ČLEN 1

Cilj

Cilj tega sporazuma, ki je skladen s skupno zavezo pogodbenic za trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, je vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev, da so vsi lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Hondurasa uvažajo v Unijo, proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje s takimi lesnimi proizvodi.

Ta sporazum zagotavlja tudi podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama, namenjena olajševanju in spodbujanju celovitega izvajanja tega sporazuma ter okrepitvi izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„uvoz v Unijo“ pomeni sprostitev lesnih proizvodov, ki jih ni mogoče opredeliti za „blago nekomercialne narave“, kakor je opredeljeno v točki (21) člena 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije, v prosti promet v Uniji v smislu člena 201 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije;

(b)	„izvoz“ pomeni fizični izstop ali odvzem lesnih proizvodov iz katerega koli dela ozemlja Hondurasa, razen lesnih proizvodov, ki so v tranzitu prek Hondurasa;

(c)	„lesni proizvodi v tranzitu“ pomeni vse lesne proizvode s poreklom iz tretje države, ki pod carinskim nadzorom vstopijo na ozemlje Hondurasa in ga zapustijo v enaki obliki, pri čemer se njihova država porekla ne spremeni niti se lesni proizvodi ne tržijo v Hondurasu;

(d)	„lesni proizvodi“ pomeni proizvode, navedene v Prilogi I;

(e)	„oznaka HS“ pomeni največ šestmestno številsko kodo, kot je določena v harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljenem z Mednarodno konvencijo Svetovne carinske organizacije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga;

(f)	„dovoljenje FLEGT“ pomeni dokument, ki potrjuje, da je bila pošiljka zakonito pridobljena in preverjena v skladu z merili iz tega sporazuma;

(g)	„organ za izdajanje dovoljenj“ pomeni organ, ki ga Honduras imenuje za izdajanje in potrjevanje dovoljenj FLEGT;

(h)	„pristojni organi“ pomeni organe, ki jih države članice Unije imenujejo za prejemanje, priznavanje in preverjanje dovoljenj FLEGT;

(i)	„pošiljka“ pomeni količino lesnih proizvodov, za katere se izda dovoljenje FLEGT in ki jo pošlje pošiljatelj ali odpravnik iz Hondurasa ter se pri carinskem uradu v Uniji predloži za sprostitev v prosti promet;

(j)	„zakonito pridobljen les“ pomeni lesne proizvode, ki se pridobivajo, proizvajajo, predelujejo, prevažajo in tržijo po postopkih, ki so v skladu z veljavno zakonodajo Hondurasa, kot je določena v Prilogi II, in/ali uvažajo in proizvajajo v skladu z njo;

(k)

„sprostitev v prosti promet“ pomeni carinski postopek Unije, na podlagi katerega dobi blago, ki nima porekla v Uniji, carinski status unijskega blaga v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013, ter ki vključuje: pobiranje zapadlih uvoznih dajatev; po potrebi pobiranje drugih dajatev; uporabo ukrepov trgovinske politike ter prepovedi in omejitev ter izpolnjevanje drugih predpisanih formalnosti glede uvoza blaga.

ČLEN 3

Shema izdajanja dovoljenj FLEGT

ČLEN 4

Organ za izdajanje dovoljenj

ČLEN 5

Pristojni organi Unije

ČLEN 6

Dovoljenja FLEGT

ČLEN 7

Opredelitev zakonito pridobljenega lesa

Za namene tega sporazuma je opredelitev zakonito pridobljenega lesa določena v Prilogi II. V tej prilogi je opisana nacionalna zakonodaja Hondurasa, ki jo je treba upoštevati, da se za lesne proizvode izda dovoljenje FLEGT. Poleg tega so določeni načela, merila, kazalniki in dokazila za dokazovanje skladnosti z navedeno zakonodajo.

ČLEN 8

Preverjanje zakonitosti proizvedenega ali pridobljenega lesa

ČLEN 9

Sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT, v prosti promet

ČLEN 10

Neodvisni nadzornik

ČLEN 11

Nepravilnosti

Pogodbenici se medsebojno obvestita v skladu s členom 21, če sumita ali imata dokaze o kakršnem koli izogibanju predpisom ali o nepravilnosti v shemi izdajanja dovoljenj FLEGT, zlasti v zvezi z:

(a)	goljufivim trgovanjem, zlasti preusmerjanjem trgovine iz Hondurasa v Unijo prek tretje države, kadar obstaja razlog za domnevo, da je namen tega izogibanje izdajanju dovoljenj;

(b)	dovoljenji FLEGT za lesne proizvode, ki vsebujejo les iz tretjih držav, pri katerem obstaja sum, da je bil pridobljen nezakonito, in

(c)	goljufijami pri pridobivanju ali uporabi dovoljenj FLEGT.

ČLEN 12

Datum začetka izvajanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT

ČLEN 13

Uporaba sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za lesne proizvode, ki se ne izvažajo v Unijo

ČLEN 14

Časovni načrt izvajanja tega sporazuma

ČLEN 15

Dopolnilni in spremljevalni ukrepi

ČLEN 16

Vključevanje deležnikov v izvajanje tega sporazuma

ČLEN 17

Zaščitni ukrepi na področju socialnega varstva

ČLEN 18

Spodbujevalni ukrepi v zvezi s trgi

Unija si ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti prizadeva spodbujati ugoden dostop lesnih proizvodov, zajetih s tem sporazumom, do svojega trga. Taka prizadevanja vključujejo spodbujanje:

(a)	politik javnih in zasebnih naročil, ki priznavajo prizadevanja za zagotavljanje ponudbe zakonitih gozdnih proizvodov, in

(b)	ugodnejšega mnenja o proizvodih z dovoljenjem FLEGT na trgu Unije.

ČLEN 19

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma

ČLEN 20

Preglednost in dostop do javnih informacij

ČLEN 21

Obveščanje o izvajanju tega sporazuma

ČLEN 22

Zaupne informacije

ČLEN 23

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedene pogodbe, in na ozemlju Hondurasa.

ČLEN 24

Reševanje sporov

ČLEN 25

Začasna prekinitev

ČLEN 26

Spremembe

ČLEN 27

Trajanje

Ta sporazum velja pet let od začetka veljavnosti in se tiho podaljša za enako obdobje, če ne preneha veljati v skladu s postopkom iz člena 28.

ČLEN 28

Prenehanje tega sporazuma

Ne glede na člen 27 lahko katera koli od pogodbenic odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati 12 mesecev po datumu takega uradnega obvestila.

ČLEN 29

Priloge

Priloge k temu sporazumu so sestavni del sporazuma.

ČLEN 30

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsaka različica enako verodostojna. V primeru razhajanja prevlada špansko besedilo.

ČLEN 31

Začetek veljavnosti

PRILOGE

PRILOGA I

SEZNAM LESNIH PROIZVODOV, ZAJETIH S SHEMO IZDAJANJA DOVOLJENJ FLEGT

Ta priloga vsebuje 19 lesnih proizvodov, vključno s petimi obveznimi proizvodi iz Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (1) ter 14 dodatnimi proizvodi, ki jih je Honduras izbral na podlagi pregleda podatkov iz različnih virov: centralne banke Hondurasa za izvozni trg in registra Instituto Nacional de Conservación y Desarrollo Forestal, Áreas Protegidas y Vida Silvestre (ICF) za domači trg. Leta 2013 so bila posvetovanja v zvezi z lesnimi proizvodi, ki jih je treba vključiti v to prilogo, organizirana tudi z različnimi subjekti iz gozdarskega sektorja iz glavnih regij države.

V skladu s honduraškim zakonom o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah (LFAPVS) je izvoz nekaterih lesnih proizvodov prepovedan. V skladu s členom 102 navedenega zakona se lahko les iz vrst listavcev iz naravnih gozdov izvaža samo kot obdelan les. Zato izvoz okroglega ali grobo obdelanega lesa iz teh vrst ni dovoljen.

Čeprav je izvoz okroglega ali grobo obdelanega lesa iz teh vrst prepovedan, je zajet s honduraškim sistemom za zagotavljanje zakonitosti za lesne proizvode (LAS) (Sistema para Asegurar la Legalidad de los productos de la madera de Honduras) v vseh fazah obdelave (2).

Seznam v razpredelnici v nadaljevanju se nanaša na harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljen z Mednarodno konvencijo Svetovne carinske organizacije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ter kombinirano nomenklaturo skupnega carinskega sistema EU.

Oznake harmoniziranega sistema (HS) in kombinirane nomenklature (KN) za lesne proizvode, zajete s shemo izdajanja dovoljenj FLEGT

Število	Oznaka	Opis	Običajno ime v Hondurasu
1	4401.21	Iver, sekanci in podobno iz lesa iglavcev.	Astillas o chips
2	4401.22	Iver, sekanci in podobno iz lesa neiglavcev.	Astillas o chips
3	4401.31	Lesni peleti.	Pellets, briquetas
4	Ex. 4403	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan); razen okroglega ali grobo obdelanega lesa listavcev iz naravnih gozdov, ki ustreza oznaki 4403 4985.	Madera en rollo, timber
	Ex. 4403 4985	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan). Neobdelan z barvo, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, iz neiglavcev. Iz vrst tropskega drevja iz naravnih gozdov. (SA 4403.49.00.00 v Hondurasu) Izvoz prepovedan v skladu s honduraško zakonodajo. V skladu s členom 3 tega sporazuma se za proizvode s to oznako HS ne more izdati dovoljenje FLEGT, zato se ti proizvodi ne morejo uvažati v EU.
5	4404	Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov; trakovi in podobno iz lesa.	Estacas, palos de escoba, palillos, nasas, tampas
6	4406	Leseni železniški ali tramvajski pragovi.	Durmientes
7	4407	Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, prstasto spojen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm.	Madera aserrada, madera cepillada, madera en bloque, cuartones
8	4408	Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm.	Chapa, enchapado, plywood
9	4409	Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne.	Molduras, pisos, forros, cielos, machimbres
10	4410	Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi.	Tableros, OSB
11	4411	Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi.	Tableros, MDF
12	4412	Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les.	Contrachapada
13	4415	Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa.	Pallets, tarimas, cajas
14	4418	Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle.	Puertas, ventanas, marcos, contramarcos, encofrados, postes, vigas
15	4419	Lesena namizna in kuhinjska posoda in pribor.
16	9403.30	Leseno pisarniško pohištvo.
17	9403.40	Leseno kuhinjsko pohištvo.
18	9403.50	Leseno pohištvo za spalnice.
19	9403.60	Drugo leseno pohištvo.

---

(1)  UL EU L 347, 30.12.2005, str.1.

(2)  V Hondurasu je les iz vrst listavcev opredeljen kot les, pridobljen iz listnatih dreves.

PRILOGA II

KONTROLNI SEZNAMI HONDURASA ZA PREVERJANJE ZAKONITOSTI

Opredelitev zakonitega lesa in lesnih proizvodov

Za namene tega sporazuma se šteje, da so les in lesni proizvodi zakoniti, če so njihovo poreklo, pridobivanje, prevoz, žaganje, obdelava in trgovanje z njimi na nacionalnem in mednarodnih trgih v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi o gozdovih, okolju, gospodarstvu, socialnih zadevah, kulturi, davkih in prodaji, kot so določeni v tej prilogi, in v skladu s Prilogo V.

Ob popolnem in dejavnem sodelovanju vladnih institucij, zasebnega sektorja, organizacij civilne družbe, kmetijsko-gozdarskih skupin, skupnosti, akademske skupnosti ter domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu je bilo mogoče oblikovati kontrolne sezname za preverjanje zakonitosti tako, da vključujejo ključne informacije, potrebne za izboljšanje upravljanja gozdarstva.

Kontrolni seznami Hondurasa za preverjanje zakonitosti temeljijo na šestih načelih, 17 merilih, 36 kazalnikih in 56 sredstvih za preverjanje. Strukturirani so ob upoštevanju zakonov v zvezi z gozdarskim sektorjem, zajemajo pa različne vidike javnega upravljanja v smislu:

—	upravnih postopkov za priznanje lastninskih pravic na javnih in zasebnih zemljiščih;

—	pravilne uporabe postopkov za dodelitev javnih gozdnih zemljišč osebam ali skupinam;

—	spoštovanja dednih pravic domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu;

—	spoštovanja pravic delavcev v gozdarskem sektorju.

V gozdni proizvodni verigi je cilj zagotoviti:

—	skladnost s tehničnimi in pravnimi zahtevami za odobritev in uporabo dovoljenj za pridobivanje lesnih proizvodov;

—	skladnost s pravnimi določbami za prevoz lesnih proizvodov v celotni dobavni verigi;

—	skladnost s tehničnimi in pravnimi določbami za registracijo in dejavnost podjetij (za gozdne proizvode (primarne in sekundarne) in skladišča lesa;

—	skladnost s pravnimi določbami za lokalno, nacionalno in mednarodno trgovino;

—	skladnost z določbami v zvezi s tarifami in davki.

Kontrolni seznami ne vključujejo posebnega načela v zvezi z okoljem, ker to velja za medsektorsko vprašanje v vseh kontrolnih seznamih in implicitno v okviru načela 3, saj gozdarske dejavnosti in dejavnosti pridobivanja temeljijo na načrtih za gospodarjenje z gozdovi, ki so namenjeni zagotavljanju ustreznega upravljanja in trajnosti vira. Natančneje, okolje je zajeto s kazalnikom 3.4.2, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje pri načrtih za gospodarjenje z gozdovi, in kazalnikom 3.6.2, ki se nanaša na skladnost gozdarskih podjetij z ukrepi za ublažitev vplivov na okolje.

1.   Načela

Kontrolni seznami so razvrščeni v skladu z naslednjimi šestimi načeli:

(1)	pravice do posesti in do lastništva gozdnih območij;

(2)	pravice domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla, ki prebivajo na gozdnih območjih Hondurasa;

(3)	skladnost subjektov v gozdarskem sektorju z zakoni in drugimi predpisi o gospodarjenju z gozdovi ter pridobivanju, prevozu in industrializaciji lesnih proizvodov ter trgovanju z njimi;

(4)	obveznosti iz delovnega razmerja ter v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

(5)	pravila o mednarodni trgovini z lesnimi proizvodi;

(6)	obveznosti v zvezi s tarifami in davki.

2.   Premisleki za preverjanje zakonitosti

Sredstva za preverjanje za kazalnike v okviru vsakega od šestih načel na teh kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti obsegajo upravne dokumente in evidence, ki jih javne institucije pripravljajo v skladu s povpraševanjem po storitvah. V priročniku za preverjanje so opisane metodologije za izdelavo in preverjanje, poleg tega so navedeni pogostost preverjanja za vsak kazalnik ter fizični in elektronski arhivi, v katerih so sredstva za preverjanje shranjena. Za ta priročnik je odgovoren skupni odbor za izvajanje Sporazuma, ki ga po potrebi pregleda, posodobi in odobri.

Za zagotovitev skladnosti z načeli bodo med institucijami, vključenimi v gozdno proizvodno verigo, ter Instituto Nacional de Conservación y Desarrollo Forestal, Áreas Protegidas y Vida Silvestre (ICF) vzpostavljeni dogovori o sodelovanju.

3.   Viri lesa

V zakonu o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah (LFAPVS) so opisane vrste lastništva na območjih v Hondurasu, kjer se les seka, obdeluje in prodaja. Vrste lastništva so navedene v nadaljevanju.

A.

Javna gozdna območja: to so nacionalna gozdna območja na zemljiščih v državni lasti, občinska gozdna območja (območja ejido) na zemljiščih v občinski lasti in gozdna območja, ki jih pridobijo državne institucije, ter vsa gozdna območja, ki jih ima država v lasti in najemu (členi 45, 46 in 47 LFAPVS). Najem pomeni postopek, po katerem lastnik fizični ali pravni osebi dovoli uporabljati in izkoriščati gozdno območje za določeno obdobje in pod določenimi pogoji. (a) Nacionalna gozdna območja sestavljajo: — gozdna območja znotraj ozemeljskih meja države, ki niso v lasti nikogar drugega; — gozdna območja, ki jih država ali katera od njenih institucij pridobi z razlastitvijo, nakupom, prodajo ali katero koli zakonito listino o lastništvu, v skladu s katero ima pravico do lastništva, in sicer ne glede na to, ali je evidentirana v zemljiški knjigi. Ta se imenujejo bienes fiscales ali bienes nacionales [državna ali nacionalna zemljišča] (člen 46 LFAPVS). (b) Občinska gozdna območja (ejido) sestavljajo: — gozdna območja, zajeta z listinami o lastništvu, ki jih je država podelila občinam kot „ejidos“ (zemljišče v občinski lasti); — druga gozdna območja, ki jih imajo občine v lasti na podlagi katere koli druge listine o lastništvu, v skladu z LFAPVS (člen 47). Občinska gozdna območja so javna, vendar v zvezi s pridobivanjem lesa ICF občino obravnava kot zasebnega lastnika. (c) Gozdna območja, ki so jih pridobile državne institucije, ali terrenos fiscales (zemljišča v državni lasti) so državna lastnina, v zvezi s katero ima listino o lastništvu javni organ. Les se lahko pridobiva v gozdovih v državni lasti, če to dovoljuje njihova kategorija gospodarjenja in če to ustrezno dovoli pristojni organ v zadevnem načrtu za gospodarjenje z gozdovi. Če gre za gozd v državni lasti (ki je registriran v katalogu neodtujljivih javnih gozdnih virov (CPPFI) in zemljiški knjigi), bi se moral obravnavati kot zasebni gozd in ne kot javni gozd.

B.

Zasebna gozdna območja: to so gozdna območja na zemljiščih v lasti fizičnih ali pravnih oseb, za katere velja zasebno pravo, pri čemer je popolno lastništvo priznano na podlagi zakonite listine o lastništvu, ki jo je prvotno izdala država in je evidentirana v zemljiški knjigi (člen 45 LFAPVS). — Zasebna gozdna območja skupnosti ali zasebna gozdna območja, ki si jih deli več skupnosti, sestavljajo gozdovi na zemljiščih v lasti podeželskih skupnosti in gozdna območja, ki so v lasti domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu ali ne. Zaradi dednih pravic država spoštuje gozdna območja na zemljiščih, ki so tradicionalno pripadala domorodnim ljudstvom in ljudstvom afriškega porekla v Hondurasu, v skladu z nacionalnimi zakoni in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 v zvezi z domorodnimi in plemenskimi ljudstvi v neodvisnih državah, in to ne glede na to, ali imajo zanje listino o lastništvu.

C.	Negozdna območja: pravnega ali regulativnega okvira za uporabo lesa s teh območij, s katerih se občasno dobavlja les iz posameznih dreves, zdaj ni. Dopolnilni ukrepi iz Priloge VIII vključujejo strukturo takega regulativnega okvira.

4.   Spremembe honduraškega regulativnega, organizacijskega in institucionalnega okvira

Ker se lahko vsi regulativni, upravni in institucionalni okviri spremenijo, bodo morda potrebne spremembe postopkov v Hondurasu, zaradi katerih bo treba prilagoditi vsebino kazalnikov, opisanih v teh kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti. Skupni odbor za izvajanje Sporazuma bo najmanj vsaki dve leti analiziral in po potrebi potrdil te spremembe. Najmanj vsaki dve leti bo analiziral tudi vse revizije ali posodobitve te priloge, ki bodo morda potrebne, da bi se upoštevale vse ustrezne spremembe regulativnih, upravnih in institucionalnih okvirov v Hondurasu.

