot so predvideni v veljavni zakonodaji.

3.  Dolžnik je oseba, ki je blago porabila ali uporabila, in osebe, ki so sodelovale pri tej porabi ali uporabi in so vedele ali bi morale vedeti, da je bilo to blago porabljeno ali uporabljeno pod drugimi pogoji, kot so predvideni v veljavni zakonodaji.

Če carinski organi v primeru izginotja blaga izhajajo iz tega, da je bilo to blago porabljeno ali uporabljeno v prosti coni ali prostem skladišču in ni mogoče uporabiti prejšnjega pododstavka, je oseba, ki je zavezana plačilu carinskega dolga, tista oseba, za katero carinski organi vedo, da se je pri njej blago nazadnje nahajalo.

Člen 206

1.  Z odstopanjem od členov 202 in 204(1)(a) se šteje, da za določeno blago ne nastane carinski dolg pri uvozu, če udeleženi dokaže, da je neizpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz:

posledica popolnega uničenja ali nepovratne izgube tega blaga zaradi same narave blaga, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ali zaradi dovoljenja carinskih organov.

Za izvajanje tega odstavka je blago nepovratno izgubljeno, če ga nihče več ne more uporabiti.

2.  Šteje se, da uvozni carinski dolg tudi ne more nastati za blago, sproščeno v prosti promet z uporabo znižane uvozne dajatve ali stopnje nič zaradi njegove uporabe v posebne namene, če se to blago z dovoljenjem carinskih organov izvozi ali ponovno izvozi.

Člen 207

Če se v skladu s členom 206(1) šteje, da ni nastal carinski dolg za blago, sproščeno v prosti promet z uporabo znižane uvozne dajatve ali stopnje nič zaradi njegove uporabe v posebne namene, se odpadki in ostanki, ki ostanejo po uničenju, štejejo za neskupnostno blago.

Člen 208

Če v skladu s členom 203 ali 204 nastane carinski dolg za blago, sproščeno v prosti promet z uporabo znižane uvozne dajatve zaradi njegove uporabe v posebne namene, se znesek, plačan ob sprostitvi v prosti promet, odšteje od zneska nastalega carinskega dolga.

Ta določba se smiselno uporablja, če nastane carinski dolg za odpadke in ostanke, ki so nastali pri uničenju takšnega blaga.

Člen 209

1.  Carinski dolg pri izvozu nastane:

2.  Carinski dolg nastane v trenutku sprejema te carinske deklaracije.

3.  Dolžnik je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, za račun katere se izdela deklaracija.

Člen 210

1.  Carinski dolg pri izvozu nastane:

2.  Carinski dolg nastane v trenutku dejanskega iznosa tega blaga s tega območja.

3.  Dolžnik je:

Člen 211

1.  Carinski dolg pri izvozu nastane:

2.  Carinski dolg nastane v trenutku, v katerem je blago pridobilo drugo rabo ali uporabo, kot je tista, zaradi katere je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Skupnosti ob popolni ali delni oprostitvi izvoznih dajatev ali, če carinski organi tega trenutka ne morejo določiti, v trenutku preteka roka za predložitev dokazila o tem, da so bili izpolnjeni pogoji, določeni za odobritev te oprostitve.

3.  Dolžnik je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, za račun katere se izdela deklaracija.

Člen 212

Carinski dolg iz členov 201 do 205 in 209 do 211 nastane tudi, če se nanaša na blago, ki je pri uvozu ali izvozu predmet kakršnega koli ukrepa prepovedi ali omejitve. Vendar carinski dolg ne nastane, če se na carinsko območje Skupnosti nezakonito vnesejo ponarejeni denar ali mamila in psihotropne snovi, ki ne vstopijo v gospodarski krogotok, ki ga zaradi njihove uporabe v medicinske in znanstvene namene pristojni organi strogo nadzorujejo. Za namene kazenske zakonodaje, ki se uporablja za carinske prekrške, pa se šteje, da carinski dolg nastane, če kazenska zakonodaja države članice predvideva, da carine služijo kot podlaga za določanje kazni ali da obstoj carinskega dolga služi kot podlaga za kazenski pregon.