KONTROLNI SEZNAMI ZA PREVERJANJE ZAKONITOSTI

NAČELO ŠT. 1: SUBJEKTI V GOZDARSKEM SEKTORJU SPOŠTUJEJO LASTNINSKE PRAVICE IN PRAVICE DO POSESTI GOZDNIH OBMOČIJ V SKLADU Z VELJAVNO ZAKONODAJO.
Merilo 1.1: javni in zasebni subjekti v gozdarskem sektorju, ki sodelujejo pri proizvodnih dejavnostih, temelječih na gozdovih, ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo za dokazovanje lastništva na gozdnih območjih.
Kazalnik 1.1.1: lastniki zasebnih gozdnih območij, vključno z gozdnimi območji skupnosti ali gozdnimi območji, ki si jih deli več skupnosti, in občinskimi (ejido) gozdnimi območji, imajo dokumente, ki dokazujejo njihovo lastništvo.
Sredstva za preverjanje: 1. posodobljeno in popolno potrdilo o registriranem lastništvu.	Pravna podlaga:   členi 37, 94, 95, odlok št. 82-2004, zakon o lastninskih razmerjih.	Pristojna institucija:   inštitut za zemljišča (IP), generalni direktorat za registracijo zemljišč in geografijo (DGRCG).
Kazalnik 1.1.2: nacionalna gozdna območja v državni lasti so evidentirana v zemljiški knjigi IP in katalogu neodtujljivih javnih gozdnih virov ICF.
Sredstva za preverjanje: 1. vpis listine o lastništvu v zemljiško knjigo IP; 2. evidenca o registraciji listine o lastništvu v katalogu neodtujljivih javnih gozdnih virov (CPPFI) ICF.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člen 37, odlok št. 82-2004, zakon o lastninskih razmerjih;   za 2. sredstvo:   člena 56 in 61, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   za 1. sredstvo:   IP, generalni direktorat za registracijo zemljišč in geografijo;   za 2. sredstvo:   ICF, center za gozdarske vire in informacije (CIPF).
Merilo 1.2: dodelitev nacionalnih in občinskih (ejido) gozdnih območij skupnostim, kmetijsko-gozdarskim skupinam in fizičnim ali pravnim osebam.
Kazalnik 1.2.1: ICF sklene pogodbe o gospodarjenju z gozdovi na nacionalnih območjih za kratko-, srednje- in dolgoročno izvajanje dejavnosti gospodarjenja z gozdovi.
Sredstva za preverjanje (bodisi): 1. podpisana in veljavna pogodba za gospodarjenje z gozdovi ali gozdarske dejavnosti (velja za fizične in pravne osebe); 2. podpisana in veljavna pogodba za gospodarjenje z gozdovi skupnosti (velja za kmetijsko-gozdarske skupine in skupnosti).	Pravna podlaga:   za obe sredstvi:   člen 77, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   za 1. sredstvo:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj;   za 2. sredstvo:   ICF, urad za razvoj gozdov skupnosti.
Kazalnik 1.2.2: občina sklene pogodbo o gospodarjenju z gozdovi skupnosti na občinskih (ejido) območjih za kratko-, srednje- in dolgoročno izvajanje dejavnosti gospodarjenja z gozdovi.
Sredstva za preverjanje: 1. podpisana in veljavna pogodba o gospodarjenju z gozdovi skupnosti za občinsko (ejido) zemljišče.	Pravna podlaga:   člen 128, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   člen 451, izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   sporazum ICF št. 027-2015 o gospodarjenju z gozdovi na občinskih (ejido) območjih v okviru gozdarstva skupnosti.	Pristojna institucija:   občina, občinski svet.   ICF, urad za razvoj gozdov skupnosti.
NAČELO ŠT. 2: DRŽAVA HONDURAS SPOŠTUJE PRAVICE DOMORODNIH LJUDSTEV IN LJUDSTEV AFRIŠKEGA POREKLA, KI PREBIVAJO NA GOZDNIH OBMOČJIH HONDURASA.
Merilo 2.1: država Honduras ravna v skladu s Konvencijo MOD št. 169 v zvezi s priznavanjem pravic do lastništva in posvetovanja („prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju“ – FPIC) za območja, ki so bila tradicionalno v lasti domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu.
Kazalnik 2.1.1: država izdaja listine o popolnem lastništvu prek pristojnih institucij, IP, nacionalneha kmetijskega inštituta (INA) in ICF, medtem ko IP evidentira gozdna območja, ki so bila tradicionalno v lasti prednikov domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu (PIAH), da bi se dovolilo pridobivanje lesa za trg.
Sredstva za preverjanje:   za nacionalna in občinska (ejido) zemljišča (za sredstvi 1 in 2): 1. listina o lastništvu, vpisana v zemljiški knjigi IP; 2. listina o lastništvu, vpisana v nacionalni kmetijski register INA.   Za zemljišča domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu, ki so v popolni lasti ICF (sredstvo 3): 3. listina o lastništvu zaradi ločitve, vpisana v zemljiški knjigi IP.	Pravna podlaga:   za 1., 2. in 3. sredstvo: — členi 13, 14, 15, 18 in 19, odlok št. 26-94 (ratifikacija Konvencije MOD št. 169);   za 1. in 2. sredstvo: — členi 93, 94, 95, 100, 101 in 125, odlok št. 82-2004, zakon o lastninskih razmerjih in njegova izvedbena uredba; — člen 92, Zakon o kmetijski reformi, spremenjen z zakonom o posodobitvi in razvoju kmetijskega sektorja, odlok št. 31-92;	Pristojna institucija:   za 1. sredstvo:   IP, generalni direktorat za registracijo zemljišč in geografijo;   za 2. sredstvo:   INA, nacionalni kmetijski register;   za 3. sredstvo:   ICF, center za gozdarske vire in informacije (CIPF).
	za 2. sredstvo: — člen 69 spremenjenega zakona o občinah, odlok št. 127-2000; za 3. sredstvo: — člen 45, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah; — odlok št. 61-2013 z dne 17. aprila 2013 o pooblastitvi ICF za odzivanje na vloge za listine o lastništvu za območja skupnosti in območja, ki si jih deli več skupnosti, ki jih predložijo organizacije domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu; — sporazum št. 31-2012 z dne 3. avgusta 2012, s katerim je ICF opredelil postopek za izdajanje listin o lastništvu za zemljišča, ki so bila tradicionalno v lasti prednikov domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla, ki prebivajo v biosferi Río Plátano v Hondurasu; — v skladu s sporazumom št. 31-2012 z dne 3. avgusta 2012 je treba objaviti zakonodajni odlok za odobritev ločitve gozdnih območij, ki jih opredeli ICF in so v njegovi lasti, da se lahko listine o lastništvu prenesejo na domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla v Hondurasu.
Kazalnik 2.1.2: ICF spoštuje pravico do prostovoljnega predhodnega in informiranega soglasja na ozemljih domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu, če naj bi se na njih izvajalo pridobivanje lesa za trg, ki bo neposredno vplivalo na navedena ljudstva.
Sredstva za preverjanje: 1. poročilo o posvetovanju, ki ga je organiziral ICF. Opomba: v poročilu o posvetovanju, ki ga je organiziral ICF, je predstavljen rezultat posvetovanja (tj. potreben dogovor ali odobritev predlaganih ukrepov za pridobivanje lesa za trg), opravljenega v skladu s Konvencijo MOD št. 169 v zvezi z domorodnimi in plemenskimi ljudstvi ter veljavno nacionalno zakonodajo.	Pravna podlaga:   člena 6 in 15 odloka št. 26-94 (ratifikacija Konvencije MOD št. 169).   Po potrditvi zakona bi bilo treba vključiti sklic na nacionalno pravo o FPIC.	Pristojna institucija:   ICF, urad za razvoj gozdov skupnosti.
NAČELO ŠT. 3: SUBJEKTI V GOZDARSKEM SEKTORJU RAVNAJO V SKLADU Z ZAKONI IN PRAVILI O UPRAVLJANJU GOZODARSTVA TER PRIDOBIVANJU, PREVOZU IN OBDELAVI LESNIH PROIZVODOV TER TRGOVANJU Z NJIMI.
Merilo 3.1: lastniki in uporabniki zemljišč s pravico do uživanja zemljišč na podlagi pogodb o gospodarjenju z gozdovi imajo načrte za gospodarjenje z gozdovi ali posebne načrte za kmetijsko-gozdarske sisteme, ki izpolnjujejo ustrezne pravne zahteve.
Kazalnik 3.1.1: lastniki zasebnih in občinskih (ejido) gozdnih območij, ki izvajajo dejavnosti pridobivanja, imajo potrjen in veljaven načrt za gospodarjenje z gozdovi.
Sredstva za preverjanje: 1. potrjen in veljaven načrt za gospodarjenje z gozdovi.	Pravna podlaga:   člena 70 in 74, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj;
Kazalnik 3.1.2: uporabniki s pravico do uživanja (skupnosti, kmetijsko-gozdarske organizacije ter fizične ali pravne osebe) nacionalnih javnih gozdnih območij, registrirani pri ICF, ki izvajajo dejavnosti pridobivanja, imajo potrjen in veljaven načrt za gospodarjenje z gozdovi.
Sredstva za preverjanje: 1. potrjen in veljaven načrt za gospodarjenje z gozdovi za nacionalna javna gozdna območja.	Pravna podlaga:   člena 70 in 74, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   ICF, urad za razvoj gozdov skupnosti ter urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj.
Kazalnik 3.1.3: lastniki območij s kmetijsko-gozdarskimi sistemi v zasebni in občinski (ejido) lasti, ki izvajajo dejavnosti pridobivanja, imajo potrjen in veljaven poseben načrt za kmetijsko-gozdarske sisteme.
Sredstva za preverjanje: 1. potrjen in veljaven poseben načrt za kmetijsko-gozdarske sisteme (PESA).	Pravna podlaga:   sporazum ICF št. 010-2015 o odobriti navodil za uporabo tehničnih standardov za posebne načrte za kmetijsko-gozdarske sisteme na posestih, manjših od 100 hektarov.	Pristojna institucija: zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Kazalnik 3.1.4: lastniki in uporabniki s pravico do uživanja gozdnih območij, ki imajo potrjen in veljaven načrt za gospodarjenje z gozdovi, imajo tudi letni delovni načrt, lastniki s posebnim načrtom za kmetijsko-gozdarske sisteme pa imajo letni načrt sečnje.
Sredstva za preverjanje: 1. potrjen letni delovni načrt (za lastnike gozdnih območij in uporabnike gozdov s pravico do uživanja gozdov, ki imajo potrjen in veljaven načrt za gospodarjenje z gozdovi); 2. letni načrt sečnje (za imetnike posebnih načrtov za kmetijsko-gozdarske sisteme (PESA)).	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člen 70(2), odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah – za načrte za gospodarjenje;   za 2. sredstvo:   sporazum ICF št. 010-2015(IV) in (V)(3), navodila za uporabo tehničnih standardov za PESA, ki obsegajo manj kot 100 hektarov.   Za posebne načrte za kmetijsko-gozdarske sisteme (PESA), ki obsegajo 100 hektarov ali več, bo veljavna zakonodaja pregledana in spremenjena (glej ustrezni dopolnilni ukrep v Prilogi VIII).	Pristojna institucija:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj;
Merilo 3.2: subjekti, ki vodijo izvajanje gozdarskih dejavnosti in so imenovani za izvajanje teh dejavnosti na podlagi dovoljenja za pridobivanje za letne delovne načrte, letne načrte sečnje, gozdne nasade, načrte za reševanje in načrte za obnovo, so fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo zahteve za opravljanje dejavnosti v gozdarskem sektorju.
Kazalnik 3.2.1: kvalificirani gozdarski tehniki, ki vodijo izvajanje gozdarskih dejavnosti na podlagi dovoljenj za pridobivanje za letne delovne načrte, letne načrte sečnje, gozdne nasade, načrte za reševanje in načrte za obnovo, so registrirani pri ICF in vpisani v evidencah za ustrezna dovoljenja za pridobivanje.
Sredstva za preverjanje: 1. identifikacijska kartica kvalificiranega gozdarskega tehnika; 2. memorandum kvalificiranega gozdarskega tehnika o soglasju za uporabo dovoljenja za pridobivanje.	Pravna podlaga:   člen 477, izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   člen 159, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj;
Kazalnik 3.2.2: pravne ali fizične osebe, ki sklenejo pogodbo za izvajanje dejavnosti pridobivanja za letne delovne načrte, letne načrte sečnje, gozdne nasade, načrte za reševanje in načrte za obnovo, so registrirane pri ICF in vpisane v evidencah za ustrezna dovoljenja za pridobivanje.
Sredstva za preverjanje: 1. posodobljena identifikacijska kartica pogodbenega izvajalca; 2. poročilo pred začetkom dejavnosti v letnih delovnih načrtih.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člena 216 in 217, izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   navodila za uporabo sporazuma št. 045 A-2013 o zaračunavanju storitev, ki jih opravljajo podjetja za primarne in sekundarne gozdne proizvode ter skladišča lesa;   za 2. sredstvo:   za letne delovne načrte za borove gozdove poglavje 4(c) upravnega priročnika za načrte za pridobivanje v borovih gozdovih, okrožnica ICF št. DE-ICF-001-2013;   kar zadeva vsa druga dovoljenja za pridobivanje, pravne podlage za 2. sredstvo zdaj ni, zato je vključeno v dopolnilni ukrep, kot je določen v Prilogi VIII.	Pristojna institucija:   za 1. sredstvo:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj;   za 2. sredstvo:   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Kazalnik 3.2.3: neodvisni gozdarski tehniki so pristojni za pravilno izvajanje gozdarskih dejavnosti na podlagi dovoljenj za pridobivanje za letne načrte sečnje, gozdne nasade, načrte za reševanje in načrte za obnovo. Neodvisni gozdarski tehniki so člani strokovnega organa, plačilno sposobni in registrirani v evidencah za ustrezna dovoljenja za pridobivanje.
Sredstva za preverjanje: 1. dokazilo neodvisnega gozdarskega tehnika o plačilni sposobnosti (kartica ali potrdilo); 2. memorandum neodvisnega gozdarskega tehnika o soglasju za uporabo dovoljenja za pridobivanje.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člen 1, odlok št. 73 (izdan 17. maja 1962), zakon o obveznem članstvu v strokovnem organu;   za 2. sredstvo:   sporazum ICF o strukturiranem vrstnem redu za predložitev načrtov za gospodarjenje z gozdovi, ki ga je treba razviti kot dopolnilni ukrep iz Priloge VIII.	Pristojna institucija:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj;
Merilo 3.3: imetniki načrtov za gospodarjenje in dovoljenj za pridobivanje lesa ter njihovi uporabniki s pravico do uživanja pridobivajo lesne proizvode in druge nelesne gozdne proizvode v skladu s pravnimi zahtevami.
Kazalnik 3.3.1: imetniki načrtov za gospodarjenje in drugih dovoljenj za pridobivanje lesa pri izvajanju dejavnosti, navedenih v letnih delovnih načrtih in drugih dovoljenjih za pridobivanje lesa, izpolnjujejo tehnične standarde za pridobivanje lesa.
Sredstva za preverjanje: 1. poročila o inšpekcijskih pregledih na terenu (za borove gozdove in gozdove listavcev); 2. evidenca o (ne)izpolnjevanju tehničnih standardov ob koncu letnega delovnega načrta (samo za borove gozdove).	Pravna podlaga:   za 1. in 2. sredstvo:   naslova IX in XI upravnega priročnika za načrte za pridobivanje v borovih gozdovih;   za 1. sredstvo:   oddelek 6.17, sporazum ICF št. 050-2012 o tehničnih standardih in smernicah za pripravo osnutka načrtov za gospodarjenje z gozdovi in delovnih načrtov za gozdove listavcev.	Pristojna institucija:   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Kazalnik 3.3.2: lastniki gozdnih območij ali njihovi uporabniki s pravico do uživanja, ki izvajajo dejavnosti pridobivanja, imajo potrjene in veljavne načrte za reševanje za gozdove, ki so jih prizadele naravne nesreče, bolezni ali napadi, javni in/ali zasebni gradbeni projekti ter spremembe vegetacije na zemljiščih, ki se uporabljajo za kmetijstvo.
Sredstva za preverjanje: 1. odločitev o odobritvi načrta za reševanje.	Pravna podlaga:   člen 147, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   sporazum ICF št. 030/2013, odobritev načrtov za reševanje.	Pristojna institucija:   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo ter urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj.
Kazalnik 3.3.3: lastniki gozdnih nasadov imajo potrjeno in veljavno potrdilo o nasadu ter dovoljenje za pridobivanje in prodajo proizvodov, pridobljenih z upravljanjem zasebnih, občinskih (ejido) in nacionalnih območij, ki so poseljena, pogozdena ali ponovno pogozdena.
Sredstva za preverjanje: 1. potrdilo o gozdnem nasadu; 2. dovoljenje za pridobivanje v nasadu s potrdilom.	Pravna podlaga:   člen 149(10) in (11), odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   resolucija ICF št. DE-MP-071-2010, priročnik o pravilih za izdajanje potrdil za gozdne nasade.	Pristojna institucija:   za 1. sredstvo:   ICF, nacionalni program ponovnega pogozdovanja;   za 2. sredstvo:   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Merilo 3.4: imetniki dovoljenj za pridobivanje lesa in njihovi uporabniki s pravico do uživanja izvajajo ukrepe za varstvo okolja, ki izpolnjujejo pravne zahteve.
Kazalnik 3.4.1: lastniki, navedeni v načrtih za gospodarjenje z gozdovi za nacionalna, občinska (ejido) in zasebna gozdna območja, ravnajo v skladu s programom varstva v zvezi s požari, napadi, boleznimi gozdov, vodnimi viri, rastlinskimi in živalskimi vrstami.
Sredstva za preverjanje: 1. letni program varstva; 2. tehnično poročilo o skladnosti potrjenih letnih delovnih načrtov s programom varstva.	Pravna podlaga:   člen 172(3), izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   oddelek 6.2, pododdelka 6.2.1 in 6.2.2, sporazum št. 050-2012 o tehničnih standardih in smernicah za pripravo osnutka načrtov za gospodarjenje z gozdovi in delovnih načrtov za gozdove listavcev;   poglavje 1, odstavek 5, resolucija ICF št. DE-MP-285-2010, smernice in standardi za boljše gospodarjenje z gozdovi.	Pristojna institucija:   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Kazalnik 3.4.2: lastniki, navedeni v načrtih za gospodarjenje z gozdovi, ravnajo v skladu s programom presoje vplivov na okolje za gozdarske dejavnosti.
Sredstva za preverjanje: 1. potrjen in veljaven program presoje vplivov na okolje za gozdarske dejavnosti; 2. poročila o tehnični skladnosti za program presoje vplivov na okolje, ki ga vsebujejo potrjeni letni delovni načrti.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člen 70, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   člen 170, izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   za 2. sredstvo:   resolucija ICF št. DE-MP-285-2010, smernice in standardi za boljše gospodarjenje z gozdovi, odstavek 3.1 poglavja III.	Pristojna institucija:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj (DMDF).
Merilo 3.5: les se prevaža v skladu z veljavno zakonodajo.
Kazalnik 3.5.1: za les, ki se prevaža iz gozda v center za zbiranje lesa, podjetja za primarne in sekundarne gozdne proizvode ter skladišča lesa, je bilo izdano dovoljenje za prevoz.
Sredstva za preverjanje: 1. dovoljenje za prevoz. Opomba: ICF podeljuje tri vrste dovoljenj za prevoz: za okrogli les (1), proizvode in stranske proizvode (2) ter žagan les (3).	Pravna podlaga:   člen 103, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   člen 239, izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah; za gozdove listavcev:   pravno podlago, ki se bo uporabljala samo za gozdove listavcev, je treba oblikovati (glej ustrezni dopolnilni ukrep v Prilogi VIII).	Pristojna institucija:   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Kazalnik 3.5.2: ne glede na namembni kraj se za prevoz obdelanega lesa, ki ga prodajajo podjetja za primarne ali sekundarne gozdne proizvode ali skladišča lesa, uporabljajo odobreni računi.
Sredstva za preverjanje: 1. odobreni računi.	Pravna podlaga:   člen 12, sporazum št. 189-2014, izvedbena uredba za sistem izdajanja računov in njene spremembe;   člen 236, izvršilni sporazum št. 031-2010, splošna izvedbena uredba za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   davčna služba (SAR), oddelek za izstavljanje računov;   zadevni regionalni urad ICF za gozdarstvo.
Kazalnik 3.5.3: ne glede na namembni kraj se za prevoz lesa uporabljajo veljavni tovorni listi.
Sredstva za preverjanje: 1. tovorni list.	Pravna podlaga:   členi 11, 19 in 44, sporazum št. 189-2014, izvedbena uredba za sistem izdajanja računov in njene spremembe.	Pristojna institucija:   davčna služba (SAR), oddelek za izstavljanje računov;
Merilo 3.6: fizične ali pravne osebe, ki so lastniki podjetij in skladišč lesa, pri ustanavljanju in upravljanju podjetij za primarne in sekundarne gozdne proizvode ter skladišča lesa ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo.
Kazalnik 3.6.1: fizične ali pravne osebe, ki so lastniki podjetja za primarne ali sekundarne gozdne proizvode ali skladišča lesa, so registrirani pri občini in ICF.
Sredstva za preverjanje: 1. dovoljenje za opravljanje dejavnosti; 2. obratovalno dovoljenje.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člen 119, sporazum št. 018-93, izvedbena uredba za zakon o občinah;   za 2. sredstvo:   člen 98, odlok št. 98-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah.	Pristojna institucija:   za 1. sredstvo:   občina, upravni urad ali davčni inšpektorat;   za 2. sredstvo:   ICF, urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj.
Kazalnik 3.6.2: fizične ali pravne osebe, ki imajo v lasti podjetij za primarne in sekundarne gozdne proizvode ter skladišč lesa, spoštujejo ukrepe za spremljanje stanja okolja v skladu s kategorizacijo vplivov na okolje.
Sredstva za preverjanje: 1. potrdilo o okoljskem dovoljenju; 2. tehnično mnenje pri spremljanju in preverjanju v zvezi s pogodbo o ukrepih za spremljanje stanja okolja.	Pravna podlaga: MiAmbiente: — člen 11(c), člen 83, odlok št. 104-93, splošni zakon o okolju; — člen 10(3), člen 24(6), izvršilni sporazum št. 008-2015, izvedbena uredba za nacionalni sistem za presojo vplivov na okolje; občine s pooblastili za izdajanje dovoljenj: — člen 1(28-A), odlok št. 181-2007, sprememba splošnega zakona o okolju; — člen 19, izvršilni sporazum št. 008-2015, izvedbena uredba za nacionalni sistem za presojo vplivov na okolje; občine s pravno avtonomijo: člena 12 in 12A zakona o občinah, odlok št. 134-90.	Pristojna institucija:   ministrstvo za energijo, naravne vire, okolje in rudnike (MiAmbiente), generalni direktorat za okoljsko presojo in spremljanje stanja okolja (DECA);   občine s sporazumom o pooblastilih za izdajanje okoljskih dovoljenj ali s pravno avtonomijo.
Merilo 3.7: subjekti v gozdni proizvodni verigi upoštevajo veljavna pravila v zvezi z notranjo trgovino z lesnimi proizvodi.
Kazalnik 3.7.1: subjekti v gozdni proizvodni verigi upoštevajo pravila iz teh kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, ki se uporabljajo za domači trg lesnih proizvodov.
Sredstva za preverjanje: 1. mesečno poročilo o podjetjih za primarne in sekundarne gozdne proizvode ter skladiščih lesa; 2. evidence vložkov in izložkov; 3. dokumentacija o potrebni skrbnosti.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člena 225 in 229 splošne izvedbene uredbe za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   za 2. sredstvo:   člen 219 splošne izvedbene uredbe za zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah;   za 3. sredstvo:   posebni členi bodo pripravljeni po potrditvi ustrezne zakonodajo (glej ustrezni dopolnilni ukrep v Prilogi VIII).	Pristojna institucija:   za 1., 2. in 3. sredstvo:   ICF, urad za trgovino in gospodarstvo (njegove pristojnosti bo do njegove ustanovitve izvajal urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj).
NAČELO ŠT. 4: DELODAJALCI V GOZDARSKEM SEKTORJU IZPOLNJUJEJO OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA TER ZAHTEVE V ZVEZI Z ZDRAVJEM IN VARNOSTJO PRI DELU.
Merilo 4.1: delodajalci v gozdarskem sektorju upoštevajo zakonodajo, povezano z zaposlovanjem in plačami delavcev v gozdarskem sektorju.
Kazalnik 4.1.1: delodajalci v gozdarskem sektorju formalno zaposlujejo svoje (stalne ali začasne) delavce.
Sredstva za preverjanje: 1. dokument ali poročilo o inšpekcijskem pregledu, ki potrjuje, da delodajalci v gozdarskem sektorju ravnajo v skladu s kazalnikom.	Pravna podlaga:   člen 11(e) in člen 13(1), odlok št. 178-2016 zakona o inšpektoratu za delo.	Pristojna institucija:   ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost (STSS), generalni inšpektorat za delo (DGIT).
Kazalnik 4.1.2: delodajalci v gozdni proizvodni verigi svojim (stalnim ali začasnim) delavcem plačujejo najmanj minimalno plačo.
Sredstva za preverjanje: 1. dokument ali poročilo o inšpekcijskem pregledu, ki potrjuje, da delodajalci v gozdni dobavni verigi ravnajo v skladu s kazalnikom.	Pravna podlaga:   člen 11(e) in člen 13(1), odlok št. 178-2016 zakona o inšpektoratu za delo;   člen 2, odlok št. 103 zakona o minimalni plači, potrjenega 3. junija 1971, in njegove spremembe;   člena 381 in 387, odlok št. 189-1959, delovni zakonik.	Pristojna institucija:   ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost (STSS), generalni inšpektorat za delo (DGIT).
Merilo 4.2: delodajalci v gozdni proizvodni verigi spoštujejo pravila o zdravju in varnosti pri delu, ki veljajo za delavce.
Kazalnik 4.2.1: delodajalci v gozdni dobavni verigi svojim delavcem na delovnem mestu zagotavljajo zdravje in varnost pri delu.
Sredstva za preverjanje: 1. poročilo o inšpekcijskem nadzoru zdravja in varnosti, ki potrjuje, da delodajalci gozdni v proizvodni verigi ravnajo v skladu s kazalnikom.	Pravna podlaga:   člena 391 in 392, naslov V, poglavje I, odlok št. 189-1959, delovni zakonik;   člen 36, poglavje VII, splošna izvedbena uredba o ukrepih za preprečevanje nezgod na delovnem mestu in poklicnih bolezni.	Pristojna institucija:   ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost (STSS), generalni direktorat za socialno varnost, Urad za inšpekcijske službe ter zdravje in varnost pri delu.
Merilo 4.3: delodajalci v gozdarskem sektorju upoštevajo pravila o socialni varnosti delavcev.
Kazalnik 4.3.1: delodajalci v gozdni proizvodni verigi registrirajo svoje delavce pri honduraškem inštitutu za socialno varnost (IHSS).
Sredstva za preverjanje: 1. evidenca o registraciji in plačilni sposobnosti; 2. podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke, s povzetkom plačilne liste; 3. poročilo o inšpekcijskem nadzoru (če je na voljo).	Pravna podlaga:   za 1. in 2. sredstvo:   člen 7, odlok št. 140-1959, zakon o socialni varnosti ter odlok št. 080-2001 z dne 1. junija 2001, ki vsebuje njegove spremembe;   za 3. sredstvo:   člen 96, odlok št. 140-1959, zakon o socialni varnosti.	Pristojna institucija:   honduraški inštitut za socialno varnost (IHSS), urad za inšpekcijski nadzor poslovanja.
NAČELO ŠT. 5: SUBJEKTI V GOZDARSKEM SEKTORJU UPOŠTEVAJO PRAVILA O MEDNARODNI TRGOVINI Z LESNIMI PROIZVODI.
Merilo 5.1: izvozniki in uvozniki lesnih proizvodov zakonito opravljajo dejavnost s potrebnim dovoljenjem ter izpolnjujejo svoje davčne in carinske obveznosti.
Kazalnik 5.1.1: uvozniki in izvozniki izpolnjujejo svoje carinske obveznosti v skladu s carinskim postopkom.
Sredstva za preverjanje: 1. podatki, pridobljeni iz avtomatiziranega sistema za carinske prihodke (SARAH), s povzetkom carinskih evidenc posameznega izvoznika/uvoznika.	Pravna podlaga:   člen 23, resolucija št. 224-2008 (COMIECO-XLIX), izvedbena uredba za enotni carinski zakonik Srednje Amerike (RECAUCA).	Pristojna institucija:   generalni koordinacijski sekretariat vlade, poddirektorat za carinske prihodke (DARA).
Kazalnik 5.1.2: uvozniki izpolnjujejo zahteve za potrebno skrbnost, ki veljajo za uvoz lesnih proizvodov.
Sredstva za preverjanje: 1. dokumentacija uvoznika o potrebni skrbnosti.	Pravna podlaga:   posebni členi bodo pripravljeni po potrditvi ustrezne zakonodajo (glej ustrezni dopolnilni ukrep v Prilogi VIII).	Pristojna institucija:   ICF, urad za trgovino in gospodarstvo (njegove pristojnosti bo do njegove ustanovitve izvajal urad za gospodarjenje z gozdovi in njihov razvoj).
Kazalnik 5.1.3: izvozniki lesnih proizvodov, pridobljenih iz vrst, zajetih s konvencijo CITES, ravnajo v skladu z navedeno konvencijo.
Sredstva za preverjanje: 1. potrdilo CITES.	Pravna podlaga:   člen 116, odlok št. 098-2007, zakon o gozdarstvu, zavarovanih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah; sporazum SAG št. 936-13, poslovnik za izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES).	Pristojna institucija:   SAG, nacionalni urad za CITES.
NAČELO ŠT. 6: SUBJEKTI V GOZDARSKEM SEKTORJU IZPOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI V ZVEZI S TARIFAMI IN DAVKI.
Merilo 6.1: subjekti v gozdarskem sektorju so zakonito ustanovljeni.
Kazalnik 6.1.1: subjekti v gozdarskem sektorju so registrirani pri davčni upravi.
Sredstva za preverjanje: 1. dokument nacionalnega davčnega registra (RTN).	Pravna podlaga:   člena 1 in 2, zakonski odlok št. 102-1974, zakon o nacionalnem davčnem registru;   člen 27, odlok št. 51-2003, zakon o pravični obdavčitvi.	Pristojna institucija:   davčna služba (SAR), urad za pomoč davkoplačevalcem.
Merilo 6.2: subjekti v gozdarskem sektorju izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s centralno državo in občinsko upravo.
Kazalnik 6.2.1: imetniki dovoljenj za pridobivanje plačajo davek na izdajanje dovoljenj za dovoljenje za pridobivanje ali izkoriščanje naravnih virov v skladu z izvedbeno uredbo za zakon o občinah ter pristojbine, določene v veljavnem načrtu občinske obdavčitve.
Sredstva za preverjanje: 1. potrdilo o plačilu davka za izdajo dovoljenja za pridobivanje ali izkoriščanje naravnih virov; 2. potrdilo o plačilu dajatve za izdajo dovoljenja za pridobivanje ali izkoriščanje naravnih virov.	Pravna podlaga:   za 1. sredstvo:   člena 128 in 130, sporazum št. 18-93, splošna izvedbena uredba za zakon o občinah;   za 2. sredstvo:   člen 152(c)(15), sporazum št. 18-93, splošna izvedbena uredba za zakon o občinah.	Pristojna institucija:   občina, upravni urad ali davčni inšpektorat.
Kazalnik 6.2.2: subjekti v gozdarskem sektorju plačajo davek od dohodkov, solidarnostni prispevek in davek od čistih sredstev.
Sredstva za preverjanje: 1. davčne napovedi; (a) izjava CPAT-272 (dohodek fizičnih oseb) ali (b) izjava CPAT-352 (dohodek pravnih oseb).	Pravna podlaga:   člen 30, odlok št. 25-1963, zakon o davku od dohodkov.	Pristojna institucija:   davčna služba (SAR), urad za davčne podatke.
Kazalnik 6.2.3: subjekti v gozdarskem sektorju uporabljajo sistem izdajanja računov za prodajo lesa in prodajo storitev žag.
Sredstva za preverjanje: 1. podatki, pridobljeni iz modula za izdajanje računov, ki prikazujejo evidenco računov, ki jih je potrdila SAR.	Pravna podlaga:   člen 10, sporazum št. 189-2014, izvedbena uredba za sistem izdajanja računov, druge davčne dokumente in registracijo davčne številke tiskarn.	Pristojna institucija:   davčna služba (SAR), urad za izdajanje računov.
Merilo 6.3: subjekti v gozdarskem sektorju izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo do centralne države v zvezi s tarifami.
Kazalnik 6.3.1: subjekti v gozdarskem sektorju izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s tarifami.
Sredstva za preverjanje: 1. potrdilo o davčni solventnosti.	Pravna podlaga:   člen 49, odlok št. 17-2010, zakon o povečanju prihodkov ter okrepitvi socialne pravičnosti in racionalizacije javnofinančnih odhodkov.	Pristojna institucija:   davčna služba (SAR), urad za izterjavo.

Dodatki

PRILOGA III

POGOJI ZA SPROSTITEV LESNIH PROIZVODOV, KI SO IZVOŽENI IZ HONDURASA IN ZA KATERE JE BILO IZDANO DOVOLJENJE FLEGT, V PROSTI PROMET V UNIJI

OKVIR

Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (1) ter njena izvedbena uredba (2) urejata pogoje za vstop lesa in lesnih proizvodov iz Hondurasa, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT, na trg Unije.

V teh uredbah je predvidena prilagoditev postopkov, določenih v njima, glede na nacionalne pogoje in zlasti možnost, da so pristojni organi, odgovorni za priznavanje dovoljenj FLEGT ob vstopu v Unijo, carinski organi ali drug upravni organ. Zato je preverjanje pri opisu postopka razdeljeno na dva koraka: (1) preglede dokumentacije dovoljenj in (2) fizične preglede za zagotovitev skladnosti dejanske pošiljke z FLEGT dovoljenjem.

Namen tega postopka je dopolniti preglede, ki jih opravi Honduras, ter preveriti, ali so dovoljenja FLEGT, predložena ob vstopu v Unijo, dejansko dovoljenja, ki jih je ustrezno izdal in registriral honduraški organ za izdajanje dovoljenj FLEGT, ter se nanašajo na pošiljke, ki so jih obravnavali honduraški organi. Pristojni organi lahko vprašanja v zvezi s sistemom za zagotavljanje zakonitosti in veljavnosti honduraških dovoljenj FLEGT naslovijo na skupni odbor za izvajanje Sporazuma v skladu s členi 9, 11, 19 in 24 tega sporazuma, pri čemer upoštevajo postopke za zahtevo po informacijah iz člena 3 te priloge, ki veljajo za pristojne organe.

---

(1)  UL L 347, 30.12.2005, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1024/2008 z dne 17. oktobra 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (UL L 277, 18.10.2008, str. 23).

(3)  Sprostitev v prosti promet je carinski postopek Unije. V skladu s členom 201(2) in (3) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne9. oktobra 2013o carinskem zakoniku Unije sprostitev v prosti promet obsega: (a) pobiranje kakršnih koli zapadlih uvoznih dajatev; (b) po potrebi pobiranje drugih dajatev, kakor določajo veljavne zadevne določbe o pobiranju navedenih dajatev; (c) uporabo ukrepov trgovinske politike ter prepovedi in omejitev, kolikor niso bili uporabljeni že v zgodnejši fazi (v takem zadevnem primeru se preveri obstoj dovoljenja FLEGT), ter (d) izpolnitev drugih predpisanih formalnosti glede uvoza blaga. S sprostitvijo v prosti promet dobi neunijsko blago carinski status unijskega blaga.

PRILOGA IV

POSTOPEK ZA IZDAJANJE DOVOLJENJ FLEGT

Dodatek 1

Dodatek 2

NAVODILA ZA IZPOLNITEV OBRAZCA

Splošno

—	Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami

—

Oznake ISO za države ustrezajo mednarodni standardni dvočrkovni oznaki države. Okence 1 Organ za izdajanje dovoljenj FLEGT Navedite naziv in naslov organa za izdajanje dovoljenj FLEGT. Okence 2 Uvoznik Ime in naslov uvoznika. Okence 3 Številka dovoljenja FLEGT Navedite številko izdaje. Okence 4 Datum poteka veljavnosti Obdobje veljavnosti dovoljenja FLEGT. Okence 5 Država izvoznica Država partnerica, iz katere so bili lesni proizvodi izvoženi v Unijo. Okence 6 Oznaka ISO Navedite dvomestno oznako države partnerice iz okenca 5. Okence 7 Prevozno sredstvo Navedite sredstvo prevoza do kraja izvoza. Okence 8 Imetnik dovoljenja FLEGT Navedite ime in naslov izvoznika. Okence 9 Trgovsko ime lesa ali lesnih proizvodov Navedite trgovsko ime lesnih proizvodov. Okence 10 Oznake HS Navedite štiri- ali šestštevilsko oznako izdelka, določeno v skladu s harmoniziranim sistemom poimenovanj in šifrskih oznak blaga. Okence 11 Splošno in znanstveno ime Navedite splošno in znanstvo ime kategorij lesa, uporabljenih v proizvodu. Če je v proizvodu uporabljenih več kategorij, jih navedite v ločenih vrsticah. Ta podatek lahko izpustite pri sestavljenih proizvodih ali sestavnih delih, ki vsebujejo več neopredeljivih kategorij (npr. iverne plošče). Okence 12 Država pridobivanja Navedite države, v katerih so bile posekane kategorije lesa iz okenca 10. Če je v proizvodu uporabljenih več kategorij, navedite vse vire uporabljenega lesa. Ta podatek lahko izpustite pri sestavljenih proizvodih ali sestavnih delih, ki vsebujejo več neopredeljivih kategorij (npr. iverne plošče). Okence 13 Oznake ISO Navedite oznako ISO za države iz okenca 12. Ta podatek lahko izpustite pri sestavljenih proizvodih ali sestavnih delih, ki vsebujejo več neopredeljivih kategorij (npr. iverne plošče). Okence 14 Količina (m3) Navedite celotno količino v kubičnih metrih. Ta podatek lahko izpustite, razen če so bile izpuščene informacije iz okenca 15. Okence 15 Neto teža (kg) Navedite skupno težo v kilogramih, in sicer neto maso lesnih proizvodov brez izvirne embalaže ali kakršnega koli pakiranja, razen nosilcev, distančnikov, nalepk itd. Ta podatek lahko izpustite, razen če so bile izpuščene informacije iz okenca 14. Okence 16 Število enot Navedite število enot, če se tako najbolje opredeli količina proizvoda. Ta podatek lahko izpustite. Okence 17 Razpoznavni znaki Po potrebi navedite morebitne razpoznavne znake, npr. serijsko številko, številko nakladnice. Ta podatek lahko izpustite. Okence 18 Podpis in žig organa za izdajanje dovoljenj FLEGT Okence je treba opremiti s podpisom pooblaščenega uradnika in uradnim žigom organa za izdajanje dovoljenj FLEGT. Navesti je treba tudi kraj in datum.

PRILOGA V

HONDURAŠKI SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI ZA LESNE PROIZVODE (LAS)

Kazalo

1.

UVOD

1.1.

Splošno ozadje

1.2.

Cilj honduraškega sistema za zagotavljanje zakonitosti za lesne proizvode (LAS)

1.3.

Nova orodja in elementi za izboljšanje upravljanja gozdarstva

2.

HONDURAŠKI PRAVNI OKVIR, KI SE UPORABLJA ZA LAS

2.1.

Mednarodne konvencije in pogodbe

2.2.

Regionalne konvencije in pogodbe

2.3.

Nacionalna zakonodaja o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri

2.4.

Nacionalna zakonodaja o trgu dela

2.5.

Nacionalna zakonodaja o plačilu državnih in občinskih davkov za izvoz lesnih proizvodov

2.6.

Nacionalna zakonodaja o upravnih postopkih, mehanizmih za preglednost in udeležbi javnosti

2.7.

Nacionalna zakonodaja, ki jo uporabljajo sodni uradniki

3.

ELEMENTI LAS

3.1.

Opredelitev zakonitosti

3.2.

Preverjanje skladnosti z opredelitvijo zakonitosti

3.3.

Nadzor nad dobavno verigo

3.4.

Postopek izdajanja dovoljenj FLEGT in H-Legal

3.5.

Neodvisni nadzor

4.

INSTITUCIONALNI OKVIR IN VLOGA AKTERJEV, VKLJUČENIH V IZVAJANJE LAS

4.1.

Akterji, vključeni v izvajanje LAS

4.2.

Državne institucije

4.2.1.

Nacionalni inštitut za ohranjanje in razvoj gozdov, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline (ICF)

4.2.2.

Davčna služba (SAR)

4.2.3.

Občine

4.2.4.

Inštitut za zemljišča (IP)

4.2.5.

Ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost (STSS)

4.2.6.

Honduraški inštitut za socialno varnost (IHSS)

4.2.7.

Ministrstvo za energijo, naravne vire, okolje in rudnike (MiAmbiente)

4.2.8.

Nacionalni inštitut za kmetijstvo (INA)

4.2.9.

Ministrstvo za kmetijstvo in živino (SAG)

4.2.10.

Poddirektorat za carinske prihodke (DARA)

4.2.11.

Posredno vključene državne institucije

4.3.

Zasebni gozdarski sektor

4.4.

Organizacije civilne družbe

4.4.1.

Lokalne organizacije

4.4.2.

Nevladne razvojne organizacije

4.5.

Domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla v Hondurasu (PIAH)

4.6.

Krepitev zmogljivosti

5.

OBSEG/PODROČJE UPORABE LAS

5.1.

Lesni proizvodi, vključeni v LAS

5.2.

Trgi, zajeti z LAS

5.3.

Viri lesa, zajeti z LAS

5.3.1.

Les, pridobljen v Hondurasu

5.3.2.

Uvožen les

5.3.3.

Les, ki ni zajet s tem sporazumom

5.4.

Obseg subjektov, vključenih v LAS

6.

PREVERJANJE SKLADNOSTI Z OPREDELITVIJO ZAKONITOSTI

6.1

Načela preverjanja zakonitosti

6.1.1.

Institucije, vključene v preverjanje zakonitosti

6.1.2.

Postopki preverjanja na podlagi kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti

6.1.3.

Hramba sredstev za preverjanje zakonitosti

6.1.4.

Informacijski sistemi in funkcije preverjanja

6.1.5.

Načelo obvladovanja tveganja

6.1.6.

Pregled zakonitosti, po katerem se izda potrdilo o pravni skladnosti

6.2.

Obveznost subjektov v zvezi s preverjanjem zakonitosti

7.

PREVERJANJE DOBAVNE VERIGE LESA IN LESNIH PROIZVODOV

7.1.

Načela preverjanja dobavne verige

7.2.

Opredelitev lesnih proizvodov

7.3.

Informacije o dobavni verigi, ki jih zagotovijo subjekti

7.4.

Preverjanje uvoženih lesnih proizvodov

7.5.

Preverjanje lesnih proizvodov v tranzitu

7.6.

Preverjanje zaplenjenih lesnih proizvodov

7.7.

Preverjanje lesnih proizvodov, pridobljenih z zemljišč, katerih raba je bila spremenjena

8.

PRIZNAVANJE ZASEBNEGA POTRJEVANJA

9.

OBRAVNAVANJE PRIMEROV NESKLADNOSTI Z LAS

10.

MEHANIZMI ZA OBRAVNAVANJE PRITOŽB

10.1.

Uvod

10.2.

Cilji

10.3.

Vrste mehanizmov za obravnavanje pritožb

10.4.

Vzpostavitev mehanizmov za obravnavanje pritožb in določitev vodilnih načel

11.

MEHANIZMI ZA POSVETOVANJE, SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM LAS

11.1.

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma

11.2.

Tehnični odbor

11.3.

Medinstitucionalni sekretariat za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT

11.4.

Nacionalna strategija za nadzor nad nezakonito sečnjo in prevozom gozdnih proizvodov (ENCTI) in njene povezave s tem sporazumom

12.

SPODBUJEVALNI, PROMOCIJSKI, ZAŠČITNI IN BLAŽITVENI UKREPI, NAMENJENI VKLJUČEVANJU RAZLIČNIH AKTERJEV IZ SEKTORJA V IZVAJANJE LAS

Dodatek 1:

Členi v dobavni verigi (borov gozd)

Dodatek 2:

Členi v dobavni verigi (gozd listavcev)

1.   UVOD

1.1.   Splošno ozadje

Latinska Amerika ima najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu, Honduras pa eno od najvišjih letnih stopenj krčenja gozdov v regiji. Razlogov za krčenje in degradacijo gozdov je veliko, med glavnimi pa so širjenje ekstenzivne govedoreje in monokultur (kot je oljna palma), nezakonita sečnja v obliki goloseka, gozdni požari in netrajnostno pridobivanje.

Posledice in negativni vplivi, razvidni iz uničenja in slabšanja stanja gozdov zaradi nezakonite sečnje, ter spreminjanje deževnega gozda v kmetijske površine povzročajo zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter omejitev ali izgubo naravne odpornosti gozdnih ekosistemov. Poleg tega zaradi neplačevanja pristojbin in davčnih utaj nastaja finančna izguba.

1.2.   Cilj honduraškega sistema za zagotavljanje zakonitosti za lesne proizvode (LAS)

Cilj LAS je izboljšati upravljanje v državnem gozdarskem sektorju in zagotoviti strogo pravno skladnost vseh subjektov v gozdni dobavni verigi.

Ta cilj zajema podeljevanje pravic do uporabe gozdov, pridobivanje surovin, prevoz lesa, primarno obdelavo, sekundarno obdelavo ter trgovanje z lesnimi proizvodi na domačem in mednarodnih trgih, temelji pa na uporabi in izvrševanju veljavne zakonodaje ter izboljšanju obstoječih sistemov državnega nadzora.

1.3.   Nova orodja in elementi za izboljšanje upravljanja gozdarstva

Izdajanje dovoljenj za zakoniti les v okviru FLEGT je sicer ključni cilj postopka pogajanj in izvajanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, vendar ni edini pričakovani rezultat. Za izdajanje teh dovoljenj ter izpolnitev pričakovanj Hondurasa in EU v zvezi z izboljšanjem upravljanja gozdov in spodbujanjem trgovine z zakonitim lesom je treba razviti nova orodja za okrepitev preverjanja zakonitosti. Zato so v sporazumu predlagani številni novi in inovativni elementi, ki naj bi pozitivno vplivali na upravljanje gozdarskega sektorja. Ta nabor elementov, ki so že bili uvedeni ali jih je še treba razviti, sestavljajo honduraški sistem za zagotavljanje zakonitosti za lesne proizvode (LAS). Ti elementi na organizacijski in institucionalni ravni vključujejo zlasti naslednje.

Opredelitev zakonitega lesa

(a)	Določitev pravnih zahtev, vključenih v kontrolne sezname za preverjanje zakonitosti, za vse vire lesa, iz katerih se oskrbuje domači trg, in izvoz v vse namembne kraje, vključno z uvoženim lesom.

Nadzor nad dobavno verigo

(b)

Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: razvoj in izvajanje informacijskega sistema za sledljivost lesa (SIRMA): izboljšano pregledovanje in kontrole količin lesa vzdolž dobavne verige zaradi povezave z drugimi informacijskimi sistemi (notranjim sistemom ICG in vzpostavljenimi sistemi drugih institucij) ter izmenjave informacij z drugimi državami (srednjeročno).

(c)	Izmenjava informacij in sklicevanje med sistemom SIRMA in avtomatiziranim sistemom Hondurasa za carinske prihodke (SARAH) (srednjeročno).

(d)	Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: uvedba potrebne skrbnosti za vse subjekte. V pravni okvir se vključi obveznost, s katero se čim bolj zmanjša tveganje neskladnosti subjekta, in sicer ne glede na to, ali je proizvod pridobljen lokalno ali iz tujine (srednjeročno).

Postopki preverjanja

(e)	Strožja uporaba celotne zakonodaje, vključene v kontrolne sezname za preverjanje zakonitosti (dolgoročno).

(f)	Okrepitev nadzora nad pridobivanjem na gozdnih območjih, za katera se uporabljajo načrti za reševanje in obnovo, zlasti kadar so za spremljanje vzdolž dobavne verige potrebna večja prizadevanja (dolgoročno).

(g)	Uskladitev nacionalnega informacijskega sistema za gozdarstvo (SNIF), da bi se vzpostavila učinkovita in ustrezna povezava z drugimi povezanimi institucijami, uporabnikom pa zagotovil dostop do informacij, ki so zanje zanimive (srednjeročno).

(h)	Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: izdelava in upravljanje podatkovne zbirke o stopnji neskladnosti subjektov z zahtevami LAS (srednjeročno).

(i)	Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: izvajanje pregleda zakonitosti na podlagi tveganja kot sredstva za preverjanje, ali vsi subjekti izpolnjujejo kazalnike in zahteve LAS (srednjeročno).

(j)	Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: oblikovanje potrdila o pravni skladnosti, ki se izda na podlagi pregleda zakonitosti in dokazuje skladnost z zahtevami LAS (srednjeročno).

(k)

Priznanje zasebnega prostovoljnega potrjevanja, če je enakovredno kontrolnim seznamom za preverjanje zakonitosti. Ob upoštevanju postopkov iz oddelka 8 se lahko potrdila v zvezi z zakonitostjo, gospodarjenjem z gozdovi in/ali nadzorno verigo, ki jih izdajo akreditirani organi za potrjevanje, priznajo kot dokaz delne ali popolne skladnosti s kazalniki zakonitosti, da bi se preprečilo podvajanje dela in poenostavilo to preverjanje (srednjeročno).

Postopki za izdajanje dovoljenj FLEGT

(l)	Izdajanje dovoljenj FLEGT za zagotovitev skladnosti z zahtevami LAS za vse pošiljke lesa v EU. Za les, ki se izvaža v druge države, je treba izpolniti tudi zahteve za izdajanje dovoljenj H-Legal (srednjeročno).

Neodvisni nadzor

(m)	Neodvisni nadzor nad sistemom za zagotovitev verodostojnosti vseh elementov LAS ter predlaganje prilagoditev za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti (srednjeročno).

(n)

Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: ustanovitev medinstitucionalnega sekretariata za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT (SIIAVA) za usklajevanje dejavnosti in prispevkov različnih državnih institucij, vključenih v razvoj in izvajanje LAS. Ta organ bo zagotavljal možnost za dialog in usklajevanje, da bi skupaj z drugimi organi, kot je tehnični odbor, zagotovil uspešno izvajanje tega sporazuma na podlagi interakcije in razprav, tako da bodo vsi deležniki vključeni v izboljševanje upravljanja gozdov, seznanjeni s tem in zavezani temu cilju (kratkoročno).

(o)	Mejnik pri izvajanju tega sporazuma: izvajanje prostovoljnega predhodnega in informiranega posvetovanja (FPIC) v gozdarskem sektorju v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ko bo začela veljati (srednjeročno).

(p)

Okrepitev prizadevanj za prenos gozdnih območij, za katera ne obstajajo listine o lastništvu, na državo, pri čemer je poudarek na legalizaciji („regularización“ in „saneamiento jurídico“) zemljišč, ki niso v državni lasti in zajeta s pogodbami o gospodarjenju z gozdovi skupnosti, ki jih je sklenil ICF (dolgoročno).

(q)	Okrepitev prizadevanj PIAH za legalizacijo lastništva na zemljiščih, ki so bila tradicionalno v njihovi lasti (dolgoročno).

(r)

Okrepitev institucionalne zmogljivosti ministrstva za zaposlovanje in socialno varnost (STSS) ter honduraškega inštituta za socialno varnost (IHSS) z zagotovitvijo virov, potrebnih za učinkovito olajševanje in nadzor nad kazalniki in sredstvi za preverjanje s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti (dolgoročno).

(s)	Krepitev zmogljivosti za obrtne subjekte v sektorju, kar zadeva njihovo pravno skladnost (dolgoročno).

2.   HONDURAŠKI PRAVNI OKVIR, KI SE UPORABLJA ZA LAS

Honduraški pravni okvir za lesne proizvode vključuje različne elemente, ki obsegajo mednarodne konvencije in pogodbe (regionalne in zunajregionalne), ustavo republike, sekundarno zakonodajo, druge predpise in druge standarde, ki jih predvsem uporabljajo različne državne institucije glede na obseg svojih pristojnosti. Institucije, vključene v LAS, med sabo sodelujejo, da bi preverjale zakonitost lesnih proizvodov iz Hondurasa.

Na kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti, predstavljenih v Prilogi II in v nadaljevanju, so opisani ključni pravni instrumenti v zvezi z različnimi elementi zakonitosti in LAS, ki se preverjajo pred izdajo vsakega dovoljenja FLEGT.

2.1.   Mednarodne konvencije in pogodbe

—	Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169 v zvezi z domorodnimi in plemenskimi ljudstvi v neodvisnih državah;

—	Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

—	Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju;

—	Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja ter zlasti Pariški sporazum iz leta 2015, ki je postal glavni mednarodni instrument za spopadanje s podnebnimi spremembami.

2.2.   Regionalne konvencije in pogodbe

—

Konvencija o ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu območij divjine v Srednji Ameriki. Namen te konvencije je čim bolj ohraniti biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju v srednjeameriški regiji. Leta 1992 so jo v Managui v Nikaragvi podpisali predsedniki republik Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama;

—

Srednjeameriška zveza za trajnostni razvoj (ALIDES). To je regionalna strategija za usklajevanje interesov, razvojnih pobud, pristojnosti in pravic ter posvetovanje o njih, ki so jo leta 1994 podpisali predsedniki in predstavniki republik Belize, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama;

—

Regionalna konvencija za upravljanje in ohranjanje ekosistemov v naravnih gozdovih ter razvoj gozdnih nasadov. Namen te konvencije je spodbujati nacionalne in regionalne mehanizme za preprečevanje sprememb pri uporabi območij z gozdnimi površinami na zemljiščih s proizvodnim potencialom gozdov ter obnovo območij, prizadetih zaradi krčenja gozdov. Leta 1993 so jo v mestu Ciudad de Guatemala, prestolnici Gvatemale, podpisali zunanji ministri republik Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama.

2.3.   Nacionalna zakonodaja o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri

—	Odlok št. 131-1982, ustava Republike Honduras;

—	Odlok št. 181-2009, splošni zakon o vodah.

2.4.   Nacionalna zakonodaja o vprašanjih, povezanih z delom

—	Sporazum št. 101-JD-71, izvedbena uredba za zakon o socialni varnosti.

2.5.   Nacionalna zakonodaja o plačilu državnih in občinskih davkov za izvoz lesnih proizvodov

—	Odlok št. 170-2016, davčni zakonik;

—	odlok št. 194-2002, zakon o finančnem ravnovesju in socialni zaščiti;

—	resolucija št. 223-2008 o enotnem carinskem zakoniku Srednje Amerike (CAUCA);

—	sporazum ministrstva za finance št. 0630, izvedbena uredba za zakon o prihodkih od menjalniških poslov pri izvozu.

2.6.   Nacionalna zakonodaja o upravnih postopkih, mehanizmih za preglednost in udeležbi javnosti

—	Odlok št. 170-2006, zakon o preglednosti in dostopu do javnih informacij;

—	odlok št. 152-1987, zakon o upravnih postopkih in njegova izvedbena uredba.

2.7.   Nacionalna zakonodaja, ki jo uporabljajo sodni uradniki

—	Odlok št. 144-1983, kazenski zakonik Hondurasa.

3.   ELEMENTI LAS

LAS zajema elemente, navedene v nadaljevanju.

(1)	Opredelitev zakonitega lesa, s katero so jasno določeni vidiki zakonodaje, v zvezi s katerimi se v okviru LAS sistematično pridobivajo dokazi o skladnosti, in sicer ne glede na to, za kateri trg so proizvodi namenjeni.

(2)	Nadzor nad dobavno verigo za sledenje lesu od gozdarskih dejavnosti ali točke uvoza do zadnjega člena v dobavni verigi.

(3)	Postopke preverjanja za zagotovitev in dokumentiranje skladnosti z vsemi elementi opredelitve zakonitosti in nadzora nad dobavno verigo.

(4)	Postopke za izdajanje dovoljenj FLEGT za lesne proizvode, namenjene za Unijo.

(5)	Neodvisni nadzor za zagotavljanje, da je sistem tako uspešen in učinkovit, kot bi moral biti v skladu z dogovorom med pogodbenicama.

3.1.   Opredelitev zakonitosti

Zakonitost lesa na podlagi tega sporazuma je opredeljena v Prilogi II. Navedena priloga je tesno povezana z drugimi prilogami kot del LAS. Vključuje opredelitev pravnih zahtev, ki se uporabljajo na podlagi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu ter so povezane z izzivi na področju upravljanja gozdov, ki so jih v okviru nacionalnega dialoga opredelili akterji iz sektorja.