▼M3

Člen 212a

Če carinska zakonodaja predvideva ugodnejšo tarifno obravnavo blaga zaradi njegove narave, ali končne uporabe, ali olajšav ali delnega ali celotnega izvzetja glede uvoznih in izvoznih dajatev v skladu s členi 21, 82, 145 in 187, se takšna ugodna tarifna obravnava, olajšava ali izjema uporablja tudi, kadar nastane carinski dolg v skladu s členi 202 do 205, 210 ali 211, pod pogojem, da zadevna oseba ni posegla po prevari ali se očitno malomarno obnašala in je predložila dokaze, da so bili drugi pogoji za ugodnejšo obravnavo, olajšave ali izvzetje izpolnjeni.

▼B

Člen 213

Če obstaja za isti carinski dolg več dolžnikov, so ti solidarno zavezani plačilu tega dolga.

Člen 214

1.  Če v tem zakoniku ni izrecno določeno drugače, se znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki se uporabljajo za blago, brez vpliva na odstavek 2, določi na osnovi podlag za izračun dajatev, ki veljajo za to blago v trenutku, ko zanj nastane carinski dolg.

2.  Če trenutka nastanka carinskega dolga ni mogoče točno določiti, se pri določitvi podlag za izračun dajatev, ki veljajo za zadevno blago, upošteva trenutek, ko carinski organi ugotovijo, da se to blago nahaja v položaju, ki je povzročil nastanek carinskega dolga.

Če pa carinski organi na podlagi razpoložljivih informacij, ki jim to omogočajo, ugotovijo, da je carinski dolg nastal, preden so sami prišli do tega zaključka, se znesek uvoznih ali izvoznih dajatev za zadevno blago določi na osnovi podlag za izračun, ki so za to blago veljale v najbolj zgodnjem trenutku, za katerega je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče ugotoviti obstoj carinskega dolga, nastalega zaradi tega položaja.

3.  Obresti za nadomestilo je treba obračunati v primerih in pod pogoji, določenimi skladno s postopkom odbora, da bi tako preprečili pridobitev finančne ugodnosti zaradi premika trenutka nastanka ali vknjižbe carinskega dolga.

▼M2

Člen 215

1.  Carinski dolg nastane:

2.  Če iz informacij, ki so na voljo carinskim organom, izhaja, da je carinski dolg nastal prej, preden je bilo blago v drugem kraju, se upošteva, da je carinski dolg nastal v kraju, za katerega se ugotovi, da je bilo blago tam že prej, preden je bilo mogoče ugotoviti obstoj carinskega dolga.

3.  Carinski organi iz člena 217(1) so organi države članice, v kateri je carinski dolg nastal ali se upošteva, da je tam nastal v skladu s tem členom

▼M3

4.  Če carinski organ ugotovi, da je nastal carinski dolg iz člena 207 v kateri drugi državi članici in je znesek tega dolga nižji od 5 000 EUR, se šteje, da je dolg nastal v državi članici, v kateri je bil ugotovljen.

▼B

Člen 216

1.  Kolikor sporazumi, sklenjeni med Skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, predvidevajo preferencialno tarifno obravnavo za uvoz blaga po poreklu iz Skupnosti v te tretje države v smislu teh sporazumov, pod pogojem, da se v primeru, da je bilo blago pridobljeno v postopku aktivnega oplemenitenja, za neskupnostno blago, ki je bilo vključeno v to blago s poreklom, plačajo pripadajoče uvozne dajatve, nastane uvozni carinski dolg v trenutku potrditve veljavnosti dokumentov, potrebnih za pridobitev te preferencialne tarifne obravnave v tretjih državah.

2.  Za trenutek nastanka tega carinskega dolga se šteje trenutek, v katerem carinski organi sprejmejo izvozno deklaracijo za zadevno blago.

3.  Dolžnik je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, za račun katere se izdela deklaracija.

4.  Znesek uvoznih dajatev, ki ustreza temu carinskemu dolgu, se določi pod enakimi pogoji, kot če bi šlo za carinski dolg, ki nastane isti dan s sprejemom deklaracije za sprostitev zadevnega blaga v prosti promet zaradi zaključka postopka aktivnega oplemenitenja.

POGLAVJE 3

IZTERJAVA ZNESKA CARINSKEGA DOLGA

Oddelek 1

Vknjižba in obvestitev dolžnika o znesku dajatev

Člen 217

1.  Vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki je posledica carinskega dolga – v nadaljevanju „znesek dajatev“ - morajo carinski organi, takoj potem, ko so jim na voljo potrebni podatki, izračunati in vnesti v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov (vknjižba).