Kontrolni seznami za preverjanje zakonitosti s podrobno opredelitvijo zakonitosti zagotavljajo podlago za preverjanje skladnosti različnih subjektov v dobavni verigi s kazalniki, sredstvi za preverjanje in zahtevami za sledljivost ter za spremljanje in nadzor, ki ga izvajajo ustrezne institucije. Neodvisni nadzor zagotavlja, da je sistem tako uspešen in učinkovit, kot bi moral biti.

3.2.   Preverjanje skladnosti z opredelitvijo zakonitosti

S preverjanjem zakonitosti se:

—	zagotavlja zakonitost lesnih proizvodov. To pomeni, da se preverja, ali subjekti v okviru svojih pristojnosti v gozdarskem sektorju izpolnjujejo vse kazalnike s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti;

—	zagotavljata obravnava primerov neskladnosti in uporaba popravnih ali preventivnih ukrepov;

—	zahtevajo nedvoumni dokazi, da lesni proizvodi in povezane dejavnosti izpolnjujejo zahteve, določene v opredelitvi zakonitosti;

—	skladnost dokazuje s fizičnimi pregledi ter pregledi dokumentacije in sistematično zbranih informacij in podatkov, ki se preverjajo na različnih točkah dobavne verige;

—	dokumentirajo postopki in zbirajo dokazi, da lahko organ za izdajanje dovoljenj oceni zakonitost pošiljke pred izdajo dovoljenja FLEGT ali dovoljenja H-Legal, ter

—	jasno opredelijo in dokumentirajo naloge in odgovornosti vseh institucij, vključenih v postopek preverjanja.

Honduras bo s svojimi specializiranimi institucijami in priročnikom za preverjanje, ki ga je potrdil skupni odbor za izvajanje Sporazuma, imel vzpostavljene metodologije in sredstva za preverjanje, ali različni akterji in subjekti v sektorju izpolnjujejo pravne zahteve. Te metodologije in sredstva za preverjanje so predstavljeni v oddelku 6.1.4.

S sistemom se odkrivajo morebitna neizpolnjevanja in primeri neskladnosti, po potrebi naložijo kazni in predlagajo potrebni popravni ukrepi ter priskrbi zagotovilo, da bodo sprejeti ukrepi za odpravo teh neizpolnjevanj.

Institucije, vključene v LAS, imajo na voljo informacijska orodja in protokole za preverjanje skladnosti s kazalniki s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, ki so podrobneje opisani v oddelku 4.

Preverjanje zakonitosti vključuje ukrepe na terenu, kot so nadzorniški in tehnični pregledi ter rutinski inšpekcijski pregledi za preverjanje skladnosti s tehničnimi in upravnimi standardi, ki jih izvajajo ustrezni organi glede na vrsto zadevnega kazalnika.

S podporo sodnih uradnikov (1) in v sodelovanju z organi kazenskega pregona, oboroženimi silami Hondurasa (FFAA), nacionalno policijaoza preventivne ukrepe, MP, PGR se izvajajo tudi inšpekcijski pregledi ob cesti in na kontrolnih točkah, da bi se preverjala skladnost z zakonodajo pri prevozu lesnih proizvodov, pri čemer je treba vselej poročati pristojnim organom, da bi se sprejeli ustrezni ukrepi.

Organizacije civilne družbe, in scier svetovalni sveti za gozdarstvo, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline (CCFs) (2), skupaj izvajajo družbeni nadzor, da bi zagotavljale skladnost s tehničnimi in upravnimi predpisi, s katerimi se ureja izvajanje načrtov za gospodarjenje, delovnih načrtov in drugih dovoljenj za pridobivanje. CCFs lahko svoje ugotovitve in priporočila sporočijo sekretariatu SIIAVA, skupnemu odboru za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT ali njegovih tehničnim podružnicam, oddelku za neodvisni nadzor iz tega sporazuma ter širši javnosti.

Pogostost preverjanja bo določena s pristopom na podlagi tveganja, pri čemer se bodo upoštevale pristojnosti in odgovornosti javnih institucij, vključenih v dobavno verigo, ter upravne evidence (globe, pritožbe in drugo), ki nakazujejo na tveganje nezakonitosti. Ta tveganja so bila upoštevana za gozdarske subjekte in same ponudnike storitev. Pogostost preverjanja, ki ga izvajajo različne javne institucije, bo opisana v priročniku za preverjanje zakonitosti, predstavljenem v oddelku 6.1.

Institucije, pristojne za preverjanje zakonitosti, hranijo kartoteke sredstev za preverjanje, ki vsebujejo digitalne in fizične dokumente (slike dokumentov, geografske informacije itd.). Te kartoteke vsebujejo kronološko zaporedje dokumentiranih dejstev. Zaradi varnosti bodo državne institucije hranile digitalni izvod teh kartotek kot rezervno kopijo. V skladu s Prilogo IX so vse te kartoteke javne, kolikor se v skladu z zakonom o preglednosti in dostopu do javnih informacij šteje, da so javne informacije.

Preverjanje pravne skladnosti je ključna faza pri izvozu lesnih proizvodov, vključno z izdajanjem dovoljenj FLEGT in dovoljenj H-Legal, saj se z njim pridobivajo dokazi o skladnosti.

3.3.   Nadzor nad dobavno verigo

Sledljivost lesa je v skladu s honduraškim pravnim okvirom ena od zahtev LAS. ICF ima orodja za spremljanje dobavne verige, kot sta med drugim SNIF in SIRMA. Oba sistema že delujeta, vendar se načrtujejo novi moduli v skladu z zahtevami, določenimi na podlagi tega sporazuma. Zato se šteje, da se sistema izdelujeta, razvoj nekaterih funkcij pa je vključen v dopolnilne ukrepe v Prilogi VIII.

Izhodišče pri spremljanju dobavne verige sta dovoljenje za pridobivanje, ki velja za les, posekan v Hondurasu, ter enotna carinska deklaracija (DUA) za les, uvožen v Honduras.

Ključni dokumenti za spremljanje toka lesnih proizvodov na podlagi LAS so dovoljenja za pridobivanje, dovoljenja za prevoz in tovorni listi, poročila o proizvodnji, poročila o vložkih in izložkih ter dobavi za račune, ki jih potrdi SAR, ter DUA. Ti dokumenti se bodo vnašali v sistema SNIF in SIRMA, ko bosta v celoti razvita, to pa bo omogočilo izračunavanje količine lesa v obtoku v posameznih fazah dobavne verige, kot je opisano v oddelku 7.1.

Organi preverjajo podatke na dva načina: s potrjevanjem in usklajevanjem. Potrjevanje zajema primerjanje in primerjalno analizo podatkov, ki jih ustvarijo subjekti, s podatki, ki jih zberejo vladni predstavniki, kot je prikazano v stolpcu 3.1 dodatkov 1 in 2.

Usklajevanje podatkov zajema primerjanje in analizo podatkov, sporočenih med dvema zaporednima fazama dobavne verige, da bi se odkrile razlike, ki kažejo navzočnost nepreverjenega ali nezakonitega lesa. Usklajevanje podatkov je predstavljeno v stolpcu 3.2 dodatkov 1 in 2.

Ustrezen nadzor ter uporaba jasno opredeljenih postopkov za potrjevanje in usklajevanje v vsaki fazi dobavne verige sta odločilna pri zagotavljanju zakonitosti lesa, ki prehaja z ene točke na drugo, ter posledičnem preprečevanju, da bi se zakoniti les v obtoku pomešal z lesom iz nepreverjenih ali nezakonitih virov.

3.4.   Postopek izdajanja dovoljenj FLEGT in H-Legal

Dovoljenja FLEGT in H-Legal se izdajo po pozitivnem in nedvomnem rezultatu preverjanja skladnosti z vsemi zahtevami v zvezi z opredelitvijo zakonitosti in spremljanjem dobavne verige za lesne proizvode.

Dovoljenje FLEGT je končna obvezna zahteva za izvoz lesnih proizvodov, vključenih na seznam proizvodov, o katerem sta se dogovorili pogodbenici in je določen v Prilogi I k temu sporazumu, iz Hondurasa v katero koli državo Unije. Za izvoz v države zunaj Unije se izvaja enako preverjanje zakonitosti. Razlika je ta, da se namesto dovoljenja FLEGT zahteva dovoljenje H-Legal.

Postopek za izdajanje dovoljenj FLEGT je opisan v Prilogi IV. Izvoznik predloži dovoljenje FLEGT za carinjenje, ko izvaža v Unijo, ali dovoljenje H-Legal, ko izvaža na trge, ki niso trg Unije, priloži pa mu drugo dokumentacijo, ki jo zahteva carinski organ.

3.5.   Neodvisni nadzor

Neodvisni nadzor je nepogrešljiv element LAS, saj se z njim ohranja verodostojnost sistema. Pri neodvisnem nadzoru se preveri, ali mehanizmi, ki se izvajajo v okviru LAS za dokazovanje zakonitosti v vseh fazah dobavne verige lesnih proizvodov (vključno s sečnjo, prevozom, primarno obdelavo, sekundarno obdelavo in trgovino), delujejo ter v celoti izpolnjujejo vse zahteve za dobavno verigo in določbe, ki jih določi organ za izdajanje dovoljenj FLEGT in H-Legal.

Neodvisni nadzor je del LAS in mora biti izveden pred izdajo dovoljenja FLEGT. Postopki nadzora in njihovo izvajanje bodo podrobneje opredeljeni med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

Obseg in načela nadzora so opredeljeni pri nalogah in pristojnostih za neodvisni nadzor v Prilogi VI.

4.   INSTITUCIONALNI OKVIR IN VLOGA AKTERJEV, VKLJUČENIH V IZVAJANJE LAS

V tem oddelku so opisane vloge različnih akterjev, vključenih v izvajanje LAS. Opisano je, kako v skladu s svojimi pristojnostmi podpirajo ali v praksi izvajajo zahteve iz tega sporazuma ali izvajajo preverjanje, potrebno za zagotavljanje izpolnjevanja teh zahtev, ter kako medsebojno sodelujejo in se dopolnjujejo, da bi zagotovili zakonitost lesnih proizvodov.

Za pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma morajo institucije, subjekti v zasebnem sektorju in civilna družba, vključno s kmetijsko-gozdarskimi organizacijami ter predstavniki PIAH, opraviti kritični pregled svojih zmogljivosti glede na svoje pristojnosti za preverjanje zakonitosti in skladnost. V Prilogi VIII so obravnavani vsi vidiki krepitve tehničnih in institucionalnih zmogljivosti, navedenih v tem oddelku.

Poznavanje in ustrezno upravljanje celotnega postopka, potrebnega za izvajanje LAS, institucionalnih ciljev za udeležbo in dobro prakso, odgovornosti vsakega vključenega akterja in ustreznega medinstitucionalnega usklajevanja, zahtevata visoko stopnjo usposabljanja in krepitve zmogljivosti. Zato so bili v Prilogo VIII vključeni dopolnilni ukrepi za krepitev zmogljivosti akterjev, vključenih v ta sporazum.

V oddelku 11 so določeni usklajevalni organi, kot je medinstitucionalni sekretariat za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT, ki bodo ustanovljeni ali ohranjeni za izvajanje LAS. Zaradi ponovne potrditve institucionalnih sporazumov o izvajanju tega sporazuma bo med institucijami javnega sektorja sklenjen en ali več memorandumov o soglasju, ki bodo vključevali vsaj: Nacionalni inštitut za ohranjanje in razvoj gozdov, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline (ICF); davčno službo (SAR); Združenje honduraških občin (AMHON); inštitut za zemljišča (IP); nacionalni inštitut za kmetijstvo (INA); ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost (STSS); honduraški inštitut za socialno varnost (IHSS); ministrstvo za energijo, naravne vire, okolje in rudnike (MiAmbiente); ministrstvo za kmetijstvo in živino (SAG); poddirektorat za carinske prihodke (DARA); nacionalno policijo za preventivne ukrepe, ki poroča ministrstvu za varnost (SSN); javno tožilstvo (MP); urad generalnega tožilca (PGR); vrhovno sodišče (CSJ); honduraške oborožene sile (FFAA), ki poročajo ministrstvu za nacionalno obrambo (SEDENA); nacionalni direktorat za domorodna ljudstva in honduraška ljudstva afriškega porekla (DINAFROH); inštitut za dostop do javnih informacij (IAIP) ter nacionalno komisijo za človekove pravice (CONADEH).

Poleg tega bodo sklenjeni sporazumi o sodelovanju za zagotovitev ustreznega usklajevanja med temi institucijami, ki bodo temeljili na sedanjih sporazumih, kot je Medinstitucionalni sporazum za legalizacijo lastništva na zemljiščih, ki so ga oktobra 2015 podpisali INA, IP in ICF.

Glede na to, da je neopredeljeno lastništvo eden od osnovnih vzrokov za razširjeno slabo upravljanje v gozdarskem sektorju, so v tem sporazumu zadeve v zvezi z lastništvom in legalizacijo zemljišč obravnavane v Prilogi II o kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti, v kateri so našteti posebni kazalniki za to temo, ter Prilogi VIII o dopolnilnih in spremljevalnih ukrepih, na podlagi katerih se določi poseben načrt za legalizacijo posesti zemljišč, o katerem se pogodbenici dogovorita, da bi se legalizacija pospešila v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v tem sporazumu.

Posebni načrt za legalizacijo posesti zemljišč je osredotočen na lastništvo nad nacionalnimi gozdnimi območji in zavarovanimi območji. Kar zadeva zavarovana območja, so obravnavani samo varovalni pasovi, kjer je dovoljeno pridobivanje v gozdovih za državo, da bi se zagotovili potrebna pravna varnost in podlaga za pogodbe o gospodarjenju z gozdovi skupnosti, ki so bile ali bodo sklenjene s skupnostmi na navedenih območjih. Poleg tega je v načrtu predvideno sklepanje pogodb o užitku za uporabnike teh zemljiščih ali prebivalce na njih. Pogodba o užitku je pravni instrument, s katerim se ohrani lastništvo države nad zemljiščem in hkrati prebivalcem na njem zagotovi pravna varnost v zvezi s pridobivanjem finančnih, ekoloških in družbenih koristi, ki izboljšujejo kakovost življenja, ter racionalno uporabo naravnih virov v skladu z veljavno zakonodajo. Namen teh dejavnosti je okrepiti upravljanje gozdov in načrtovanje rabe zemljišč.

Kar zadeva lastništvo nad zemljišči, posest zemljišč in postopek legalizacije ter vodilno vlogo navedenih treh institucij, tj. INA, IP in ICF, je treba poudariti usklajevanje med njimi in honduraškim inštitutom za kavo (IHCAFE), katerega cilj je povečati socialno-ekonomski donos, ki ga ustvarjajo honduraški pridelovalci kave, z izboljšanjem konkurenčnosti proizvodne verige kave.

Usklajevanje med temi štirimi institucijami mora biti osredotočeno na doseganje razumevanja postopka izdajanja listin o lastništvu za pridelovalce kave na nacionalnih gozdnih območjih na način, s katerim se spoštujejo pogozdena območja, zavarovana območja in zbirna območja, da bi se preprečilo, da bi izdajanje novih listin o lastništvu povzročilo dodatno uničevanje in slabšanje stanja gozdov in okolja.

4.1.   Akterji, vključeni v izvajanje LAS

Po vrstnem redu pomembnosti državnih institucij, ki so neposredno vključene v izvajanje LAS, je ICF kot vodja postopka institucija za nadzor nad gozdarstvom, ki izvršuje nacionalno politiko za ohranjanje in razvoj gozdov, zavarovanih območij ter prostoživečih živali in rastlin. Njegove dejavnosti so osredotočene na upravljanje gozdnih virov, zavarovanih območij ter prostoživečih živali in rastlin ter gospodarjenje z njimi, vključno z njihovim varstvom, obnavljanjem, pridobivanjem, ohranjanjem in spodbujanjem, pri čemer je njegov cilj spodbujati trajnostni razvoj ter tako podpirati družbene, gospodarske, okoljske in kulturne interese države.

Druge institucije, ki so neposredno vključene v izvajanje LAS, so navedene v oddelku 4.2 ter razvrščene glede na število kazalnikov in sredstev za preverjanje, za katere so pristojne na podlagi kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, med drugim v zvezi z registracijo davkov in nadzorom nad njimi, lastninskimi pravicami, socialno varnostjo in okoljem. Opis in kazalniki s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, za katere je pristojna posamezna institucija, ter viri, potrebni za vsakega od njih, bodo predstavljeni v priročniku za preverjanje, ki ga bo potrdil skupni odbor za izvajanje Sporazuma, kot je določeno v Prilogi II.

V LAS so vključeni institucije in akterji, navedeni v nadaljevanju.

Sodni uradniki in organi kazenskega pregona (nacionalna policija za preventivne ukrepe, FFAA, PGR in MP) so pristojni za preprečevanje, nadzor in kazenski pregon. IAIP obravnava zadeve v zvezi z javnimi informacijami in preglednostjo.

Nacionalni direktorat za domorodna ljudstva in honduraška ljudstva afriškega porekla (DINAFROH) poroča ministrstvu za socialno vključenost (SEDIS) ter si prizadeva izboljšati kakovost življenja domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu s produktivnim gospodarskim, kulturnim, političnim in socialnim razvojem.

Zasebni gozdarski subjekti so subjekti, ki opravljajo dejavnosti vzdolž dobavne verige lesa, upoštevajo kazalnike s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti ter zagotavljajo potrebne spremne listine. Izvajajo potrebne in ustrezne preglede, da bi zagotovili zakonitost lesa, ki ga obdelujejo, pri čemer zanje veljajo mehanizmi za preverjanje zakonitosti, ki jih izvajajo različne državne institucije glede na svoje pristojnosti. Ta skupina subjektov vključuje fizične in pravne osebe, ki so lastniki gozdov; mikro, mala, srednja in velika gozdarska podjetja; industrijske izvajalce sečnje; zasebne organe za potrjevanje; lokalne skupine itd. Ti subjekti morajo tudi privoliti v družbeni nadzor, ki ga skupaj z državnimi institucijami izvajajo organizacije civilne družbe prek CCFs.

V tem sporazumu organizacije civilne družbe vključujejo CCFs, ki delujejo na ravni skupnosti ter občinski, regionalni in nacionalni ravni, nevladne razvojne organizacije ter druge, ki dejavno sodelujejo pri nadzoru nad gozdnimi viri in njihovim vplivom na prebivalstvo ter izvajajo družbeni nadzor nad dejavnostmi organov in subjektov. Za to uporabljajo postopke in protokole za obravnavo pritožb, opisane v oddelku 10.3.

DPIAH so prek svojih upravljalnih organov in organizacij vključena v družbeni nadzor ter izvajanje mehanizmov in postopkov za prostovoljno predhodno in informirano posvetovanje. So upravičenci postopka legalizacije za gozdna območja, ki jih vodijo specializirane državne institucije, da bi se priznala njihova podedovana pravica do zemljišč. Če PIAH sodelujejo pri komercialnih gozdarskih dejavnostih kot subjekti, se zanje uporabljajo postopki LAS.

4.2.   Državne institucije

V izvajanje kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti iz tega sporazuma je neposredno vključenih deset državnih institucij. Da bi se olajšalo izdajanje potrdil o pravni skladnosti vsem subjektom, ki upoštevajo kazalnike s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in izpolnjujejo zahteve LAS, bodo vse institucije, vključene v ta sporazum, enoti ICF za preverjanje zakonitosti zagotovile informacije o skladnosti s kazalniki, za katere so pristojne. Ta obveznost velja tudi za različne organe ICF.

V nadaljevanju je predstavljena vsaka institucija, vključena v izvajanje kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, navedeno pa je tudi število kazalnikov in sredstev za preverjanje, za katere je pristojna.

4.2.1.   Nacionalni inštitut za ohranjanje in razvoj gozdov, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline (ICF)

ICF je nadzorna institucija za gozdarski sektor; izvršuje nacionalno politiko za ohranjanje in razvoj gozdov, zavarovanih območij ter prostoživečih živali in rastlin ter je pooblaščen za oblikovanje programov, projektov in načrtov ter ustanavljanje tehničnih in operativnih upravnih enot, potrebnih za uresničevanje namena in ciljev zakona o gozdarstvu, zaščitenih območjih ter prostoživečih živalih in rastlinah (LFAPVS). Poleg tega opravlja funkcije v zvezi z izvrševanjem drugih zakonov, kot so zakoni o lastnini, splošni zakon o vodah in splošni zakon o okolju.

Dejavnosti ICF so osredotočene na upravljanje gozdnih virov, zavarovanih območij in prostoživečih živali in rastlin ter gospodarjenje z njimi, vključno z njihovim varstvom, obnavljanjem, produktivno uporabo, ohranjanjem in spodbujanjem, ter spodbujanje trajnostnega razvoja, ustreznega glede na družbene, gospodarske, okoljske in kulturne interese države.

4.2.2.   Davčna služba (SAR)

Davčna služba (SAR) za registracijo davkov in nadzor nad njimi deluje ob centraliziranem usklajevanju z ICF, da bi zagotovila, da subjekti v gozdarski proizvodni verigi izpolnjujejo svoje davčne obveznosti.

V skladu s kontrolnimi seznami za preverjanje zakonitosti so glavne odgovornosti SAR, ki je nadomestila upravni odbor za prihodke (DEI), skladnost z nacionalnimi in mednarodnimi davčnimi predpisi ter njihovo izvrševanje, pa tudi upravljanje pobiranja dajatev in pristojbin, določenih na podlagi različnih zakonov.

4.2.3.   Občine

Občinski organi so upravljalni in upravni organi za svoje občine, njihov cilj pa je zagotoviti blaginjo lokalnih prebivalcev, spodbujati celostni razvoj in varovati okolje.

V okviru LAS imajo občine dvojno vlogo: prvič, izpolnjevati svoje obveznosti na podlagi kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti kot lastniki občinskih gozdnih območij in, drugič, kot lokalna uprava razvijati in izvrševati občinsko obdavčitev. Občine uporabljajo orodje SAFT za upravljanje davkov in financ, ki olajšuje postopke notranje kontrole in zagotavlja popolne informacije o občinskih financah.

4.2.4.   Inštitut za zemljišča (IP)

IP je decentralizirana državna institucija, pooblaščena za registracijo in opredelitev zemljišč in lastnikov zemljišč v celi državi; kot tak vodi nacionalni register vseh aktov in listin v zvezi z registracijo zemljišč in lastništva, vključno z evidentiranjem, priznavanjem, prenosom, spremembo, obdavčitvijo in preklicem lastninskih pravic.

4.2.5.   Ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost (STSS)

STSS je na splošno pristojno za politiko zaposlovanja in sisteme socialne zaščite za socialno skrbstvo in socialno varnost delavcev in delodajalcev.

4.2.6.   Honduraški inštitut za socialno varnost (IHSS)

Honduraški inštitut za socialno varnost je avtonomni subjekt s pravno osebnostjo in lastnimi sredstvi, ki je neodvisen od nacionalnega davčnega organa. Odkar je bil ustanovljen, je pristojen za vodenje, usmerjanje, zagotavljanje in upravljanje storitev socialne varnosti za delovno aktivno prebivalstvo Hondurasa. V skladu z ustavo republike morajo vlada, delodajalci in delavci prispevati k financiranju, izboljševanju in širjenju sistema socialne varnosti.

Socialna varnost za delavski razred v Hondurasu temelji predvsem na kritju, ki ga zagotavlja IHSS, zato ima inštitut pomemben vpliv na upravljanje pri vprašanjih zdravja in socialne varnosti. IHSS je zastopan v večjih mestih države (Tegucigalpa, San Pedro Sula, Ceiba in Puerto Cortés), kjer imajo sedež največji gozdarski subjekti, ne pa tudi v drugih populacijskih središčih države, še manj pa na podeželju, kjer dela večina gozdarskih subjektov.

4.2.7.   Ministrstvo za energijo, naravne vire, okolje in rudnike (MiAmbiente)

MiAmbiente je pristojno za oblikovanje, usklajevanje, izvajanje in oceno politik v zvezi z okoljem, ekosistemi, varstvom in rabo vodnih virov, usklajevanjem, varstvom rastlinskih in živalskih vrst ter skladnostjo s presojo vplivov podjetij za primarne in sekundarne gozdne proizvode na okolje.

4.2.8.   Nacionalni inštitut za kmetijstvo (INA)

V zvezi z inštitutom INA se zdaj izvaja institucionalno prestrukturiranje, zato ni jasno, kje bo njegov sedež, njegove sedanje funkcije pa se lahko v prihodnje spremenijo. Če bodo katere koli funkcije, pomembne za LAS, ki jih zdaj izvaja inštitut INA, v prihodnje dodeljene drugim institucijam, bodo zadevne nove institucije uradno evidentirane za potrebe tega sporazuma kot institucije, ki so nadomestile inštitut INA.

Inštitut INA je na videz avtonomni organ, pristojen za izvajanje nacionalne politike kmetovanja, izdajanje listin o lastništvu za kmetijsko-gozdarska zemljišča ter zagotavljanje tehnične pomoči deležnikom na podeželju ter skupnostim domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu, s čimer podeželsko prebivalstvo vključuje v celostni razvoj države. Pristojen je za registracijo lastništva nad kmetijskimi zemljišči ob usklajevanju z ICF in IP v postopku legalizacije lastništva nad zemljišči. V primeru vlog za lastništvo za nacionalna gozdna območja inštitut INA sodeluje z ICF, da bi se ohranila uporaba takih območij za gozdarstvo; za registracijo lastništva nad gozdnimi območji ni pristojen. Za dodelitev lastništva nad gozdnimi območji je vselej potrebno pozitivno tehnično mnenje ICF.

4.2.9.   Ministrstvo za kmetijstvo in živino (SAG)

Ministrstvo za kmetijstvo in živino usklajuje vidike v zvezi s sektorskimi politikami, za izvajanje katerih so pristojne institucije, ki sestavljajo javni kmetijski sektor, zlasti tiste v zvezi s pravico do posesti, financiranjem podeželja, trgovino, gozdarstvom, pridelavo kmetijskih rastlin in živinorejo ter razvojem podeželja in gozdov.

SAG je pristojno za urejanje mednarodne trgovine s prostoživečimi živalmi in rastlinami na podlagi izvajanja Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. V okviru tega sporazuma se to nanaša na lesne proizvode, pridobljene iz vrst, zajetih s konvencijo CITES.

4.2.10.   Poddirektorat za carinske prihodke (DARA)

V skladu z izvršnim odlokom št. PCM-083-2016 je bila ustanovljena predsedniška komisija za celovito reformo carinskega sistema in trgovinskih organov (COPRISAO). Med postopkom celovite reforme carinskega sistema in trgovinskih organov bo ta komisija zdaj neposredno pristojna za poddirektorat za carinske prihodke (DARA).

V okviru LAS poddirektorat za carinske prihodke sodeluje pri nadzoru nad izvoženimi in uvoženimi lesnimi proizvodi in lesnimi proizvodi v tranzitu ter njihovo preverjanje. Med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma bi se moral končati temeljit pregled carinskih postopkov v zvezi z izvozom za ugotavljanje morebitnih vrzeli in drugih šibkosti, ki bi lahko vplival na metodologijo preverjanja.

4.2.11.   Posredno vključene državne institucije

V nadaljevanju so opisane državne institucije, ki so posredno povezane z LAS, tj. niso v celoti ali neposredno odgovorne ali soodgovorne za preverjanje kazalnikov s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, ampak sodelujejo kot organi za državni nadzor, katerih funkcije so pomembne za zagotavljanje učinkovitega delovanja institucij centralne države in občinskih organov v zvezi z LAS.

Posebne enote, kot sta nacionalna medinstitucionalna varnostna sila (FUSINA) FFAA in medinstitucionalna projektna skupina za boj proti okoljski kriminaliteti (FTIA), so operativni organi za pregon okoljskih kaznivih dejanj na podlagi Nacionalne strategije za nadzor nad nezakonito sečnjo in prevozom gozdnih proizvodov (ENCTI). Vlada je začasno ustanovila te organe, ki olajšujejo usklajevanje med institucijami, da bi se zaustavila nezakonita dejanja in izvrševala okoljska zakonodaja. Zlasti FTIA obsega ICF, MiAmbiente, sodne uradnike in organe kazenskega pregona (MP, PGR, nacionalna policija za preventivne ukrepein FFAAH). Vodi jo ICF in deluje kot medinstitucionalni usklajevalni mehanizem za obravnavo preiskav, kazni in spremljanja, zlasti za kazniva dejanja z velikim vplivom na okolje. Izkušnje, pridobljene s temi organi, se bodo uporabile kot zgled, če bo vzpostavljen stalen in dolgoročen mehanizem. Nacionalno medinstitucionalno varnostno silo FUSINA vodi FFAA, ukrepa pa na podlagi sodnih odločb.

4.2.11.1.   Nacionalna policija za preventivne ukrepe (PNP)

Nacionalna policija za preventivne ukrepe zagotavlja, da lahko rezidenti na ozemlju Hondurasa svobodno uresničujejo svoje pravice in svoboščine, z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o varovanju življenja, ohranjanju naravne lepote ter varstvu okolja v mestih in na podeželju.

PNP v okviru LAS pomaga pri pregledih prevoza lesnih proizvodov, in sicer skupaj z ICF, sodnimi uradniki in vsemi drugimi organi kazenskega pregona. Na primer PNP skupaj z ICF in SAR deluje na kontrolnih točkah med tranzitom (zelene kontrolne točke).

4.2.11.2.   Javno tožilstvo (MP)

Javno tožilstvo zastopa družbo in pri sodiščih vlaga tožbe v imenu javnosti. Ena od nalog tožilstva je preiskovati kazniva dejanja zoper okolje v skladu z veljavnimi pravnimi instrumenti za kaznovanje okoljskih dejanj, ki v Hondurasu pomenijo kazniva dejanja zoper okolje, in mednarodnimi pogodbami.

V gozdarskem sektorju javno tožilstvo deluje prek posebne službe za pregon okoljske kriminalitete (FEMA). Glavna vloga tožilstva kot predstavnika honduraške družbe zajema preiskovanje, dokumentiranje in predstavitev obtožb pri honduraških sodiščih v kazenskih postopkih zaradi dejanj, ki povzročajo škodo za okolje, ekosisteme, naravne vire in javno zdravje.

4.2.11.3.   Urad generalnega tožilca (PGR)

Urad generalnega tožilca je pristojen za spodbujanje, zastopanje in varovanje pravic države v vseh sodnih postopkih, v katerih je država ena od strank; deluje kot splošni predstavnik države.

4.2.11.4.   Vrhovno sodišče (CSJ)

Pooblastilo za izrekanje in izvrševanje sodb imajo izključno sodišča republike. Za izvrševanje pravice so pooblaščeni neodvisni sodniki.

4.2.11.5.   Honduraške oborožene sile (FFAA)

FFAA so nacionalna institucija, katere glavne naloge so obramba ozemeljske celovitosti in suverenosti Hondurasa, ohranjanje miru in javnega reda ter zagotavljanje spoštovanja ustave.

Od leta 2006 so FFAA pristojne za podpiranje dela, ki se izvaja za varovanje državnih gozdov in ekosistemov; to nalogo izvajajo prek Dirección de Apoyo al Manejo de Ecosistemas y Ambiente (direktorat za podporo upravljanju ekosistemov in okolja) (C-9), preko katerega pomagajo pristojnim organom za pregon.

4.2.11.6.   Nacionalni direktorat za domorodna ljudstva in honduraška ljudstva afriškega porekla (DINAFROH)

To je oddelek ministrstva za socialno vključenost (SEDIS), ki si prizadeva izboljšati kakovost življenja domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu s produktivnim gospodarskim, kulturnim, političnim in socialnim razvojem. Honduraška vlada ob usklajevanju z ministrstvom za zaposlovanje in socialno varnost (STSS) in podpori DINAFROH zdaj izvaja posvetovanje, ki bo podlaga za pripravo in sprejetje zakona o prostovoljnem predhodnem in informiranem soglasju z vsemi organizacijami devetih domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu ob podpori Programa Združenih narodov za razvoj in posebnega poročevalca ZN o pravicah domorodnih ljudstev.

4.2.11.7.   Inštitut za dostop do javnih informacij (IAIP)

IAIP je decentraliziran državni organ, pristojen za spodbujanje in olajševanje dostopa državljanov do javnih informacij ter za urejanje institucionalnih postopkov za varstvo, razvrščanje in hrambo javnih informacij ter nadzor nad temi postopki.

V okviru LAS je IAIP med drugim pristojen za zagotavljanje, da lahko državljani uveljavljajo pravico do udeležbe pri upravljanju javnih zadev, ter zagotavljanje preglednosti pri izvajanju javnih funkcij in v odnosih med državo in fizičnimi osebami. Informacije v zvezi z gozdarskim sektorjem so objavljene na enotnem portalu IAIP za preglednosti in portalu ICF ter podrobno opisane na portalu vsake institucije. Poleg tega Priloga VIII vključuje dopolnilni ukrep za vzpostavitev sistema upravljanja za informacije, namenjene javnosti.

4.2.11.8.   Nacionalna komisija za človekove pravice (CONADEH)

CONADEH spremlja spoštovanje pravic in jamstev, določenih v ustavi republike, Splošni deklaraciji človekovih pravic ter drugih pogodbah in konvencijah, ki jih je ratificiral Honduras.

4.2.11.9.   Nacionalni raziskovalni sistem za gozdove, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline (SINFOR)

SINFOR je javno-zasebna medinstitucionalna platforma, vzpostavljena z LFAPVS, za organizacijo, spodbujanje in promocijo znanstvenih raziskav v gozdarskem sektorju, na področju zavarovanih območij, prostoživečih živali in rastlin ter podobnega, pa tudi za spodbujanje prenosa strokovnega znanja in izkušenj ter tehnologije v Hondurasu.

Poleg tega zagotavlja najnovejše informacije za oblikovanje politik, pravil in predpisov, s katerimi se zagotavljata trajnost in upravljanje za sektor. V zvezi z načrtovanjem in spodbujanjem raziskav na področju gozdov, zavarovanih območij ter prostoživečih živali in rastlin je SINFOR prednostno usmerjen v iskanje raziskovalnih priložnosti, ki jih je mogoče opredeliti v nacionalnih načrtih in strategijah, kot je ENCTI, ter strateških načrtih vsake udeležene institucije in drugih pobudah v zvezi s sektorjem.

4.3.   Zasebni gozdarski sektor

V okviru LAS zasebni gozdarski sektor vključuje akterje, ki z namenom ustvarjanja dobička upravljajo ali proizvajajo surovino, jo pridobivajo iz gozdov, prevažajo, obdelujejo in dajejo na trg ter izvažajo in uvažajo.

Zaradi raznovrstnosti vključenih organizacij in njihovih komercialnih dejavnosti je bilo določenih več razvrstitev. V skladu z davčnim zakonikom so razvrščene na: (i) fizične osebe; (ii) pravne osebe, ki vključujejo poklicna partnerstva in poslovne družbe, zadruge in podjetja na podlagi združevanja, na splošno pa tudi združenja ali subjekte, ki imajo na podlagi javnega ali zasebnega prava status pravne osebe, ter (iii) subjekte, skupnosti, organizacije (domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla v Hondurasu, lokalne skupine) ali pravne posle, ki pomenijo funkcionalno enoto ali enoto sredstva, tudi če nimajo pravne osebnosti.

Druga kategorija se nanaša na število zaposlenih pri posameznem podjetju: gozdarska mikro podjetja, večinoma ustanovljena kot družinska podjetja, imajo največ štiri zaposlene; mala gozdarska podjetja imajo 5–10 zaposlenih; srednja gozdarska podjetja imajo 11–100 zaposlenih, velika gozdarska podjetja pa imajo več kot 100 zaposlenih.

V skladu z LFAPVS so podjetja razvrščena v tri kategorije: podjetje za primarne gozdne proizvode, ki izvaja začetno obdelavo okroglega lesa ali katere koli druge lesne ali nelesne surovine, pridobljene iz gozda; podjetje za sekundarne gozdne proizvode ali obdelovalno podjetje, ki obdeluje proizvode iz podjetja za primarne gozdne proizvode.; in nazadnje, skladišča lesa ali lesnih proizvodov, ki dajejo različne lesne proizvode na trg.

Opozoriti je treba, da zgornji opis velja samo za industrijo, ki uporablja borov les; kar zadeva les listavcev, na datum začetka veljavnosti tega sporazuma v Hondurasu ni registriranih ali dejavnih podjetij za primarne gozdne proizvode. Poleg tega je les, pridobljen iz gozdov, praviloma grobo obdelan in ne okrogel les, saj se grobo obdela v gozdu in prepelje do zbirnih točk za nadaljnji prevoz z motornimi vozili do podjetja za sekundarne gozdne proizvode ali obdelavno podjetje ali skladišča lesa za prodajo. Zbirališča ali zbirni centri so po definiciji kraji, na katerih se lesni proizvodi zlagajo za naknaden prevoz, pri čemer se njihovo lastništvo ne spremeni. V nasprotju s tem so skladišča lesa kraji, na katerih njihovi lastniki kupujejo lesne proizvode od svojih dobaviteljev in jih prodajajo strankam.

ICF bo pri svojih rutinskih inšpekcijskih pregledih in na podlagi poročil o družbenem nadzoru, ki jih pripravljajo CCFs, redno spremljal vse morebitne spremembe gozdarske proizvodne verige, vključno z borovimi gozdovi in gozdovi listavcev, gozdnimi nasadi ali posameznimi drevesi zunaj gozdov, da bi preprečil pojav gozdarskih dejavnosti, ki niso zajete z LAS. Če se bo zaradi pregleda veljavnega pravnega okvira v prihodnje spremenila organizacija gozdarskega sektorja, bo LAS prilagojen, da se bo zagotovila pokritost vseh virov lesa.

Ti subjekti so tisti, ki izvajajo proizvodne procese, zato morajo v obsegu svojih pristojnosti ravnati v skladu s kazalniki in sredstvi za preverjanje. V ta namen izvajajo zadostne in ustrezne notranje kontrole v zvezi z dovoljenji za pridobivanje in proizvodnjo, pri čemer izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi z zaposlovanjem, okoljem, davki (nacionalnimi in občinskimi), prevozom in trgovino ter vse druge obveznosti, določene na podlagi posameznih kazalnikov. Poleg tega morajo voditi ustrezne evidence potrebnih spremnih listin in predvidenih sredstev za preverjanje.

Prav tako se za zasebne organizacije gozdarskega sektorja uporabljajo mehanizmi za preverjanje pravne skladnosti, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi izvajajo institucije države.

4.4.   Organizacije civilne družbe

V skladu s honduraškim pravnim okvirom imajo državljani pravico in dolžnost sodelovati pri ukrepih, ki jih sprejemajo organi, in izvajati družbeni nadzor nad njimi. Gozdarski sektor vključuje različne organizacije civilne družbe, usmerjene v izvrševanje zakonodaje, ki imajo zelo dejavno in učinkovito vlogo pri sredstvih za preverjanje. Te organizacije so:

4.4.1.   Lokalne organizacije

V skladu z LFAPVS se ustanovijo organi za udeležbo javnosti, posvetovanje in podporo za ICF, kot so CCFs, ki so organizirani in delujejo na lokalni ravni ali ravni skupnosti ter na občinski, regionalni in centralni podlagi. ENCTI nakazuje pomen teh organov za izvajanje družbenega nadzora, zlasti na občinski ravni in ravni skupnosti, podpiranje preverjanja gozdarskih načrtov za gospodarjenje, letnih delovnih načrtov ali drugih vrst dovoljenj, pa tudi za spodbujanje porabe zakonitega lesa. To se dosega ob usklajevanju z institucijami države ter zlasti ICF.

4.4.2.   Nevladne razvojne organizacije

Ukrepe gozdarskega sektorja na institucionalni in ozemeljski ravni podpirajo različne nacionalne in mednarodne nevladne razvojne organizacije (3). Med drugim pri svojih dejavnostih obravnavajo organizacijo, krepitev zmogljivosti za organe za udeležbo javnosti na občinski ravni in ravni skupnosti, politični vpliv, družbeni nadzor, tehnično podporo ter varstvo človekovih pravic.

Med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma bodo nevladne razvojne organizacije razvile svojo metodologijo za izvajanje ukrepov družbenega nadzora. Poročila o tem družbenem nadzoru bodo predložena skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma in drugim organom, da bi se sprejeli ustrezni ukrepi. Tako bo vzpostavljen sistem za udeležbo, ki bo prispeval k nenehnemu izboljševanju postopkov upravljanja, določenih na podlagi tega sporazuma.

Poleg tega bo vzpostavljen sistem za obravnavanje pritožb, ki bo podpiral delovanje te funkcije družbenega nadzora; opisan je v oddelkih 10 in 11.

4.5.   Domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla v Hondurasu

V Hondurasu prebiva devet domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla. Večina jih prebiva na obsežnih gozdnih območjih, ki zajemajo tudi zavarovana območja in produktivne gozdove. Ta ljudstva so: Pech, Tawahka, Lenca, Maja Chortí, Tolupan, Miskito, Nahua, Garífuna ter angleško govoreči ljudje afriškega porekla; zastopajo jih različne organizacije, vključno z nacionalno konfederacijo domorodnih ljudstev v Hondurasu (CONPAH).

Ta ljudstva so akterji pri izvajanju LAS, vključno glede načela št. 2 kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti: „Honduras spoštuje pravice domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu, ki prebivajo na gozdnih območjih.“

V gozdarskem sektorju so domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla v Hondurasu:

—	upravičenci postopka legalizacije, pravica do lastništva na ozemljih, ki so tradicionalno pripadala njihovim prednikom, pa se spoštuje;

—	vključena v izvajanje mehanizmov in postopkov za prostovoljno predhodno in informirano soglasje (FPIC), vzpostavljenih za spoštovanje samoodločbe in avtonomije v skladu s Konvencijo MOD št. 169 in Deklaracijo ZN o pravicah domorodnih ljudstev, ter

—	vključena v gospodarske dejavnosti na produktivnih gozdnih območjih v skladu s kontrolnimi seznami za preverjanje zakonitosti in veljavnimi zahtevami LAS.

4.6.   Krepitev zmogljivosti

Krepitev zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema in zakonitosti lesnih proizvodov je opisana v Prilogi VIII. Pri načrtovanju vsakega ukrepa bo opravljen pregled zmogljivosti, ki jih potrebujejo vsi akterji, vključeni v izvajanje LAS.

5.   OBSEG/PODROČJE UPORABE LAS

Ves les in vse lesne proizvode s poreklom iz Hondurasa, ki so zajeti z LAS, je treba pridobivati iz zasebnih, občinskih ali nacionalnih gozdov (naravnih ali posajenih), s katerimi se gospodari na podlagi upravnih in tehničnih meril čim večje uspešnosti, številnih vrst uporabe in družbene enakopravnosti, da bi se zagotovili trajnost ekosistemov ter njihova produktivna, varovalna in okoljska zmogljivost.

LAS se bo uporabljal tudi za les iz drugih držav, če lahko njegovi uvozniki dokažejo, da je bil pridobljen iz zakonitih virov in uvožen v skladu z zakoni države porekla lesa in Hondurasa. LAS se bo uporabljal za vse subjekte, vključno s tistimi, ki imajo zasebna potrdila o gospodarjenju z gozdovi in nadzorni verigi, in tistimi, ki so lastniki nasadov dreves za komercialne namene.

5.1.   Lesni proizvodi, vključeni v LAS

LAS zajema vse proizvode, opredeljene v Prilogi I k temu sporazumu. V skladu s členom 102 LFAPVS je izvoz nekaterih lesnih proizvodov prepovedan, pri čemer je navedeno, da se lahko les, pridobljen iz vrst listavcev v naravnih gozdovih, izvaža samo kot obdelan les. Zato izvoz okroglega ali grobo obdelanega lesa iz teh vrst ni dovoljen.

Čeprav se okrogli les in grobo obdelani les iz teh vrst ne smeta izvažati, sta zajeta z LAS ne glede na stopnjo obdelave.

Kadar se lesni proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k temu sporazumu, izvažajo v Unijo, se zanje ne uporablja postopek izdajanja dovoljenj FLEGT. V tem primeru morajo uvozniki v Uniji, ki uvažajo te proizvode iz Hondurasa, izvajati potrebno skrbnost v skladu z Uredbo(EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (4) , da lahko dokažejo njihovo zakonitost.

5.2.   Trgi, zajeti z LAS

LAS se bo uporabljal za lesne proizvode, dane na vse trge, tj. izvozne in nacionalnega. Vseeno pa bodo prizadevanja za izvajanje LAS prednostno razvrščena glede na naslednjo razvrstitev trgov:

—	trg Unije: preverjanje zakonitosti proizvodov, izvoženih na trg Unije, se bo izvajalo, kot je določeno v tem sporazumu, pri čemer se šteje, da je dovoljenje FLEGT osnovni pogoj takoj, ko se potrdi, da je shema pripravljena za izdajanje dovoljenj FLEGT po postopku iz Priloge VII;

—	drugi mednarodni trgi: preverjanje zakonitosti izvoženih proizvodov se bo izvajalo, kot je določeno v tem sporazumu, ne glede na namembno državo izvoza, pri čemer se zakonitost dokaže z dovoljenjem H-Legal;

—	domači trg: tudi preverjanje zakonitosti proizvodov, danih na domači trg, se bo izvajalo, kot je določeno v tem sporazumu, pri čemer se zakonitost subjektov, ki so lastniki teh proizvodov, dokaže s potrdili o pravni skladnosti.

V vseh teh fazah izvajanja LAS bodo sprejeti ukrepi za preprečevanje vstopa lesa neznanega ali nezakonitega porekla v gozdno dobavno verigo. Sposobnost za izvajanje LAS bo okrepljena z uporabo ukrepov, vključenih v Prilogo VIII.

5.3.   Viri lesa, zajeti z LAS

Viri lesa, ki so zajeti z LAS, so razvrščeni, kot je opisano v nadaljevanju.

5.3.1.   Les, pridobljen na nacionalnem ozemlju

Les, pridobljen na nacionalnem ozemlju, se pridobiva od naslednjih virov:

1.	gozdov, in sicer naravnih ali nasadov;

2.	območij, na katerih so vzpostavljeni kmetijsko-gozdarski sistemi, tj. naravna ali posajena drevesa v povezavi z drugimi vrstami, kot so kava, kakav ali druge kmetijske rastline;

3.	posameznih iglavcev ali listavcev zunaj gozdov.

Pridobivanje se lahko izvaja v gozdovih listavcev ali borovih gozdovih, in sicer ne glede na to, kdo ima posest nad zemljiščem. Pridobivanje se dovoli na enega od naslednjih načinov:

—

na podlagi načrta za gospodarjenje z gozdovi in povezanih letnih delovnih načrtov, ki jih ICF potrdi za: — upravičene skupnosti, ki imajo sklenjene pogodbe o gospodarjenju z gozdovi skupin (pogodbe o gospodarjenju z gozdovi skupnosti, CMFC); — posamezne upravičence pogodb o gospodarjenju z gozdovi ter — lastnike zasebnih, občinskih (ejido), nacionalnih in državnih gozdov;

—	na podlagi posebnega načrta za kmetijsko-gozdarske sisteme in povezanega letnega načrta sečnje za lastnike kmetijsko-gozdarskih sistemov na zasebnih in občinskih (ejido) zemljiščih;

—

na podlagi načrta za reševanje za pridobivanje v gozdovih, ki so jih prizadeli naravne nesreče, škodljivci ali bolezni, javna ali zasebna gradbena dela in spremembe vegetacije na kmetijskih zemljiščih. V zvezi z načrti za reševanje za območja, na katerih so predvidena javna ali zasebna gradbena dela ali spremembe vegetacije na kmetijskih zemljiščih, je potrebna presoja vplivov na okolje, preden MiAmbiente izda potrdilo o okoljskem dovoljenju. Načrti za reševanje, povezani s spremembo vegetacije za začasne ali trajne kmetijske rastline, se uporabljajo samo za kmetijska zemljišča. V členu 93 LFAPVS je določeno, da je treba naravno uporabo gozdnega zemljišča ohraniti in spoštovati v skladu s politikami in pravnimi predpisi o načrtovanju rabe zemljišč. Poleg tega so v členu 294 uredbe za LFAPVS prepovedane spremembe vegetacije v produktivnih gozdovih z načrti za gospodarjenje in na območjih z velikim proizvodnim potencialom gozdov. V oddelku 7.7 te priloge je podrobneje opisano preverjanje lesnih proizvodov, pridobljenih zaradi spremembe rabe zemljišč;

—	na podlagi načrta za obnovo, izdelanega za pridobivanje gozdarskih stranskih proizvodov, zajetih s predhodnim dovoljenjem (letni delovni načrt, letni načrt sečnje, dovoljenja za pridobivanje v nasadih s potrdilom in načrti za reševanje);

—	na podlagi dovoljenj za pridobivanje v nasadih s potrdilom (APC) za pridobivanje lesa iz gozdnih nasadov, ki jih potrdi ICF.

Tradicionalno so bila posamezna drevesa zunaj gozdov, ki rastejo predvsem na stanovanjskih in živinorejskih območjih, glavni vir lesa za mizarje. Vendar Honduras še nima zakonodaje, ki bi urejala posek teh dreves za trg, zato je bil v Prilogo VIII vključen dopolnilni ukrep v zvezi s tem. Ko bo ta zakonodaja začela veljati, bo vključena v ustrezni kazalnik kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti po postopku, predvidenem v oddelku 4 Priloge II.

Ta vir lesa bo vključen v LAS pred posodobitvijo kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, subjekti v gozdarskem sektorju, ki pridobivajo ta vir lesa, pa morajo izpolnjevati vse druge zahteve LAS.

5.3.2.   Uvožen les

Fizične in pravne osebe, ki uvažajo les, morajo izvajati postopke potrebne skrbnosti, da bi dokazale, da je tveganje nezakonitega ravnanja v zvezi z uvoženim lesom zanemarljivo in da izvozniki iz države pridobivanja spoštujejo zakone. Obseg tega postopka potrebne skrbnosti bo določen med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma; v Prilogo VIII je bil vključen dopolnilni ukrep v zvezi z izvajanjem postopkov potrebne skrbnosti v Hondurasu.

5.3.3.   Les, ki ni zajet z LAS

LAS ne vključuje v nadaljevanju navedenih dveh vrst lesa, za kateri se ne uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT.

—

Les v tranzitu Les v tranzitu je les iz tretjih držav ali les, ki začasno vstopa v Honduras na podlagi enotne tranzitne deklaracije, njegov končni cilj pa je druga država. Ta les je treba opredeliti in ločiti od dobavne verige lesa, pridobljenega v Hondurasu, ali uvoženega lesa. Les v tranzitu ne bo vključen v LAS, zato zanj ni mogoče izdati dovoljenja FLEGT ali dovoljenja H-Legal za izvoz. V oddelku 7.5 je pojasnjeno, kako bo deloval mehanizem za nadzor nad tranzitom teh proizvodov, da bi se zagotovilo, da ne vstopijo v dobavno verigo za nacionalni trg.