Prvi pododstavek se ne uporablja, če:

▼M1

▼B

Carinski organi lahko opustijo vknjižbo zneskov dajatev, ki se v skladu s členom 221(3) po poteku predpisanega roka ne morejo sporočiti carinskemu dolžniku.

2.  Podrobnosti vknjižbe zneskov dajatev določijo države članice. Ti postopki se lahko razlikujejo glede na to, ali je ob upoštevanju pogojev, pod katerimi je nastal carinski dolg, plačilo teh zneskov za carinske organe zagotovljeno ali ne.

Člen 218

1.  Če nastane carinski dolg s sprejemom deklaracije blaga za kateri drugi postopek, kot je postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali s kakršnim koli drugim dejanjem, ki ima enak pravni učinek kot sprejem takšne deklaracije, se mora vknjižba zneska, ki ustreza temu carinskemu dolgu, opraviti takoj po izračunu tega zneska in najkasneje drugi dan, ki sledi dnevu prepustitve blaga.

Vendar se lahko skupni znesek dajatev za vso blago, ki je bilo prepuščeno isti osebi v obdobju, ki so ga določili carinski organi in ki ni sme biti daljše od 31 dni vknjiži samo enkrat ob zaključku tega obdobja, pod pogojem, da je bilo plačilo zneska zavarovano. Ta vknjižba se mora opraviti v roku petih dni po poteku zadevnega obdobja.

2.  Če je z določbami predpisano, da se blago lahko prepusti, preden so izpolnjeni določeni pogoji za določitev ali pobiranje zneska nastalega dolga, predvideni v zakonodaji Skupnosti, se mora vknjižba opraviti najkasneje dva dni po dnevu dokončnega izračuna ali določitve zneska dolga ali obveznosti plačila dajatev, ki izhajajo iz tega dolga.

Vendar, če carinski dolg zadeva začasno protidampinško ali izravnalno dajatvijo, se mora vknjižba te dajatve opraviti najkasneje dva meseca od dneva objave uredbe o uvedbi dokončne protidampinške ali izravnalne dajatve v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3.  V primeru, če carinski dolg nastane pod drugimi pogoji, kot so navedeni v odstavku 1, se mora vknjižba ustreznega zneska dajatev opraviti v roku dveh dni, kar se šteje od dneva, ko imajo carinski organi možnost, da

Člen 219

1.  Roki za vknjižbo iz člena 218 se lahko podaljšajo:

Tako podaljšani roki ne smejo biti daljši od 14 dni.

2.  Roki iz odstavka 1 se ne uporabljajo v primeru nepredvidljivih dogodkov ali višje sile.

Člen 220

1.  Če znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, ni bil vknjižen v skladu s členoma 218 in 219 ali je bil vknjižen nižji znesek od zakonsko dolgovanega, se mora vknjižba zneska izterjevanih dajatev, ali preostalega izterjevanega zneska dajatev, opraviti v roku dveh dni, ki se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in lahko izračunajo zakonsko dolgovani znesek ter določijo dolžnika (naknadna vknjižba). Ta rok se lahko podaljša v skladu s členom 219.

2.  Razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1) se naknadna vknjižba ne opravi, če:

▼M3

▼B

Člen 221

1.  Znesek dajatev se mora dolžniku takoj po vknjižbi v skladu z ustreznimi postopki sporočiti.

2.  Če je bil plačljivi znesek dajatev okvirno naveden že v carinski deklaraciji, lahko carinski organi predvidijo, da se sporočilo iz odstavka 1 pošlje le, če navedeni znesek dajatev ne ustreza tistemu, ki so ga sami določili.

Če se uporabi možnost iz prejšnjega pododstavka, se brez vpliva na uporabo drugega pododstavka člena 218(1) prepustitev blaga, ki jo odobrijo carinski organi, šteje za sporočilo dolžniku o vknjiženem znesku dajatev.

▼M3

3.  Po poteku treh let od datuma, ko je carinski dolg nastal, se dolžniku ne pošlje obvestilo. Ta rok se odloži z dnem, ko je vložena pritožba v smislu člena 243 za toliko časa, kolikor traja pritožbeni postopek.

4.  Če je carinski dolg posledica dejanja, ki je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, zavezano sprožitvi kazenskega postopka na sodišču, se lahko znesek, opredeljen z veljavnimi določbami, sporoči dolžniku po izteku triletnega roka iz odstavka 3.