—

Zaplenjeni les Lesni proizvodi, zaplenjeni zaradi kršitve honduraške zakonodaje ali neizpolnitve obveznosti potrebne skrbnosti v primeru uvoženega lesa, niso vključeni v LAS. ICF in varnostne sile so pooblaščeni za izvajanje preiskav, potrebnih za pregon primerov, ki ga izvaja javno tožilstvo. V oddelku 7.6 je pojasnjeno, kaj se zgodi z zaseženim ali zaplenjenim lesom.

5.4.   Obseg subjektov, vključenih v LAS

V tem sporazumu je „subjekt“ vsaka fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnosti v gozdni proizvodni verigi. Obseg dejavnosti subjektov, zajetih z LAS, je opisan v preglednici 1.

Preglednica 1.

Obseg dejavnosti subjektov v gozdarskem sektorju

Subjekt	Obseg dejavnosti v okviru LAS
1. Lastnik zasebnega gozdnega območja (vključno z domorodnimi skupnostmi z zemljiško pravico) in skupnega zemljišča (občine)	Predloži vlogo za posest zemljišča ali dokaze o posesti zemljišča. Pred izvajanjem dejavnosti pridobivanja pri ICF predloži vlogo za odobritev načrta za gospodarjenje z gozdovi in povezanih letnih delovnih načrtov, načrta za reševanje ali načrta za obnovo. Pri ICF predloži vlogo za dovoljenja za prevoz pridobljenega lesa in poroča o uporabljenih dovoljenjih za prevoz, ki so evidentirana v podatkovni zbirki SIRMA. Po potrebi predloži dokaze o upoštevanju načel FPIC.
2. Lastnik območja s kmetijsko-gozdarskim sistemom	Predloži vlogo za odobritev PESA in AFP za pridobivanje v okviru kmetijsko-gozdarskega sistema. Pri ICF predloži vlogo za dovoljenja za prevoz pridobljenega lesa in poroča o uporabljenih dovoljenjih za prevoz, ki so evidentirana v podatkovni zbirki SIRMA.
3. Lastnik gozdnega nasada	Pri ICF predloži vlogo za pridobitev potrdila za gozdni nasad in pridobivanje na njem. Pri ICF predloži vlogo za dovoljenja za prevoz pridobljenega lesa in poroča o uporabljenih dovoljenjih za prevoz, ki so evidentirana v podatkovni zbirki SIRMA.
4. Uporabnik/prebivalec	Na podlagi postopka legalizacije zemljišč pridobi pogodbo o užitku, v skladu s katero lahko opravlja dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Zahteve, ki jih morajo izpolniti zasebni upravičenci legalizacije nacionalnih gozdnih območij, so določene v LFAPVS. Pri ICF predloži vlogo za dovoljenje za ponovno pogozdovanje posesti ali izvajanje drugih gozdarskih/okoljskih dejavnosti. Predloži vlogo za pridobitev potrdila za nasad, nato pa še vlogo za dovoljenje za pridobivanje v njem.
5. Uporabnik gozdnih območij s pravico do užitka (vključno z lokalnimi skupinami)	Predloži vlogo za sklenitev pogodbe o gospodarjenju z gozdovi, da bi lahko opravljal dejavnosti gospodarjenja z gozdovi; pri ICF predloži vlogo za odobritev načrta za gospodarjenje z gozdovi, načrta za reševanje ali načrta za obnovo, da bi lahko pridobival na gozdnem območju.
6. Pogodbeni izvajalec	Lastnik gozda ga najame, ko sam z lastnimi sredstvi neposredno ne pridobiva lesa. Pridobiva in prevaža les iz gozda do podjetij za primarne gozdne proizvode ali skladišča lesa ter ga lahko tudi prodaja. Pri regionalnem uradu za gozdarstvo vloži dokument o registraciji ter navede opremo in ključno osebje, ki ju uporablja za dejavnosti pridobivanja in prevoza. Uporabljati mora dovoljenje za prevoz (ki ga odobri ICF) in tovorni list (ki ga odobri SAR). Upravičenec ali imetnik dovoljenja za pridobivanje, ki sklene pogodbo s podizvajalcem, je odgovoren za zagotavljanje skladnosti z veljavnimi predpisi.
7. Prevoznik	Opravlja storitev prevoza blaga, v tem primeru lesa, bodisi okroglega z lokacije pridobivanja do podjetja za gozdne proizvode ali skladišča lesa bodisi obdelanih lesnih proizvodov iz podjetja za gozdne proizvode do končnega namembnega kraja. Na splošno to storitev naroči lastnik gozda, pogodbeni izvajalec ali podjetje za gozdne proizvode. V primeru gozdov listavcev se od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma šteje, da je prevoznik vključen od trenutka, ko je grobo obdelani les iz gozda naložen na zbirni točki zunaj gozda in se z vozili prevaža od tam do gozdarskih podjetij ali skladišč lesa. Organom predloži dokumente, ki dokazujejo zakonitost proizvodov, ki jih prevaža (dovoljenje za prevoz, račun, ki ga potrdi SAR, in po potrebi tovorni list ali račun).
8. Kvalificirani gozdarski tehnik (TFC)	V imenu lastnika gozda pripravi načrte za gospodarjenje z gozdovi, posebne načrte za kmetijsko-gozdarske sisteme in povezane letne načrte, načrte za reševanje in načrte za obnovo. (Sam je odgovoren za upravljanje izvajanja letnih delovnih načrtov iz načrtov za gospodarjenje z gozdovi. V ta namen v imenu lastnika gozda pri ICF predloži memorandum o imenovanju in sprejetju ter postane upravitelj letnega delovnega načrta.) Pristojen je za skladnost s tehničnimi standardi, ki urejajo vse načine pridobivanja, ki jih upravlja. Poleg tega je pristojen za predložitev mesečnih poročil o napredku v zvezi z dovoljenji za prevoz, ki se uporabljajo za gozd, pri čemer navede podrobne informacije o pridobljenem lesu, podprte z izvodi uporabljenih dovoljenj.
9. Neodvisni gozdarski tehnik (TFI)	Pripravi načrte za gospodarjenje z gozdovi, posebne načrte za kmetijsko-gozdarske sisteme in povezane letne načrte, načrte za reševanje in načrte za obnovo. Pristojen je za skladnost s tehničnimi standardi, ki urejajo vse načine pridobivanja, ki jih upravlja. Poleg tega je pristojen za predložitev mesečnih poročil o napredku v zvezi z dovoljenji za prevoz, ki se uporabljajo za gozd, pri čemer navede podrobne informacije o pridobljenem lesu, podprte z izvodi uporabljenih dovoljenj.
10. Izvoznik	Pri ICF predloži vlogo za izdajo dovoljenja FLEGT (za Unijo) ali dovoljenja H-Legal (za druge namembne kraje), odvisno od tega, kam naj bi se pošiljke poslale. Pri carinskem organu predloži vlogo za izvozna dovoljenja, vključno z računom o uvozu, enotno carinsko deklaracijo (DUA) in drugimi dokumenti, ki dokazujejo zakonitost proizvodov, ki se izvažajo, v zvezi z omejitvami za javno zdravje ter tarifnimi in netarifnimi predpisi, vključno s potrdili CITES, kadar je ustrezno.
11. Uvoznik	Pri carinskem organu predloži vlogo za uvozna dovoljenja, vključno z računom o uvozu, DUA in drugimi dokumenti, ki dokazujejo zakonitost proizvodov, ki se uvažajo, v zvezi z omejitvami za javno zdravje ter tarifnimi in netarifnimi predpisi, vključno s potrdili CITES, kadar je ustrezno. Izvaja mehanizme potrebne skrbnosti za preverjanje zakonitosti lesnega proizvoda, ki se kupuje.
12. Lastnik podjetja za primarne gozdne proizvode	Vodi evidenco z najnovejšimi informacijami o vložkih in izložkih ter ICF predlaga mesečna poročila o proizvodnji, ki jim priloži potrjene račune o prodaji. Zahteva izdajo računov ter SAR predlaga mesečne in letne obračune prodaje, ki jim priloži ustrezne potrjene račune o prodaji in tovorne liste. Izvaja mehanizme potrebne skrbnosti za preverjanje zakonitosti proizvodov, ki se kupujejo. Kar zadeva gozdove listavcev, podjetij za primarne gozdne proizvode zdaj ni, saj se les grobo obdela, preden se prepelje iz gozda in da na trg prek podjetij za sekundarne gozdne proizvode ali skladišč lesa.
13. Lastnik podjetja za sekundarne gozdne proizvode (vključno z mizarskimi delavnicami ter drugimi mikro, malimi in srednjimi podjetji (MiPyME))	Vodi evidenco z najnovejšimi informacijami o vložkih in izložkih ter ICF predlaga mesečna poročila o proizvodnji, ki jim priloži potrjene račune o prodaji. Zahteva izdajo računov ter SAR predlaga mesečne in letne obračune prodaje, ki jim priloži ustrezne potrjene račune o prodaji in tovorne liste. Izvaja mehanizme potrebne skrbnosti za preverjanje zakonitosti proizvodov, ki se kupujejo.
14. Lastnik skladišča lesa	Vodi evidenco z najnovejšimi informacijami o vložkih in izložkih ter ICF predlaga mesečna poročila o proizvodnji, ki jim priloži potrjene račune o prodaji. Zahteva izdajo računov ter SAR predlaga mesečne in letne obračune prodaje, ki jim priloži ustrezne potrjene račune o prodaji in tovorne liste. Izvaja mehanizme potrebne skrbnosti za preverjanje zakonitosti proizvodov, ki se kupujejo.
15. Delodajalec (pri katerem koli podjetju, ki spada v zgoraj opisane kategorije subjektov)	Registrira zaposlene pri honduraškem inštitutu za socialno varnost in spoštuje delovno zakonodajo.

6.   PREVERJANJE SKLADNOSTI Z OPREDELITVIJO ZAKONITOSTI

Lesni proizvodi iz Hondurasa so zakoniti, če so v skladu z opredelitvijo, opisano v Prilogi II.

Preverjanje opravljajo državne agencije (po potrebi z uporabo prispevkov priznanih zasebnih mehanizmov potrjevanja, kot je določeno v oddelku 8), ki izvajajo ustrezne preglede za zagotavljanje zakonitosti lesnih proizvodov.

Preverjanje mora biti dovolj zanesljivo in učinkovito, da se zagotovi odkritje kakršnega koli neizpolnjevanja zahtev s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti iz Priloge II v različnih fazah dobavne verige na nacionalnem trgu. Preverjanje zakonitosti je potrebno tudi za les, ki se uvaža in bo vstopil v nacionalno dobavno verigo.

6.1.   Načela preverjanja zakonitosti

Pogodbenici bosta med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma prek skupnega odbora za izvajanje Sporazuma posodobili in potrdili priročnik za preverjanje, v katerem je opisana metodologija preverjanja, ki jo je treba uporabljati za preverjanje pravne skladnosti za vse kazalnike in sredstva za preverjanje, ki so opredeljeni kot ključni elementi za določitev kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti. Za vsak kazalnik so določeni organ ali enota pri vsaki instituciji, pristojni za preverjanje, ter dokumenti, ki jih je treba preveriti. Poleg tega bosta določeni pogostost preverjanja kazalnika ter lokacija, navedena v evidencah, ki vsebujejo informacije in dokumente (v papirni in digitalni obliki), ki jih hranijo različne institucije v skladu s svojimi pristojnostmi.

6.1.1.   Institucije, vključene v preverjanje zakonitosti

Preverjanje izvajajo jasno opredeljene institucije, ki imajo ustrezne vire, upravljavske sisteme in usposobljeno osebje pa tudi zanesljive in učinkovite mehanizme za nadzor nad navzkrižji interesov. Pri vsaki instituciji ima osebje za preverjanje znanje, spretnosti in izkušnje, potrebne za opravljanje dela, in je pod ustreznim nadzorom.

ICF in druge institucije, vključene v LAS, imajo organizacijsko in funkcionalno strukturo za preverjanje, ali vsi subjekti spoštujejo kazalnike zakonitosti. Zaradi količine informacij, ki jih bo vsaka institucija ustvarila pri preverjanju subjektov, ter potrebe po evidentiranju in posodabljanju teh informacij se bodo rezultati preverjanja vnašali v podatkovno zbirko, ki bo na voljo enoti ICF za preverjanje zakonitosti. Tako bo enota za preverjanje stalno imela na voljo vse informacije, potrebne za izdajanje potrdil o pravni skladnosti subjektom in pregledovanje njihove veljavnosti. Da bi bili zbiranje in posodabljanje podatkov izvedljivi, je potrebno usklajevanje institucij, kot je opisano v oddelku 11.

Spodnji diagram prikazuje tok podatkov med različnimi akterji, vključenimi v LAS, za preverjanje pravne skladnosti.

Preglednica 2 vsebuje opis mehanizmov za preverjanje pravne skladnosti, predstavljenih v zgornjem diagramu.

Preglednica 2.

Opis mehanizmov za preverjanje pravne skladnosti

Št.	Opis
1.	Subjekt v gozdarskem sektorju: fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnosti v dobavni verigi z gozdnimi proizvodi.
2.	Vloga za sredstva za preverjanje (Priloga II).
3.	Metodologija za izdelavo sredstev za preverjanje v vsaki instituciji. Nekatera sredstva za preverjanje se izdelajo samo enkrat, druga pa se izdelujejo v rednih presledkih.
4.	Izdelava fizičnih in/ali elektronskih sredstev za preverjanje (Priloga II).
5.	Metodologija za preverjanje. Po odkritju primera neskladnosti vsaka institucija izvede postopke za dokumentiranje, obdelavo, spremljanje in vnos podatkov v podatkovno zbirko enote za preverjanje zakonitosti.
6.	Popravni ali kazenski ukrepi v zvezi s pravno neskladnostjo na podlagi upravnega ukrepa ali ukrepa po uradni dolžnosti (oddelek 9 Priloge V).
7.	Zbiranje podatkov vseh institucij o skupnem preverjanju pravne skladnosti, pri čemer se uporabljajo SIRMA, SNIF in Geoportal ICF ter druga orodja navedenih institucij (oddelka 6 in 7 Priloge V).
8.	Predložitev vloge enoti za preverjanje zakonitosti za potrdilo o pravni skladnosti, ki dokazuje zakonitost subjekta (oddelka 6 in 7 Priloge V).
9.	Zbiranje podatkov, ki jih hrani enota za preverjanje zakonitosti, za oceno skladnosti subjekta s kontrolnimi seznami za preverjanje zakonitosti in njegovega nadzora nad dobavno verigo. Če je sklep pozitiven, enota za preverjanje zakonitosti izda potrdilo o pravni skladnosti, ki kupcem na domačem trgu dokazuje, da subjekt izpolnjuje zahteve LAS (oddelka 6 in 7 Priloge V).
10.	Predložitev vloge enoti za izdajanje dovoljenj FLEGT za dovoljenje FLEGT ali dovoljenje H-Legal, ki dokazuje zakonitost dejavnosti subjekta, da lahko subjekt izvaža svoje proizvode na kateri koli trg (Priloga IV).
11.	Enota za izdajanje dovoljenj FLEGT sprejme odločitev o pravni skladnosti subjekta. Če je sklep enote za preverjanje pozitiven (tj. subjekt izpolnjuje vse zahteve LAS), se izda dovoljenje FLEGT (trg Unije) ali dovoljenje H-Legal (drugi trgi), ki strankam na mednarodnem trgu dokazuje, da subjekt izpolnjuje zahteve LAS. Če je odločitev negativna, enota za izdajanje dovoljenj FLEGT o tem obvesti vložnika (subjekt) (Priloga IV).
12.	Neodvisni nadzorniki LAS pripravijo poročila o svojih ugotovitvah, ki vključujejo sklepe in priporočila skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma, pristojnemu za redno objavljanje teh poročil o nadzoru (Priloga VI).
13.	Organizacije civilne družbe pripravijo poročila o preverjanju v zvezi z dovoljenji za pridobivanje in splošneje v zvezi z gozdarskim sektorjem, ki se dajo na voljo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (oddelek 4.4.2 Priloge V).

6.1.2.   Postopki preverjanja na podlagi kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti

V priročniku, o katerem se pogodbenici dogovorita prek skupnega odbora za izvajanje Sporazuma, je opisana metodologija, ki jo uporabljajo vključene institucije, pristojne za preverjanje kazalnika ali njegovega dela. V priročniku bodo opredeljeni organ ali urad, pristojen za preverjanje, ter ukrepi, ki jih sprejme za opravljanje te naloge. V priročniku bo obravnavana tudi „pogostost preverjanja“, pri čemer bo navedeno, kdaj je treba preveriti sredstva za preverjanje; navedena bosta tudi organ in urad, pri katerih se bodo hranili izvodi teh informacij v papirni in digitalni obliki.

6.1.3.   Hramba sredstev za preverjanje zakonitosti

Izvodi v papirni obliki in digitalne datoteke z dokumenti za vsako sredstvo za preverjanje se hranijo pri vsaki instituciji, ki je pristojna za izdelavo povezanih sredstev. Te „institucionalne“ evidence se hranijo najmanj deset let, kot se zahteva na podlagi zakona o preglednosti in dostopu do javnih informacij (LTAIP). V skladu z zakonom je tudi določen postopek za obdelavo informacij (členi 30, 31 in 32) in opredeljen pojem „javne informacije“ (člen 3), določeno pa je tudi, kaj bi bilo treba šteti za zaupne osebne podatke (člen 7) ali tajne podatke (člen 8).

Glede na pomen zakonitosti in pristnosti sredstev za preverjanje pristojne institucije zagotovijo, da se fizične in digitalne evidence hranijo za vsako sredstvo za preverjanje. Zaradi preglednosti in učinkovitosti upravljanja informacij morajo institucije, vključene v zvezi s sredstvi za preverjanje, zagotoviti, da se informacije iz njihovih evidenc pravočasno in učinkovito dajo na voljo drugim organizacijam, vključno z enoto ICF za preverjanje zakonitosti, kadar je to potrebno. Podobno bi morala vsaka institucija, povezana s preverjanjem zakonitosti, izkoristiti zakone, druge predpise in postopke, ki se uporabljajo v okviru njenih pristojnosti, da bi od subjektov pridobila potrebne informacije in jih hranila v svojih evidencah.

6.1.4.   Informacijski sistemi in funkcije preverjanja

Računalniški sistemi, orodja in protokoli, ki že obstajajo in bodo še razviti za preverjanje skladnosti s kazalniki s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, bodo omogočili zbiranje nabora preverjanj dokumentov in preverjanj na terenu ter usklajevanje podatkov v celotni dobavni verigi lesa. V oddelku 3.2 so navedeni glavna računalniška orodja in protokoli, ki jih uporabljajo institucije, vključene v LAS. V nadaljevanju so na kratko opisani informacijski sistemi, ki zdaj delujejo in podpirajo institucije pri izvajanju njihovih pooblastil.

Pri ICF

—

Nacionalni informacijski sistem za gozdarstvo (SNIF) To računalniško orodje se lahko uporablja za vodenje dinamičnih podatkovnih zbirk evidenc, ki dokazujejo lastništvo nad zasebnimi, nacionalnimi in občinskimi gozdovi ter podjetji za gozdne proizvode in skladišči lesa. Sistem vsebuje informacije o vseh dovoljenjih za pridobivanje, vključno z načrti za gospodarjenje, delovnimi načrti, načrti za reševanje, načrti za obnovo, posebnimi načrti za kmetijsko-gozdarske sisteme ter pridobivanjem na nasadih, ki jih je potrdil ICF. SNIF omogoča spremljanje lesa, ki potuje med izvajalci pridobivanja po dobavni verigi.

—

Informacijski sistem za sledljivost lesa (SIRMA) To računalniško orodje omogoča spremljanje pridobivanja lesa in prevoznih tokov na podlagi evidence dovoljenj za prevoz, ki se uporabljajo za posamezno dovoljenje za pridobivanje. Sistem uporablja informacije iz SNIF za vodenje evidence dovoljenj za prevoz. Informacije o registriranih dovoljenjih za prevoz iz gozda do podjetij za gozdne proizvode ter vložkih in izložkih na vsakem členu verige se uskladijo na podlagi mesečnih poročil, ki jih predloži vsak subjekt. Na podlagi informacij, ki se hranijo v evidenci, je mogoče spremljati proizvodnjo, distribucijo ali prodajo ter zaloge.

—

Geoportal Ta virtualna platforma z zemljevidom gozdov v Hondurasu prikazuje geografsko lokacijo in površino zavarovanih območij, območja, dodeljena v skladu s pogodbami o gospodarjenju, opredeljena mikropovodja, cestno infrastrukturo, načrte za gospodarjenje z gozdovi in referenčne zemljevide. Geoportal je povezan s SNIF. Te informacije se uporabljajo za opredelitev poti, po katerih potuje les, in načrtovanje kontrolnih točk za preverjanje na avtocestah in občutljivih točkah cestnega omrežja. Ko bodo izdelani novi moduli SNIF, se bodo sproti povezovali z Geoportalom: evidenca načrtov za reševanje, posebnih načrtov za kmetijsko-gozdarske sisteme, gozdnih nasadov s potrdilom, podjetij za gozdne proizvode itd.

Pri SAR

—

Elektronski sistem za notranje prihodke (e-davki) S tega portala si lahko davkoplačevalci natisnejo obrazce za predložitev davčne napovedi. Sistem med drugim omogoča navzkrižno preverjanje informacij iz mesečnih vlog davkoplačevalcev, tj. davkov od dohodkov, in mesečnih poročil, ki jih subjekti predložijo ICF.

—

Sistem za upravljanje davkov in financ (SAFT) S tem sistemom se izboljšajo učinkovitost, uspešnost, pravočasnost in preglednost občinske finančne uprave na podlagi avtomatiziranega in celostnega upravljanja upravnih in finančnih postopkov v skladu z zakonodajo države. Sistem olajšuje izvajanje notranje kontrole, z njim se celostno obravnavajo občinske finančne informacije, lahko pa se tudi poveže z drugimi programi za izdelavo statističnih podatkov in digitalnih zemljevidov.

—

Nacionalni davčni register (RTN) Fizične in pravne osebe ter organizacije ali subjekti, ki nimajo pravne osebnosti, vendar izvajajo dejavnosti, zaradi katerih morajo plačevati davke, se morajo registrirati v Nacionalnem davčnem registru (RTN), ki ga vodijo davčni organi, kot je določeno v veljavni zakonodaji. V primeru fizičnih oseb je njihova številka v RTN, ki ostane enaka celo življenje, enaka številki iz nacionalnega registra oseb (RNP), le da se ji doda ena števka. Pravne osebe je treba vnesti v RTN, ko se registrirajo ali ustanovijo.

Pri IP

—

Honduraški nacionalni sistem za upravljanje zemljišč (SINAP) To je informacijski sistem, ki se uporablja kot honduraška uradna platforma vlade za upravljanje informacij o lastninskih pravicah. SINAP vsebuje podsisteme, ki vključujejo honduraški enotni sistem za registracijo : — honduraški enotni sistem za registracijo (SURE) To je informacijski sistem, namenjen postopni posodobitvi postopka za registracijo lastninskih pravic, pravic do lastništva in registracijo zemljišč po vsej državi.

Pri IHSS

—	Honduraški sistem socialne varnosti IHSS upravlja informacijski sistem o članih (SICA), s katerim vodi evidenco delodajalcev in zaposlenih pri registriranih podjetjih. Geografsko področje IHSS je nacionalno z zastopništvi in uradi v vseh večjih mestih po državi.

Pri MiAmbiente

—

Sistem za poenostavljeno izdajanje okoljskih dovoljenj (SLAS) To orodje je bilo izdelano, da bi se podjetjem zagotovil prožen mehanizem, s katerim lahko nemudoma začnejo projekt, ker se zagotovi pospešena analiza pravnih vidikov, na podlagi katerih so projekti povsod v državi prepovedani ali izključeni, poglobljeno preuči določitev značilnosti količnika vplivov na okolje za vse vrste projektov ter samodejno določijo blažilni ukrepi, potrebni za zadevni projekt na geografskih koordinatah predvidene lokacije projekta.

Pri inštitutu INA

—

Nacionalni kmetijski register (RAN) Za nacionalni kmetijski register ima inštitut INA register dokumentacije in geografske podatkovne zbirke, s katerimi lahko spremlja območja, za katera so bile izdane listine o lastništvu. Informacijskega sistema ali arhitekture relacijske podatkovne zbirke, ki omogoča interakcijo z drugimi sistemi, zdaj nima.

Pri DARA

—

Avtomatizirani sistem Hondurasa za carinske prihodke (SARAH) Ta sistem uporablja najsodobnejše tehnologije, ki temeljijo na odprtih standardih in zagotavljajo zelo dostopno spletno carinsko storitev z uporabo standardnega brskalnika in spletnih storitev. Poleg tega vključuje dodatne aplikacije za podporo carinskemu upravljanju in omogočanje vzpostavitve kontrol ob sočasnem olajševanju mednarodne trgovine.

—	Elektronski sistem Hondurasa za zunanjo trgovino (SECEH) in povezani spletni modul za potrjevanje izvoznih deklaracij SECEH podpira izvozni sektor tako, da omogoča spletno pridobivanje izvoznih dokumentov, potrebnih za carinjenje blaga.

—	Sistem za mednarodni tranzit blaga (TIM) Ta informacijski sistem olajšuje standardizirane carinske postopke na srednjeameriških mejah, da bi se optimizirale migracijske, carinske in karantenske formalnosti z uporabo enotnega dokumenta, tj. enotnega dokumenta za mednarodni tranzit blaga (DUT).

—

Integriran sistem za zunanjo trgovino (SICE) Ta sistem uporabnikom pri centralni banki Hondurasa (BCH) zagotavlja statistične podatke o zunanji trgovini ter prikazuje informacije v skladu s srednjeameriškim tarifnim sistemom (SAC), njegova zanesljivost pa je posledica dejstva, da se informacije najprej preverijo z uporabo številnih virov informacij. Med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma bodo razvita informacijska orodja, navedena v nadaljevanju.

—

Oblikovanje sistema upravljanja za informacije, dokumentirane pri ICF ICF bo lahko z uporabo te virtualne knjižnice organiziral, spremljal in ohranjal dokumentirane informacije v zvezi z gozdarskim sektorjem, kot so med drugim zakoni, državne strategije in dokumenti politik, študije, sporazumi, poizvedbe, poročila, konvencije in varnostne kopije tehničnih dokumentov. Ta sistem je treba oblikovati tako, da bo izpolnjeval cilje vzdrževanja spletnega prostora, v katerem je mogoče opravljati poizvedbe in subjektom zagotoviti dostop do informacij o dokumentih za olajšanje odločanja. Izdelava tega sistema bo olajšala postopke preverjanja, ki jih izvaja ICF, to pa je eden od ključnih elementov LAS. Namen je torej hitro razviti ta sistem med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

—

Izdelava podatkovne zbirke za enoto za preverjanje zakonitosti Da bi lahko enota za preverjanje zakonitosti preverjala skladnost subjektov s kazalniki s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in njihovo izpolnjevanje zahtev LAS, bo potrebovala orodje za prejemanje in posodabljanje informacij, s katerim bo lahko akterjem, vključenim v LAS, zagotovila dostop na podlagi medsebojne povezave s podatkovnimi zbirkami informacijskih sistemov institucij, vključenih v izvrševanje LAS. Izdelava te podatkovne zbirke bo olajšala postopke preverjanja dobavne verige in nadzora nad njo, kar je eden od ključnih elementov LAS. Namen je torej srednjeročno razviti to podatkovno zbirko med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

—

Oblikovanje informacijskega sistema za registracijo, upravo in nadzor na področju gozdarstva (SIRACOF) Ta sistem je vključen med rezultate ENCTI kot računalniško orodje za povečanje učinkovitosti obravnave formalnosti, preglednosti upravnih postopkov in kakovosti informacij v evidencah ter podpiranje nadzornih mehanizmov v gozdni vrednostni verigi od gozda do obdelovalnih centrov ter do dajanja proizvodov na trg. Pri razvoju SIRACOF je bil dosežen precejšnji napredek z oblikovanjem in nenehnim posodabljanjem sistemov, kot so SNIF, SIRMA in Geoportal, na katerih temelji, saj se z njimi upravljajo in obdelujejo osnovne informacije.

—

Oblikovanje sistema za vodenje evidence pri STSS STSS bo potrebovalo sistem, s katerim bo lahko preverjalo, ali subjekti upoštevajo kazalnike, povezane s področji, za katera je pristojno. Pripravljalna in organizacijska faza tega sporazuma bo ponudila možnost za opredelitev drugih modulov ali informacijskih sistemov za nadaljnje olajševanje ustvarjanja, prenosa, medsebojnega povezovanja in upravljanja informacij v zvezi s preverjanjem pravne skladnosti na način, ki ustreza razpoložljivi finančni, tehnični in kadrovski zmogljivosti. Zahteve in zmogljivost bodo podrobneje analizirane, da bi se za vsak primer ugotovila najustreznejša stopnja informatizacije sistema. To pomeni, da se bo seznam informacijskih sistemov za preverjanje pravne skladnosti nenehno razvijal.

6.1.5.   Načelo obvladovanja tveganja v primeru neskladnosti z LAS

Glavni izziv pri izvajanju LAS je zmanjšanje nezakonitih praks. Za to je potreben celovit mehanizem za obvladovanje tveganja, ki ga je treba izvajati vzdolž celotne dobavne verige. V primerih, ko organi nimajo virov, potrebnih za to, da bi enako intenzivno in pogosto zagotovili učinkovito preverjanje na vseh območjih, preverjanje zakonitosti na podlagi tveganja ponuja možnost za odpravo te omejitve.

Obvladovanje tveganja pri izvajanju LAS zajema oceno verjetnosti pojava vsakega od tveganj in njihovega vpliva na zakonitost lesa. Pri tej oceni se bodo upoštevali rezultati referenčne študije stopnje skladnosti subjektov, vključene v Prilogo VIII. Narava tveganja se spreminja glede na to, kje se pojavi in kdaj. Zato odločanje temelji na objektivni in celostni metodologiji, ki jo uporabljajo ICF in druge državne agencije, pri čemer se najprej kategorizirajo tveganja in določijo merila za odločanje glede na okoliščine.

Priročnik za preverjanje, za katerega je pristojen skupni odbor za izvajanje Sporazuma, bo vseboval osnovna načela za kategorizacijo tveganj, ki bodo pomenila osnovo za odločanje o pristopu k preverjanju zakonitosti; nato se bodo analizirala tveganja nezakonitih praks, ki bi se lahko pojavila med izvajanjem LAS.

Pri postopkih za obvladovanje tveganja po vsej dobavni verigi se bodo upoštevale naslednje nezakonite prakse:

—	vstop materiala iz neznanih virov in materiala, pridobljenega brez zakonitih pravic do sečnje, na kateri koli točki verige;

—	primeri, ko je količina proizvoda z določenimi lastnostmi večja od deleža izvirnega proizvoda ali količine surovine z enakimi lastnostmi iz zakonitih virov, uporabljene pri proizvodnji ali postopku prodaje za navedeno vrsto proizvoda.

Vzporedno s tem se bodo pri postopkih za obvladovanje tveganja upoštevale spremne listine, ki dokazujejo zakonitost subjektov in njihovega lesa, kot so priznana potrdila iz potrjenih zasebnih sistemov potrjevanja, kot so opredeljeni v oddelku 8.

Sprejeti ukrepi za nadzor nad pravno skladnostjo in njeno preverjanje bodo temeljili na teh kategorijah tveganj. Opredeljeni bodo skupni medinstitucionalni ukrepi za povečanje učinkovitosti upravljanja na terenu z interakcijo med obstoječimi informacijskimi sistemi v državi.

Zato se z obvladovanjem tveganja olajša oblikovanje nacionalnih strateških ciljev, da bi se obravnavali izzivi, ki zahtevajo posebno pozornost pri upravljanju gozdov. Poleg tega je koristno oceniti, ali imajo institucije, pristojne za preverjanje zakonitosti v dobavni verigi lesa, ustrezne vire, in v nasprotnem primeru oblikovati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

Kar zadeva obvladovanje tveganja v zvezi z uvozom, se lahko carinski pregledi izvajajo na mejnih prehodih ali v okviru postopkov inšpekcijskih pregledov po carinjenju v skladu s stopnjo tveganja. Inšpekcijski pregledi po carinjenju se lahko izvajajo za uvoz pošiljk, ki vsebujejo les. Carinski organ v skladu s carinsko zakonodajo uporabi metode obvladovanja tveganja, da določi obseg, vsebino in metodo inšpekcijskih pregledov uvoženih pošiljk po carinjenju.

Inšpekcijski pregled carinske dokumentacije in blaga, ki je bilo sproščeno, po carinjenju je treba izvesti najpozneje v petih letih od datuma registracije carinske deklaracije. Carinski organ in ICF tesno sodelujeta in se usklajujeta za spremljanje in preverjanje uvoza lesa, vključno z rednimi in sistematičnimi mejnimi in carinskimi kontrolami, pa tudi pregledi v primeru domnevnih tveganj.

Obvladovanje tveganja pri izvajanju LAS se bo uporabljalo tudi za sisteme potrebne skrbnosti zasebnih subjektov, zlasti uvoznikov, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje dajanja nezakonitega lesa ali lesnih proizvodov na nacionalni trg.

Kot je določeno v oddelku 6.2, bo drugi ključni element sistemov potrebne skrbnosti ocena tveganja navzočnosti nezakonitega lesa v dobavni verigi, ki jo opravi vsak subjekt na podlagi informacij, zbranih o dobaviteljih lesa, in ob upoštevanju meril, določenih v okviru postopkov, ki bodo oblikovani med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

Potrebna skrbnost zasebnih subjektov, in postopki nadzora na podlagi tveganja, ki jih izvajajo javne institucije, so vključeni v dopolnilne ukrepe v Prilogi VIII. Skupni odbor za izvajanje Sporazuma bo pripravil, uporabil in potrdil postopke, potrebne za njihovo izvajanje, pred izdajo prvega dovoljenja FLEGT.

6.1.6.   Pregled zakonitosti, po katerem se izda potrdilo o pravni skladnosti

ICF bo prek enote za preverjanje zakonitosti preverjal pravno skladnost vsakega subjekta v zvezi s kazalniki zakonitosti iz Priloge II in zahtevami v zvezi z dobavno verigo iz te priloge, ki se uporabljajo za vse subjekte, pri čemer bo upošteval postopke, po katerih se lahko vsakemu subjektu v gozdarskem sektorju izda potrdilo o pravni skladnosti.

Postopki za preglede zakonitosti in izdajanje potrdil o pravni skladnosti morajo pokazati, da:

—

so bili lesni proizvodi pridobljeni na način, ki izpolnjuje vse zahteve, vključene v opredelitev zakonitosti. Kazalnike in sredstva za preverjanje te opredelitve je treba spoštovati v skladu z zakonom, dokazovati pa morajo zakonitost subjekta; dokazi o kakršni koli sedanji kršitvi ne smejo obstajati;

—	se s kontrolami, ki jih izvajajo vključene institucije, priskrbi zagotovilo, da proizvodi vključujejo samo les iz zakonitih dejavnosti;

—	vključene institucije pregledujejo zakonitost z inšpekcijskimi pregledi subjektov na terenu ter preverjanjem dokumentov in razpoložljivih podatkovnih zbirk;

—	se pisno poročilo o tem postopku preverjanja in potrjevanja hrani v skladu s postopki, opredeljenimi v pripravljalni in organizacijski fazi tega sporazuma.

Po tem postopku preverjanja se izda potrdilo o pravni skladnosti, ki se dostavi vložniku, pri čemer postopek zajema korake, navedene v nadaljevanju.

Metodologija za izdelavo:

1.	subjekt enoti ICF za preverjanje zakonitosti predloži vlogo za izdajo potrdila o pravni skladnosti;

2.	na podlagi razporeda letnega pregleda zakonitosti SIIAVA vsaka institucija preveri pravno skladnost subjekta v skladu z veljavnimi predpisi, za katere je pristojna, in rezultate sporoči enoti ICF za preverjanje zakonitosti;

3.	enota ICF za preverjanje zakonitosti analizira razpoložljiva sredstva za preverjanje, vključno s poročili o preverjanju, ki so jih predložile vključene institucije;

4.	enota ICF za preverjanje zakonitosti oceni, ali subjekt spoštuje vse kazalnike s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in izpolnjuje zahteve LAS;

5.	če subjekt izpolnjuje vse te zahteve, enota ICF za preverjanje zakonitosti konča pregled zakonitosti subjekta z izdajo potrdila o pravni skladnosti.

Metodologija za preverjanje:

Enota ICF za preverjanje zakonitosti na zahtevo ICF ali katere koli druge zainteresirane institucije v SIRMA, SNIF ali drugem informacijskem sistemu, ki bo opredeljen med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma, preveri, ali ima subjekt veljavno potrdilo o pravni skladnosti. Podobno se obstoj veljavnega potrdila preveri vsakič, ko subjekt enoti za preverjanje zakonitosti predloži vlogo za obnovitev svojega potrdila o pravni skladnosti.

Po potrebi mora subjekt predložiti vlogo za obnovitev ali podaljšanje potrdila o pravni skladnosti pred potekom veljavnosti potrdila. Vložnik mora pri predložitvi vloge za podaljšanje obdobja veljavnosti vključiti spremne listine, s katerimi utemeljuje, da je treba veljavnost podaljšati (npr. če čaka, da mu bo institucija zagotovila sredstvo za preverjanje), če je bila vloga predložena pravočasno in v skladu z metodologijami za izdelavo, opredeljenimi v priročniku, ki ga bosta pogodbenici potrdili prek skupnega odbora za izvajanje Sporazuma. Enota za preverjanje zakonitosti bo analizirala spremne listine in presodila, ali je ustrezno izdati novo potrdilo o skladnosti ali obnoviti ali podaljšati obstoječe potrdilo.

Kot je opredeljeno v oddelku 8, se pri postopku za izdajanje potrdil o pravni skladnosti upoštevajo vsa priznana potrdila, izdana v okviru zasebnih sistemov potrjevanja, ki jih je potrdila država v okviru tega sporazuma. S tem se bo morda dejansko skrajšal pregled, potreben za ugotavljanje upravičenosti do potrdila o pravni skladnosti.

Postopki za izdajanje, obnovitev in podaljšanje obdobja veljavnosti potrdil o pravni skladnosti, vključno z opredelitvijo sestavnih delov upravne dokumentacije, delovanja sistema za usklajevanje podatkov različnih vključenih institucij ter postopka za obnovitev potrdil o pravni skladnosti, bodo opredeljeni s posebno regulativno določbo ICF med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma, ki bo predložena v potrditev skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma.

6.2.   Obveznost subjektov v zvezi s preverjanjem zakonitosti

Gozdarski subjekti v celotni dobavni verigi bodo odgovorni za preverjanje zakonitosti proizvodov, ki jih kupujejo, z izvajanjem potrebne skrbnosti, kot je opredeljeno v oddelku 7.4.

Potrebno skrbnost je treba izvajati v zvezi s kupljenim lesom, in sicer za proizvode, pridobljene na nacionalnem trgu, in uvožene proizvode. Čeprav se preverjanje zakonitosti uporablja za vsak subjekt, je treba z njim dokazati, da vsak dobavitelj lesa prav tako preverja in dokumentira pravno skladnost lesa, ki ga kupuje. Informacije, opredeljene kot zaupne, kot so računovodski ali drugi podatki, se lahko izključijo iz potrebne skrbnosti, kot bo določeno v zvezi s postopki potrebne skrbnosti med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

Za vsak nakup lesa na vsaki točki dobavne verige pregledi, ki jih opravljajo subjekti, vključujejo preverjanje veljavnosti, pristnosti in skladnosti s kazalniki, ki se uporabljajo za ustreznega dobavitelja, vključno s korelacijo fizikalnih lastnosti lesa (vključno z vrstami in dimenzijami), da bi se zagotovila zakonitost porekla lesa. V primeru domnevnega tveganja, da je les nezakonit, morajo subjekti pred nakupom lesnih proizvodov sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so opredeljeni v oddelku 7.1.

Če ima dobavitelj veljavno potrdilo o pravni skladnosti, ki ga je ustrezno izdala enota ICF za preverjanje zakonitosti, se lahko postopek potrebne skrbnosti omeji na zahtevo po predložitvi izvoda navedenega potrdila. Vendar mora subjekt preveriti veljavnost in pristnost potrdila o pravni skladnosti, pri tem pa uporabiti posebno orodje enote za preverjanje zakonitosti, ki bo razvito med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

Ko subjekti zberejo informacije o pravni skladnosti svojih dobaviteljev, so odgovorni za njihovo posodabljanje.

S preverjanjem skladnosti, ki ga izvajajo gozdarski subjekti s postopkom potrebne skrbnosti, je treba dokazati, da:

—	so bili proizvodi proizvedeni na način, ki izpolnjuje vse zahteve, vključene v opredelitev zakonitosti, in da

—	so vzpostavljeni ustrezni pregledi za zagotavljanje, da proizvodi vključujejo samo les, pridobljen pri zakonitih dejavnostih.

7.   PREVERJANJE DOBAVNE VERIGE LESA IN LESNIH PROIZVODOV

Preverjanje dobavne verige lesa in lesnih proizvodov, vključenih v ta sporazum, je ena od odgovornosti ICF, ki se prek SIIAVA usklajuje z drugimi institucijami, vključenimi v LAS.

Dobavna veriga, ki zajema upravljanje, pridobivanje in pretok lesa in lesnih proizvodov iz bora in vrst listavcev, vključuje naslednje kritične točke, ki so podrobno opisane v dodatkih 1 in 2 k tej prilogi:

—	uvoz lesnih proizvodov;

—	tranzit lesnih proizvodov;

—	popis gozda;

—	posek dreves, pridobivanje okroglega ali žaganega lesa ter nalaganje lesa v gozdu ali zbirnih centrih;

—	za borove gozdove: — prevoz okroglega lesa iz gozda do podjetij za primarne gozdne proizvode;

—	za gozdove listavcev: — prevoz žaganega lesa iz gozda do centrov za začasno zbiranje; — skladiščenje lesa v centrih za začasno zbiranje; — prevoz žaganega lesa iz centrov za začasno zbiranje do podjetij za primarne gozdne proizvode;

—	podjetja za primarne gozdne proizvode;

—	prevoz obdelanih lesnih proizvodov;

—	podjetja za sekundarne gozdne proizvode;

—	skladišča lesa;

—	izdajanje dovoljenj FLEGT in H-Legal;

—	izvoz lesnih proizvodov;

—	zaplemba lesnih proizvodov.

Na datum začetka veljavnosti tega sporazuma so členi v verigi na področju gozdov listavcev večinoma enaki kot tisti v verigi na področju borovih gozdov. Razlike so opisane v dodatkih 1 in 2 k tej prilogi.

7.1.   Načela preverjanja dobavne verige

Nadzor nad dobavno verigo vključuje vse proizvode, zajete s tem sporazumom, ne glede na to, ali so namenjeni za domačo ali mednarodno porabo, ter zajema vse člene v dobavni verigi, od popisa gozdov in načrtov za gospodarjenje, do pridobivanja, prevoza, obdelave, uvoza in distribucije lesa na domačem in zunanjih trgih, vključno s trgom Unije.

ICF in druge vključene institucije bodo imele za izvajanje nadzora nad dobavno verigo na voljo številne avtomatizirane informacijske sisteme, pri čemer nekateri od njih že obstajajo, drugi pa bodo še razviti, tako da bodo lahko zbirale, organizirale, hranile in prenesle informacije v okviru gozdarske uprave ter z drugimi vključenimi institucijami in akterji.

Ti informacijski sistemi bodo vključevali orodja za potrjevanje in usklajevanje informacij, ki bodo dostopna vsem vključenim institucijam za preverjanje zakonitosti lesa v vsaki fazi dobavne verige.

Preverjanje dobavne verige v okviru LAS temelji na dveh ukrepih, predstavljenih v nadaljevanju.

(a)

Preverjanje pravne skladnosti lesa, ki ga kupijo zasebni akterji V okviru izvajanja LAS ima zasebni sektor ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj nezakonitih praks. Zavezanost zasebnega sektorja je osredotočena na sprejetje mehanizma potrebne skrbnosti za dokazovanje zakonitosti proizvodov, ki jih kupuje. V okviru LAS bo potrebna skrbnost obveznost preverjanja, ki se bo urejala in bo veljala za zasebne subjekte, da bi se pridobile informacije o pravni skladnosti virov lesa, ki ga kupujejo, ne glede na to, ali je domačega ali tujega porekla, pa tudi analizirala morebitna tveganja in izvedli ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki bodo ustrezali ugotovljenim tveganjem. Informacije o pravni skladnosti lesa, ki jih je treba pridobiti, lahko vključujejo dokumente, ki dokazujejo zakonitost uvoženega lesa in lesa, kupljenega v Hondurasu, kot so potrdila, ki jih izdajo zasebni sistemi potrjevanja, priznani v Hondurasu (po postopku, opisanem v oddelku 8), v primeru domačega lesa, ali dovoljenja FLEGT iz države porekla v primeru uvoženega lesa. Za les, za katerega so bila izdana taka potrdila in dovoljenja, se bo samodejno štelo, da ne pomeni morebitnega tveganja nezakonitega ravnanja. ICF bo z izvajanjem pregledov zakonitosti preverjal skladnost subjektov z zahtevami za potrebno skrbnost, na podlagi tega pa bodo izdana potrdila o pravni skladnosti, če bo za zadevni subjekt ta ugotovljena. V zvezi s tem dopolnilni ukrepi iz Priloge VIII vključujejo oblikovanje postopkov in pravnih instrumentov za izvajanje mehanizmov potrebne skrbnosti za nacionalni in uvozni trg.

(b)

Potrjevanje in usklajevanje podatkov za nadzor nad dobavno verigo, ki ga izvaja ICF Za doseganje učinkovitega nadzora nad dobavno verigo se bodo celostno uporabljale informacije iz obstoječih računalniških sistemov ICF (SNIF, SIRMA in Geoportal) in SAR (RTN in SARAH), ki se izvajajo in medsebojno dopolnjujejo, kot je opisano v oddelku 6.1.4. Funkcije teh sistemov morajo skupaj omogočati analizo z usklajevanjem in potrjevanjem kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, kot sledi: — podatkov, ki jih predložijo gozdarski subjekti, in podatkov, pridobljenih z inšpekcijskimi pregledi na terenu, ki jih vnesejo ICF in druge institucije (potrjevanje podatkov), ter — kvantitativnih podatkov iz različnih faz dobavne verige, kot so opredeljeni v dodatkih 1 in 2 (usklajevanje podatkov). Ti funkciji usklajevanja in potrjevanja se bosta izvedli v vsaki fazi dobavne verige v skladu s postopki, ki so že vzpostavljeni ali jih je treba pregledati ali oblikovati pred izdajo prvega dovoljenja FLEGT. V vsakem od teh informacijskih sistemov je zaradi usklajevanja informacij mogoče opredeliti morebitne nepravilnosti in opraviti nadzor nad gozdovi, podjetji za gozdne proizvode in skladišči lesa, na katere vplivajo. V teh primerih ICF odpre spis za preiskavo in po potrebi upravno kazen, lahko pa tudi sporoči zadevo javnemu tožilstvu, če obstajajo dokazi o kazenski odgovornosti.

7.2.   Opredelitev lesnih proizvodov

Z opredelitvijo lesnih proizvodov se olajša njihovo spremljanje med premikanjem po dobavni verigi. Za proizvode iz borovih gozdov in proizvode iz gozdov listavcev se uporabljajo različni pristopi k opredelitvi. Opredelitev borovih hlodov za žaganje se zaradi njihovih fizikalnih lastnosti izvaja predvsem na podlagi dovoljenj za pridobivanje in dovoljenj za prevoz. Nasprotno se hlodi za žaganje iz vrst listavcev, zajeti z letnimi delovnimi načrti, opredelijo tako, da se posebej navede in opiše vsako pridobljeno izvirno drevo in hlod za žaganje. V dodatkih 1 in 2 k tej prilogi so podrobno opisane vrste opredelitve vzdolž cele dobavne verige.

7.3.   Informacije o dobavni verigi, ki jih zagotovijo subjekti

Dobavna veriga lesa zajema številne vrste subjektov, ki so odgovorni za to, da pristojnim organom predložijo potrebne informacije kot dokaz o pravni skladnost v vsakem členu verige. Informacije, ki jih mora predložiti vsaka vrsta subjektov, so povzete v preglednici 1 oddelka 5.4, podrobnosti pa vsebujeta dodatka 1 in 2.

7.4.   Preverjanje uvoženih lesnih proizvodov

Preverjanje zakonitosti porekla uvoženih lesnih proizvodov iz države pridobivanja je ključno za zagotavljanje integritete dobavne verige LAS. Preverjanje zakonitosti lesnih proizvodov, uvoženih v Honduras, temelji na postopku potrebne skrbnosti, ki vključuje:

(a)	prepoved uvoza nezakonitega lesa v Honduras na podlagi nacionalnega pravnega okvira države ali držav porekla;

(b)

odgovornost uvoznikov za zagotavljanje zakonitosti uvoženih lesnih proizvodov s sprejemanjem naslednjih ukrepov: (i) zbiranjem informacij o zakonitosti vira lesa v državi ali državah pridobivanja in obdelave; (ii) analizo tveganja nezakonitega ravnanja na podlagi informacij, zbranih v skladu s točko (i), ter (iii) zmanjšanjem tveganja, ugotovljenega v skladu s točko (ii);

(c)	pooblastilo carinskega organa za izvajanje pregledov zakonitosti uvoženega lesa na mejnih točkah vstopa proizvodov ali po potrebi naknadno preverjanje uvoženih proizvodov, ki so že v Hondurasu.

Pred izdajo prvega dovoljenja FLEGT bodo pripravljeni posebna zakonodaja v zvezi s preverjanjem uvoženih lesnih proizvodov ter podrobni postopki za postopek potrebne skrbnosti, ki ga v zvezi z uvozom lesnih proizvodov izvajajo zasebni subjekti.

7.5.   Preverjanje lesnih proizvodov v tranzitu

Lesne proizvode v tranzitu skozi Honduras je treba opredeliti, popisati in ločiti od dobavne verige lesa, pridobljenega v Hondurasu, ali uvoženega lesa, poleg tega pa je treba v zvezi z njimi izvesti določene postopke carinske kontrole. Lesni proizvodi v tranzitu ne bodo del LAS, zato zanje ne bo mogoče pridobiti dovoljenja FLEGT za izvoz iz Hondurasa.