▼B

Oddelek 2

Roki in postopki plačila zneska dajatev

Člen 222

1.  Vsak znesek dajatev, ki je bil sporočen v skladu s členom 221, mora dolžnik plačati v naslednjih rokih:

▼M3

2.  Primeri in pogoji, pod katerimi se dolžnikova obveznost plačila dajatve odloži, se lahko predvidijo v skladu s postopkom odbora:

▼B

Člen 223

Plačilo se mora opraviti v gotovini ali na kakršen koli drug način, ki ima skladno z veljavnimi določbami učinek razdolžitve. Lahko se opravi tudi s poračunom, če to predvidevajo veljavne določbe.

Člen 224

Če se znesek dajatev nanaša na blago, deklarirano za carinski postopek z obveznostjo plačila takšnih dajatev, carinski organi pod pogoji, določenimi v členih 225, 226 in 227, na zahtevo udeleženega odobrijo odlog plačila tega zneska.

Člen 225

Odobritev odloga plačila se pogojuje s predložitvijo zavarovanja s strani vložnika zahtevka.

Poleg tega pa se lahko zaradi odobritve odloga plačila zaračunajo dodatni stroški za obravnavo zahtevka ali opravljeno storitev.

Člen 226

Carinski organi določijo, kateri od naslednjih postopkov se mora uporabiti za odobritev odloga plačila:

Člen 227

1.  Rok odloga plačila znaša 30 dni. Izračuna se na naslednji način:

2.  Če vsebujejo obdobja iz odstavka 1(b) in (c) neparno število dni, mora število dni, ki jih je treba ob uporabi odstavka 1(b) in (c) odšteti od roka 30 dni, ustrezati polovici naslednjega nižjega parnega števila dni.

3.  Če se obdobja iz odstavka 1(b) in (c) nanašajo na koledarski teden ali koledarski mesec, lahko države članice zaradi poenostavitve predvidijo, da se zneski dajatev, za katere je bil odobren odlog plačila, plačajo na naslednji način:

Člen 228

1.  Odlog plačila se ne more odobriti za zneske dajatev, ki so bili, kljub temu, da se nanašajo na blago, deklarirano za carinski postopek z obveznostjo plačila takšnih dajatev, vknjiženi skladno z veljavnimi določbami glede sprejema nepopolnih deklaracij, ker deklarant po poteku določenega roka ni predložil potrebnih podatkov za dokončno določitev carinske vrednosti blaga ali ni zagotovil navedb ali dokumentov, ki so manjkali ob sprejemu nepopolne deklaracije.

2.  Vendar se lahko odlog plačila v primerih iz odstavka 1 odobri, če je bil znesek dajatev, ki se terjajo, vknjižen pred potekom roka tridesetih dni, ki se šteje od dneva vknjižbe prvotno zahtevanega zneska, ali, če vknjižba ni bila opravljena, po dnevu sprejema deklaracije za zadevno blago. Odlog plačila, odobren pod temi pogoji, ne sme trajati dlje od dneva poteka obdobja, ki je bilo ob uporabi člena 227 odobreno za prvotno določeni znesek dajatev ali bi bilo odobreno, če bi bil zakonsko dolgovani znesek dajatev vknjižen ob vložitvi carinske deklaracije za zadevno blago.

Člen 229

Carinski organi lahko dolžniku poleg odloga plačila odobrijo tudi druge plačilne olajšave.

Odobritev teh plačilnih olajšav:

Carinski organi lahko opustijo zahtevo plačila kreditnih obresti, če bi ta zahteva zaradi položaja dolžnika povzročila občutne gospodarske ali socialne težave.

Člen 230

Ne glede na to, katera plačilna olajšava je bila odobrena dolžniku, lahko ta v vsakem primeru celoto ali del dolgovanega zneska dajatev odplača pred potekom odobrenega roka.

Člen 231

Vsak znesek dajatev lahko namesto dolžnika plača tudi tretja oseba.

Člen 232

1.  Če znesek dajatev ni bil plačan v predvidenem roku:

2.  Carinski organi lahko opustijo pobiranje zamudnih obresti:

3.  Carinski organi lahko določijo:

POGLAVJE 4

UGASNITEV CARINSKEGA DOLGA

Člen 233

Brez vpliva na veljavne določbe o zastaranju carinskega dolga in o neizterjanem znesku carinskega dolga v primeru, ko je bila sodno ugotovljena plačilna nesposobnost dolžnika, carinski dolg ugasne:

V primeru zaplembe in odvzema se v okviru kazenske zakonodaje, ki se uporablja za carinske prekrške, carinski dolg ne šteje za ugaslega, če kazenska zakonodaja države članice predvideva, da carine služijo kot podlaga za določitev kazni ali da obstoj carinskega dolga služi kot podlaga za kazenski pregon.

Člen 234

Carinski dolg omenjen v členu 216 ugasne tudi, če se prekličejo formalnosti, ki so bile opravljene za pridobitev preferencialne tarifne obravnave iz člena 216.

POGLAVJE 5

POVRAČILO IN ODPUST DAJATEV

Člen 235

Posamezni izrazi imajo naslednji pomen:

Člen 236

1.  Uvozne ali izvozne dajatve se povrnejo, kolikor se ugotovi, da v trenutku plačila znesek teh dajatev ni bil zakonsko dolgovan ali da je bil vknjižen v nasprotju s členom 220(2).

Uvozne ali izvozne dajatve se odpustijo, kolikor se ugotovi, da v trenutku vknjižbe znesek teh dajatev ni bil zakonsko dolgovan ali da je bil vknjižen v nasprotju s členom 220(2).

Povračilo ali odpust se ne odobri, če so dejstva, ki so povzročila plačilo ali vknjižbo zneska, ki ni bil zakonsko dolgovan, posledica goljufivega dejanja udeleženega.

2.  Povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev se odobri na podlagi zahtevka, vloženega pri pristojnem carinskem uradu pred potekom roka treh let, ki se šteje od dneva posredovanja sporočila o teh dajatvah dolžniku.

Ta rok se podaljša, če udeleženi dokaže, da zahtevka v tem roku ni mogel vložiti zaradi nepredvidljivega dogodka ali višje sile.

Carinski organi po službeni dolžnosti povrnejo ali odpustijo dajatve, če v tem roku sami ugotovijo, da gre za enega od primerov iz prvega in drugega pododstavka odstavka 1.

Člen 237

Uvozne ali izvozne dajatve se povrnejo, če se carinska deklaracija razveljavi in če so bile dajatve plačane. Povračilo se odobri na podlagi zahtevka udeleženega, vloženega v rokih, ki so predvideni za vložitev zahtevka za razveljavitev carinske deklaracije.

Člen 238

1.  Uvozne dajatve se povrnejo ali odpustijo, kolikor se ugotovi, da se vknjiženi znesek teh dajatev nanaša na blago, ki je bilo dano v zadevni carinski postopek, in ga je uvoznik zavrnil, ker je bilo v trenutku iz člena 67 poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo.

Šteje se, da poškodovano blago iz odstavka 1 vključuje tudi blago, ki se je poškodovalo pred prepustitvijo.

2.  Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se odobri pod pogojem:

3.  Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se ne odobri za blago, ki je bilo pred deklariranjem začasno uvoženo zaradi poskusov, razen če se ugotovi, da poškodovanosti tega blaga ali njegove neskladnosti z določili pogodbe pri poskusih ni bilo mogoče ugotoviti.

4.  Povračilo ali odpust uvoznih dajatev zaradi razlogov, opisanih v odstavku 1, se odobri na podlagi zahtevka, vloženega pri pristojnem carinskem uradu pred potekom roka dvanajstih mesecev, ki se šteje od dneva posredovanja sporočila teh dajatev dolžniku.

Vendar lahko carinski organi v primerno utemeljenih izjemnih primerih dovolijo prekoračitev tega roka.

Člen 239

1.  Uvozne ali izvozne dajatve se lahko povrnejo ali odpustijo v drugih primerih, kot so predvideni v členih 236, 237 in 238:

2.  Povračilo ali odpust dajatev zaradi razlogov, opisanih v odstavku 1, se odobri na podlagi zahtevka, vloženega pri pristojnem carinskem uradu pred potekom roka dvanajstih mesecev, ki se šteje od dneva posredovanja sporočila teh dajatev dolžniku.

Vendar lahko carinski organi v primerno utemeljenih izjemnih primerih dovolijo prekoračitev tega roka.

Člen 240

Uvozne ali izvozne dajatve se pod pogoji iz tega poglavja povrnejo ali odpustijo samo, če je znesek, ki se povrne ali odpusti, višji od tistega, ki je določen skladno s postopkom odbora.

Vendar lahko carinski organi ugodijo tudi drugemu zahtevku za povračilo ali odpust, ki se nanaša na nižji znesek dajatev.

Člen 241

Če carinski organi povrnejo zneske uvoznih ali izvoznih dajatev in morebiti pri plačilu teh dajatev pobrane kreditne ali zamudne obresti, ti organi za to ne plačajo nobenih obresti. Obresti pa je treba plačati, če:

Znesek teh obresti je treba izračunati tako, da ustreza znesku, ki bi se za ta namen zahteval na nacionalnem denarnem in kapitalskem trgu.

Člen 242

Če je bil carinski dolg zmotno odpuščen ali ustrezen znesek dajatev zmotno povrnjen, prvotni carinski dolg ponovno postane plačljiv. Obresti, ki so bile po potrebi plačane skladno s členom 241, je treba vrniti.

NASLOV VIII

PRITOŽBE

Člen 243

1.  Vsaka oseba se lahko pritoži na odločbe carinskih organov, ki se nanašajo na uporabo carinske zakonodaje in to osebo neposredno in osebno zadevajo.

Pritoži se lahko tudi oseba, ki je carinske organe zaprosila za sprejetje odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, vendar ti v roku iz člena 6(2) o zahtevku niso odločili.

Pritožbo je treba vložiti v državi članici, v kateri je bila odločba sprejeta ali vložen zahtevek zanjo.

2.  Pritožba se lahko vloži:

Člen 244

Vložitev pritožbe ne zadrži izvršbe izpodbijane odločbe.

Vendar carinski organi v celoti ali delno zadržijo izvršbo te odločbe, če utemeljeno dvomijo v skladnost izpodbijane odločbe s carinsko zakonodajo ali če bi lahko udeleženemu grozila nepopravljiva škoda.

Če izpodbijana odločba povzroči, da se uporabijo uvozne ali izvozne dajatve, se njena izvršitev lahko odloži le, če se predloži a zavarovanje. Vendar se lahko zahteva predložitve a zavarovanja opusti, če bi ta zahteva zaradi položaja dolžnika povzročila občutne gospodarske ali socialne težave.

Člen 245

Določbe v zvezi z izvajanjem pritožb sprejmejo države članice.

Člen 246

Ta naslov se ne uporablja za pritožbe, vložene zaradi odprave ali spremembe odločbe, ki so jo carinski organi sprejeli na podlagi kazenskega prava.

NASLOV IX

KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

ODBOR ZA CARINSKI ZAKONIK

▼M3

Člen 247

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, vključno z izvajanjem uredbe iz člena 184, razen naslova VIII in v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EGS) št. 2659/87 ( 7 ) ter členom 248 te uredbe, se sprejmejo v skladu s predpisanim postopkom, navedenim v členu 247a(2), ob upoštevanju skladnosti s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, ki jih je Skupnost sprejela.

Člen 247a

1.  Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik (v nadaljevanju imenovan „Odbor“).

2.  Če se navaja ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se opredeli kot trimesečni rok.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 248

Ukrepi, potrebni za izvajanje členov 11, 12 in 21, se sprejmejo v skladu s postopkom vodenja iz člena 248a(2).

Člen 248a

1.  Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik, odslej imenovan „Odbor“.

2.  Če se navaja ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi kot trimesečni rok.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 249

Odbor lahko obravnava vsa vprašanja v zvezi s carinsko zakonodajo, ki jih postavi predsedujoči na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnikov držav članic.

▼B

POGLAVJE 2

PRAVNI UČINKI SPREJETIH UKREPOV IN IZDANIH DOKUMENTOV V ENI DRŽAVI ČLANICI TER UGOTOVITEV, IZDELANIH V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

Člen 250

Če se carinski postopek uporablja v več državah članicah,

POGLAVJE 3

DRUGE KONČNE DOLOČBE

Člen 251

1.  Razveljavijo se naslednje uredbe in direktive:

2.  V vseh pravnih aktih, v katerih se sklicuje na uredbe ali direktive iz odstavka 1, se ta sklicevanja štejejo kot sklicevanja na ta zakonik.

Člen 252

▼M6 —————

▼B

2.  Uredba (EGS) št. 2658/87 ( 50 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3492/91 ( 51 ), se spremeni kot sledi:

Člen 253

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 1994.

Naslov VIII se v Združenem kraljestvu uporablja šele od 1. januarja 1995.

Člen 161 in člena 182 in 183, kolikor zadevata ponovni izvoz, se uporabljajo od 1. januarja 1993. Kolikor se ti členi nanašajo na določbe tega zakonika in dokler se te določbe še ne uporabljajo, se ta sklicevanja štejejo kot sklicevanja na ustrezne določbe uredb in direktiv iz člena 251.

Svet do 1. oktobra 1993 prouči problem blagovne menjave med državami članicami v okviru notranjega trga na podlagi poročila Komisije o stanju posvetovanj v zvezi s posledicami, ki jih je treba upoštevati zaradi obračunskega tečaja, ki se uporablja pri izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike. To poročilo po potrebi vsebuje predloge Komisije, o katerih Svet odloča skladno z določbami Pogodbe.

Svet do 1. januarja 1998 na podlagi poročila Komisije ponovno pregleda ta zakonik, zato da opravi spremembe, ki se zdijo potrebne predvsem zaradi vzpostavitve notranjega trga. To poročilo po potrebi vsebuje predloge, o katerih Svet odloča skladno z določbami Pogodbe.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

( 1 ) UL C 128, 23.5.1990, str. 1.

( 2 ) UL C 72, 18.3.1991, str. 176 in Sklep z dne 16.9.1992 (še ni objavljen v Uradnem listu).

( 3 ) UL C 60, 8.3.1991, str. 5.

( 4 ) UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3290/94 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105).

( 5 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 6 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 7 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

( 8 ) UL L 148, 28.6.1968, str. 1.

( 9 ) UL L 54, 28.2.1991, str. 4.

( 10 ) UL L 89, 2.4.1976, str. 1.

( 11 ) UL L 105, 22.4.1986, str. 1.

( 12 ) UL L 333, 30.11.1978, str. 5.

( 13 ) UL L 33, 4.2.1984, str. 2.

( 14 ) UL L 175, 12.7.1979, str. 1.

( 15 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 1.

( 16 ) UL L 197, 3.8.1979, str. 1.

( 17 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 1.

( 18 ) UL L 205, 13.8.1979, str. 19.

( 19 ) UL L 281, 12.10.1990, str. 28.

( 20 ) UL L 134, 31.5.1980, str. 1.

( 21 ) UL L 388, 30.12.1989, str. 24.

( 22 ) UL L 83, 30.3.1981, str. 40.

( 23 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 1.

( 24 ) UL L 376, 31.12.1982, str. 1.

( 25 ) UL L 155, 14.6.1985, str. 54.

( 26 ) UL L 272, 5.10.1985, str. 54.

( 27 ) UL L 78, 26.3.1991, str. 9.

( 28 ) UL L 197, 20.7.1984, str. 1.

( 29 ) UL L 188, 20.7.1985, str. 1.

( 30 ) UL L 350, 27.12.1985, str. 1.

( 31 ) UL L 212, 2.8.1986, str. 1.

( 32 ) UL L 201, 22.7.1987, str. 15.

( 33 ) UL L 361, 29.12.1988, str. 2.

( 34 ) UL L 102, 21.4.1988, str. 5.

( 35 ) UL L 160, 26.6.1990, str. 6.

( 36 ) UL L 174, 6.7.1988, str. 1.

( 37 ) UL L 225, 15.8.1988, str. 1.

( 38 ) UL L 246, 10.9.1990, str. 1.

( 39 ) UL L 225, 15.8.1988, str. 8.

( 40 ) UL L 173, 26.6.1992, str. 30.

( 41 ) UL L 367, 31.12.1988, str. 1.

( 42 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 1.

( 43 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 8.

( 44 ) UL L 321, 4.11.1989, str. 5.

( 45 ) UL L 388, 30.12.1989, str. 1.

( 46 ) UL L 160, 26.6.1990, str. 1.

( 47 ) UL L 262, 26.9.1990, str. 1.

( 48 ) UL L 78, 26.3.1991, str. 1.

( 49 ) UL L 78, 26.3.1991, str. 6.

( 50 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

( 51 ) UL L 328, 30.11.1991, str. 80.