Honduraški carinski organ mora pregledati lesne proizvode v tranzitu med tranzitom z oznako „mednarodni tranzit blaga“, ki je povezana s SARAH. Država porekla, tj. država, v kateri je bil les posekan in pridobljen, mora biti jasno navedena na tovornem listu in v drugih prevoznih listinah.

Lesnim proizvodom v mednarodnem tranzitu je treba priložiti enotno deklaracijo ter v zvezi z njimi voditi evidenco za sledljivost pri vsakem carinskem organu, ki jih obravnava med tranzitom, pri čemer je treba v obeh dokumentih evidentirati njihov vstop v Honduras in izstop v namembno državo.

Honduras bo določil pravne dokumente in druge posebne carinske preglede, ki se bodo uporabljali za lesne proizvode v tranzitu, med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma. Podrobni postopki za obravnavo tega lesa bodo zagotovljeni pred izdajo prvega dovoljenja FLEGT.

7.6.   Preverjanje zaplenjenih lesnih proizvodov

V skladu z LFAPVS se zaplenjeni lesni proizvodi registrirajo v LAS, ne morajo pa ponovno vstopiti v dobavno verigo, razen če se uporabljajo izključno za socialne namene, zlasti za izdelavo šolskega pohištva.

V skladu s členom 106 LFAPVS, kakor je bil spremenjen, so ICF in drugi pristojni organi (državno tožilstvo, nacionalna policija za preventive ukrepe in honduraške oborožene sile) pooblaščeni za zaplembo lesnih proizvodov ali stranskih proizvodov, ki so bili pridobljeni ali so se prevažali v nasprotju z veljavnimi pravnimi določbami.

ICF na podlagi strokovnega mnenja in dokumenta za sprostitev proizvodov, ki ga izda javno tožilstvo, zaplenjene lesne proizvode ali stranske proizvode dodeli državnim zaporom ali okrajnim tehničnim inštitutom, ti pa morajo les uporabiti izključno za izdelavo šolskega pohištva, ki ga je treba po koncu izdelave dostaviti ministrstvu za šolstvo.

ICF vodi evidenco vsake zaplembe v LAS, pri čemer vnese podrobnosti o kraju zaplembe, poreklu lesa, imenu storilca kaznivega dejanja, količini glede na vrsto zaplenjenega lesa in naslovniku pošiljke. V zvezi s tem je v Prilogo VIII vključen dopolnilni ukrep za razvoj novih posebnih modulov SIRMA.

7.7.   Preverjanje lesnih proizvodov, pridobljenih z zemljišč, katerih raba je bila spremenjena

Lesni proizvodi, pridobljeni z zemljišč, za katera je bila ustrezno dovoljena sprememba rabe, lahko vstopijo v dobavno verigo. Posek dreves na določenem kraju se lahko dovoli v naslednji primerih:

(a)	gozdove so prizadeli naravne nesreče, škodljivci ali bolezni. Načrt za reševanje se lahko odobri samo, če so se taka drevesa podrla zaradi naravnih vzrokov ali so jih resno prizadeli ali uničili škodljivci;

(b)	gradnja javne ali zasebne infrastrukture. MiAmbiente mora za posek dreves, ki jih je treba odstraniti zaradi gradnje daljnovodov, akvaduktov ali drugih javnih ali zasebnih gradbenih del v javnem interesu, opraviti presojo vplivov na okolje, preden ICF izda dovoljenje za posek dreves;

(c)

drevesa na kmetijskih zemljiščih, za katera lastnik zahteva spremembo vegetacije, posek ali pridobivanje, da bi lahko zemljišče uporabil za živinorejo ali začasen ali trajni nasad. V ta namen mora MiAmbiente opraviti presojo vplivov na okolje, preden ICF izda dovoljenje za posek dreves. Tako dovoljenje za posek dreves, povezan s spremembo vegetacije za začasne ali trajne kmetijske rastline, velja samo za kmetijska zemljišča. V členu 93 LFAPVS je določeno, da je treba naravno uporabo gozdnega zemljišča ohraniti in spoštovati v skladu s politikami in pravnimi predpisi o načrtovanju rabe zemljišč. Poleg tega so v členu 294 splošne izvedbene uredbe za LFAPVS prepovedane spremembe vegetacije na zemljišču z velikim proizvodnim potencialom gozdov.

Regionalni uradi za gozdarstvo preverijo, ali se vloga za spremembo rabe ne nanaša na območja, na katerih je v skladu s členom 157 splošne izvedbene uredbe za LFAPVS pridobivanje v gozdu prepovedano. Če se vloga za spremembo rabe ne nanaša na tako območje, ICF dovoli posek dreves z izdajo dovoljenja za posek dreves, ki se imenuje „načrta za reševanje“ in je vključen v kazalnik 3.3.2 kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti. ICF mora ta načrt za reševanje izdati subjektom v gozdarskem sektorju pred posekom dreves ne glede na to, ali namerava lastnik pridobiti les za komercialne namene.

Po poseku dreves na podlagi načrta za reševanje se lahko odobri načrt za obnovo, da se odstranijo preostala drevesa na območju. Na splošno se na podlagi teh načrtov za obnovo pridobivajo stranski proizvodi, kot sta les za kurjenje in oglje. V redkih primerih se pridobijo majhni kosi žaganega lesa. Ti lesni proizvodi lahko prav tako vstopijo v dobavno verigo.

V skladu z zakonom ICF ne izdaja dovoljenj za pridobivanje za les z območij, na katerih je že bil opravljen posek, razen v primeru načrtov za reševanje za les, ki so ga prizadeli škodljivci. Razen v posebnem primeru škodljivcev se vsakič, ko se ugotovi, da je bil na območju opravljen posek brez potrjenega načrta za reševanje, to sporoči javnemu tožilstvu kot gozdarsko kaznivo dejanje. V tem primeru les ne more vstopiti v dobavno verigo.

8.   PRIZNAVANJE ZASEBNEGA POTRJEVANJA

V Hondurasu so vzpostavljeni zasebni mehanizmi potrjevanja za gospodarjenje z gozdovi listavcev in borovimi gozdovi, pa tudi sistemi za nadzor nad nadzorno verigo. Če jih vlada prizna in odobri na podlagi tega sporazuma, je primerno, da se ti sistemi za potrjevanje gospodarjenja z gozdovi ali nadzorne verige in vsi drugi taki sistemi, bodisi mednarodni bodisi nacionalni, ki se lahko vzpostavijo na podlagi potrdil, ki jih izdajo neodvisne akreditirane organizacije, priznajo kot dokazilo o pravni skladnosti potrjenih subjektov, da bi se preprečilo podvajanje truda za preverjanje in pospešilo izdajanje potrdil o pravni skladnosti tem subjektom.

Da bi jih lahko vlada priznala, je potrebno jamstvo, da mehanizmi, ki jih uporabljajo zasebni sistemi potrjevanja, vključujejo vse zahteve, opredeljene na kontrolnih sistemih za preverjanje zakonitosti iz tega sporazuma, in zahteve za nadzorno verigo, določene v LAS. Če mehanizmi, ki jih uporabljajo zasebni sistemi potrjevanja, zajemajo samo podsklop kazalnikov in sredstev za preverjanje, opredeljenih na kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti iz tega sporazuma, jih bo vlada priznala in odobrila samo za navedeni podsklop kazalnikov in sredstev za preverjanje. Tudi pregledi nadzorne verige, ki jih izvaja zasebni sistem potrjevanja, morajo biti ustrezno usklajeni z določbami LAS, da se zagotovi njihova pravna skladnost.

Postopek in vrsta priznanja bosta določena med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma, ICF pa ju bo potrdil pred začetkom izvajanja, in sicer ne glede na to, ali se priznanje nanaša na vse kontrolne sezname za preverjanje zakonitosti ali le na njihov del in/ali sistem za nadzor nad nadzorno verigo, določen z LAS, ali katero koli drugo možno kombinacijo.

Glavne smernice, ki se bodo uporabljale, je mogoče povzeti, kot sledi v nadaljevanju.

1.

Ocenjevanje standardov zasebnega potrjevanja Honduraška vlada bo prek ICF priznala zasebna potrdila zakonitosti, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nadzorne verige po analizi uporabljenih smernic in meril ter postopkov preverjanja, ki jih izvajajo neodvisne zasebne organizacije za potrjevanje, ki so same akreditirane z zasebnimi sistemi potrjevanja, da bi se zagotovilo, da vključujejo vse zahteve s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in LAS. ICF bo na zahtevo zasebnega sistema potrjevanja ocenil smernice, merila in postopke, ki jih uporablja navedeni sistem, da bi ugotovil, ali so v skladu s kontrolnimi seznami za preverjanje zakonitosti in LAS. Ocenjevanje bo med drugim osredotočeno tudi na sposobnost posameznega sistema potrjevanja, da zagotavlja sistematičen nadzor nad subjekti prek svojih neodvisnih akreditiranih organizacij, ter bo zajemalo splošnejše vidike kakovosti sistema, kot so njegova preglednost pri zagotavljanju informacij in podatkov, javna razpoložljivost sklepov iz nadzornih pregledov ter razpoložljivost posodobljene podatkovne zbirke imetnikov zasebnih potrdil. Na podlagi te ocene se bo pripravilo poročilo, ki bo objavljeno in na voljo javnosti.

2.

Odobritev zasebnih sistemov potrjevanja s strani države Če je rezultat ocenjevanja, opisanega v odstavku 1 tega oddelka, ugoden, izvršni direktor ICF v imenu države Honduras javno objavi, da je bil zasebni sistem potrjevanja odobren, pri čemer po potrebi navede podsklop kazalnikov in sredstev za preverjanje, zajet s priznanjem.

3.

Priznavanje potrjenih subjektov s strani države Država bo subjektom s potrdilom, ki ga je izdal odobren zasebni sistem potrjevanja, priznala dejavnosti, zajete s potrdilom. Za druge dejavnosti, ki niso zajete s potrdilom, mora vsak subjekt izpolniti druge obveznosti, določene na kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti in z LAS. To priznanje se bo nanašalo na elemente zasebnega sistema potrjevanja, in sicer elemente v zvezi z zakonitostjo, gospodarjenjem z gozdovi ali nadzorno verigo, za katere se na podlagi ocene šteje, da so skladni z določbami Priloge II in te priloge, kot je opisano v odstavkih 1 in 2 tega oddelka. Pri priznanju se bo upoštevala tudi analiza rezultatov rednih poročil zasebnega izvajalca potrjevanja o nadzoru za subjekt, ki je predložil vlogo.

4.

Izdajanje potrdil o pravni skladnosti za subjekte s priznanim zasebnim potrdilom Subjekti s priznanim zasebnim potrdilom, ki zajema vse njihove dejavnosti in tudi vse kazalnike s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, bodo samodejno pridobili potrdilo o pravni skladnosti, ki ga izda enota ICF za preverjanje zakonitosti. Potrdilo o pravni skladnosti bo izdano po preučitvi veljavnosti veljavnega potrdila o pravni skladnosti, ki bo kmalu prenehalo veljati (v primeru subjektov, ki že imajo tako potrdilo), ter preučitvi veljavnosti in pristnosti priznanega zasebnega potrdila ter rednih poročil priznanega zasebnega izvajalca potrjevanja o nadzoru, ki dokazujejo pravno skladnost subjekta. Če je zasebno potrdilo subjektu izdal priznani zasebni mehanizem potrjevanja, s katerim niso zajete vse zahteve s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti, se bo potrdilo o pravni skladnosti izdalo samo, če sta sočasno izpolnjena oba naslednja pogoja: (a) redna poročila zasebnega izvajalca potrjevanja o nadzoru dokazujejo, da subjekt izpolnjuje zahteve za zakonitost, ki so skupne zasebnemu sistemu potrjevanja in kontrolnim seznamom za preverjanje zakonitosti; (b) institucije, vključene v LAS, so preverile, ali subjekt upošteva kazalnike s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in izpolnjuje zahteve LAS, ki niso zajete z zasebnim sistemom potrjevanja. Če subjekt s priznanim zasebnim potrdilom opravlja druge dejavnosti, ki niso zajete s potrdilom, vendar spadajo na področje uporabe tega sporazuma, se potrdilo o pravni skladnosti izda samo, če institucije, vključene v LAS, preverijo pravno skladnost subjektovih dejavnosti, za katere ni izdano potrdilo. Tako je mogoče subjektom s potrdilom, ki ga izda odobren zasebni sistem potrjevanja, izdati potrdila o pravni skladnosti, ne da bi bilo treba opraviti posebno preverjanje, s čimer se prepreči oziroma – v primeru delnega priznanja – čim bolj omeji podvajanje preverjanja subjektove zakonitosti.

5.

Predložitev poročil o nadzoru v okviru zasebnega potrjevanja Subjekti s priznanimi zasebnimi potrdili morajo enoti ICF za preverjanje zakonitosti predložiti vsa poročila o nadzoru, pripravljena v okviru zasebnega sistema potrjevanja, vključno z informacijami o vseh morebitnih spremembah veljavnosti ali obsega njihovih potrdil ter zlasti vseh morebitnih primerih začasnega preklica ali prenehanja veljavnosti potrdil. Tako bi moralo biti mogoče zagotoviti spremljanje pravne skladnosti teh subjektov in s tem omogočiti prihodnjo obnovitev potrdil o pravni skladnosti za zadevne subjekte. Priznane zasebne organizacije za potrjevanje pa bodo na SNIF naložile vsa poročila o nadzoru nad subjekti, ki jim izdajo potrdila. Enota za preverjanje zakonitosti bo ta poročila uporabila za usklajevanje informacij. Postopki in smernice za ocenjevanje, odobritev in priznanje zasebnih sistemov potrjevanja in subjektov, ki prejmejo potrdila v okviru teh sistemov, bodo pripravljeni med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma. V tej fazi tega sporazuma bodo oblikovani tudi postopki za spremljanje tega priznanja, ki ga izvaja enota za preverjanje zakonitosti, vključno s spremljanjem veljavnosti potrdil in obravnavanjem popravnih ukrepov, ki se zahtevajo na podlagi sistemov potrjevanja. Vsi ti dokumenti bodo javno objavljeni.

9.   OBRAVNAVANJE PRIMEROV NESKLADNOSTI Z LAS

Na podlagi LAS so določeni posebni ukrepi za opredelitev, registracijo in obravnavanje primerov neskladnosti akterjev v gozdarskem sektorju z določbami LAS. Neskladnost se nanaša na primere, ko subjekti v dobavni verigi ne upoštevajo kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in ne izpolnjujejo zahtev LAS, pa tudi primere, ko organi, vključeni v LAS, ne upoštevajo postopkov za izdelavo in preverjanje.

Ko institucija med preverjanjem dokumentov ali preverjanjem na terenu odkrije primer neskladnosti subjekta z LAS, opravi oceno, da bi ugotovila, ali neskladnost pomeni kršitev ali kaznivo dejanje. Po potrebi bo storjeno nezakonito dejanje obravnavala tako, da bo posredovala informacije ustrezni pristojni instituciji, da bi ta naložila ustrezne kazni. Hkrati bo pristojna institucija obvestila enoto ICF za preverjanje zakonitosti, ki bo po potrebi začasno preklicala ali obnovila veljavnost potrdila o pravni skladnosti.

Vsi primeri pravne neskladnosti bodo vneseni v podatkovno zbirko enote za preverjanje zakonitosti, ki bo delovala kot centraliziran arhiv za hranjenje informacij o neskladnosti subjektov z zahtevami LAS in popravnih ukrepih ali kaznih, povezanih z reševanjem teh primerov neskladnosti, ter vodenje evidenc neskladnosti ter navedenih ukrepov ali kazni. Vse institucije, povezane z zahtevami LAS, bodo v skladu s svojimi odgovornostmi in obsegom pristojnosti prispevale informacije v to podatkovno zbirko in skrbele za njihovo ažurnost.

Ko se neskladnost opredeli kot kaznivo dejanje, se za subjekt in povezano pošiljko lesnih proizvodov ne bo izdalo potrdilo o pravni skladnosti, dovoljenje FLEGT ali dovoljenje H-Legal, kazenski pregon v zvezi z zadevo pa bo vodilo javno tožilstvo. V primeru kršitev bodo pristojne institucije uporabile upravne kazni (začasen preklic dovoljenj, globe ali nadomestilo škode), v skladu s katerimi se tudi lahko zadrži izdaja potrdila o pravni skladnosti, dovoljenja FLEGT ali dovoljenja H-Legal vsaj do odprave kršitve na podlagi ukrepov, sprejetih za zagotovitev rešitve. Vse primere neskladnosti, ki se nanašajo na poseben tovor, je treba rešiti z odpravo neskladnosti in plačilom povezane globe, šele nato se lahko tovor, namenjen za izvoz, odobri, in sicer ne glede na namembni kraj izvoza.

Med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma ter pred izdajo prvega dovoljenja FLEGT bodo vse institucije, vključene v LAS, opredelile različne kategorije neskladnosti z LAS ter njihove vplive na izdajo in veljavnost potrdila o pravni skladnosti ali dovoljenja FLEGT ali H-Legal. Skupni odbor za izvajanje Sporazuma bo to razvrstitev potrdil, preden se bo začela uporabljati. Poleg tega bo vsaka institucija, ki še nima mehanizmov za obravnavanje primerov neskladnosti z LAS, določila podrobne smernice, potrebne za njihovo obravnavo, vključno z morebitno naložitvijo kazni.

Za zagotovitev usklajevanja informacij o primerih neskladnosti, ki so na voljo pri različnih institucijah, bo vzpostavljena tudi podatkovna zbirka enote za preverjanje zakonitosti za shranjevanje informacij o takih primerih. Določeno bo, katere informacije iz te podatkovne zbirke bodo dostopne javnosti in na kakšen način.

10.   MEHANIZMI ZA OBRAVNAVANJE PRITOŽB

10.1.   Uvod

Mehanizmi za obravnavanje pritožb bodo pregledni, učinkoviti in dostopni, izvajali pa jih bodo organi, ki so ločeni od organov za izvajanje postopkov za izdelavo in preverjanje, opredeljenih na kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti in v LAS. Z mehanizmi, ki že obstajajo ali bodo vzpostavljeni med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma, bo mogoče zagotoviti, da se bodo pritožbe v zvezi z izvajanjem in delovanjem LAS ter vključenimi organizacijami obravnavale in reševale v skladu z načeli iz oddelka 10.4.

V okviru teh mehanizmov pojem „pritožbe“ vključuje: pritožbe, spore, nesoglasja, nasprotja ali katere koli druge sinonime, v katere so vpleteni oziroma jih podajo akterji, ki so neposredno vključeni v izvajanje LAS, pa tudi vsi akterji, na katere lahko vplivajo ukrepi ali odločitve, sprejeti na podlagi tega sporazuma.

10.2.   Cilji

Cilji mehanizmov za obravnavanje pritožb so:

—	dokumentirati, analizirati ter učinkovito in v skladu s predhodno določenimi in objavljenimi metodologijami reševati vse pritožbe, ki jih predložijo deležniki;

—	prizadetim strankam zagotoviti sredstva, s katerimi lahko zahtevajo, naj zadevne institucije popravijo napake ali opustitve;

—	prispevati k upravnim postopkom in izboljšati njihovo učinkovitost;

—	okrepiti verodostojnost delovanja LAS ter zaupanje akterjev in javnosti vanj.

Področje uporabe vsakega od teh mehanizmov bo določeno med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma. Postopki za prejemanje, vlaganje in obravnavanje pritožb bodo temeljili na načelih iz oddelka 10.4, oblikovani pa bodo med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma.

10.3.   Vrste mehanizmov za obravnavanje pritožb

V tem sporazumu so opredeljene vsaj štiri vrste mehanizmov za obravnavanje pritožb, ki so odvisne od akterjev in področij.

1.

Mehanizmi za obravnavanje pritožb vsake institucije, vključene v LAS Vsaka institucija, vključena v LAS, bo prek obstoječih ali načrtovanih mehanizmov za obravnavanje pritožb prejemala pritožbe v zvezi z vidiki izvajanja LAS in ravnanjem subjektov ali ravnanjem oddelkov, služb ali enot posamezne institucije. Zlasti mora vsaka institucija s svojimi mehanizmi obravnavati pritožbe v zvezi s funkcijami, ki jih opravlja, in odločitvami, ki jih je sprejela. Če se pritožba, prejeta prek tega mehanizma, ne reši v predhodno določenem roku ali rešitev ne izpolnjuje pričakovanj pritožnika, lahko pritožnik vloži pritožbo pri SIIAVA.

2.

Mehanizem enote za izdajanje dovoljenj FLEGT za obravnavanje pritožb Poleg mehanizma za obravnavanje pritožb iz odstavka 1 bo ICF za enoto za izdajanje dovoljenj FLEGT določil drugi mehanizem za obravnavanje pritožb. Z njim se bodo obravnavale posebne pritožbe v zvezi z dovoljenji FLEGT in H-Legal, na katere se je treba hitro odzvati, kot so izpodbijanja odločitev, pritožbe v zvezi z neupravičenimi zamudami in drugo. Če se pritožba, prejeta prek tega mehanizma, ne reši v predhodno določenem roku ali rešitev ne izpolnjuje pričakovanj pritožnika, lahko pritožnik vloži pritožbo pri SIIAVA.

3.

Mehanizem za obravnavanje pritožb za neodvisni nadzor Neodvisni nadzor bo vključeval mehanizem za prejemanje in obravnavanje pritožb v zvezi z dejavnostmi in ugotovitvami nadzora ter delovanjem LAS (metodologijo za preverjanja, sistemom izdajanja dovoljenj itd.). Če se pritožba, prejeta na podlagi tega mehanizma, ne reši v predhodno določenem roku ali rešitev ne izpolnjuje pričakovanj pritožnika, lahko pritožnik vloži pritožbo pri skupnem odboru za izvajanje Sporazuma. Vse pritožbe v zvezi z nadzorom ali delovanjem LAS bodo predložene skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma v vednost, analizo in registracijo ter za opredelitev ustreznih ukrepov za reševanje pritožb.

4.

Mehanizem skupnega odbora za izvajanje Sporazuma za obravnavanje pritožb Skupni odbor za izvajanje Sporazuma bo imel vzpostavljen mehanizem za obravnavanje pritožb, s katerim bo obravnaval težave, ki jih bodo opredelili deležniki, zlasti v zvezi s splošnimi zavezami iz tega sporazuma, kot so preglednost, dostop do javnih informacij, izboljšanje upravljanja in vpliv tega sporazuma na gozdarski sektor. Skupni odbor za izvajanje Sporazuma bo s svojim mehanizmom za obravnavanje pritožb obravnaval tudi ugovore, vložene v zvezi s pritožbami glede ravnanja institucij, vključenih v okvir LAS, enote za izdajanje dovoljenj FLEGT in neodvisnega nadzora, če te ne bodo rešene na ustreznih ravneh.

5.

Sodelovanje civilne družbe pri mehanizmih za obravnavanje pritožb CCFs in organizacije civilne družbe bodo izvajali družbeni nadzor nad LAS in delovanjem tega sporazuma na splošno. Hkrati bodo posredovali in vlagali formalne in druge pritožbe, ki jih bodo različni akterji predložili v zvezi z delovanjem LAS. V ta namen bodo imeli dostop do informacij, potrebnih za izvajanje ustreznih preiskav, pri čemer bodo spoštovali zaupnost in poklicno skrivnost v zvezi z navedenimi informacijami. Z ICF bodo sklepali sporazume o sodelovanju, da bi zagotovili ustrezno usklajevanje. Ugotovitve in priporočila na podlagi družbenega nadzora pa tudi formalne in druge pritožbe se bodo priznavali in obravnavali na ustrezni ravni, nazadnje pa bodo predloženi ICJ v vednost in reševanje.

6.

Sodelovanje CONADEH pri LAS V skladu s sistemskim zakonomo nacionalni komisiji za človekove pravice (CONADEH), morajo vsi javni organi in druge državne institucije prednostno in nujno podpreti preiskave ali inšpekcijske preglede, ki jih izvaja komisija. V skladu s tem lahko CONADEH prejema pritožbe v zvezi z delovanjem tega sporazuma in bo imela dostop do mehanizmov za obravnavanje pritožb, ki jih izvajajo institucije, vključene v LAS in ta sporazum na splošno.

10.4.   Vzpostavitev mehanizmov za obravnavanje pritožb in določitev vodilnih načel

Naslednja načela je treba potrditi in upoštevati v nalogah in pristojnostih, da bi se določili postopki in izvajanje mehanizmov za obravnavanje pritožb v organizacijah, ki prejemajo pritožbe, in skupnem odboru za izvajanje Sporazuma:

1.	vsi posamezniki in organizacije kot subjekti v gozdarskem sektorju ali deležniki ali njihovi pravni zastopniki imajo pravico do vlaganja pritožb;

2.	postopki za vlaganje pritožb morajo biti jasni, preprosto razumljivi in javni;

3.	mehanizmi, ki jih vzpostavijo institucije, morajo biti preprosto dostopni in morajo ustrezno pokrivati ozemlje z uradi, spletnimi mesti ali drugimi ustreznimi sredstvi;

4.	obrazci za vlaganje pritožb morajo biti preprosti za izpolnjevanje, pri njihovem oblikovanju pa je treba ustrezno upoštevati osebna sredstva in sposobnosti vložnikov (pismenost, dostop do interneta itd.);

5.	v pritožbah je treba navesti vsaj razloge za pritožbo ter po potrebi lokacijo, datum, institucijo in subjekt, na katere se pritožba nanaša;

6.	kadar je to upravičeno, se lahko pritožbe izpolnijo anonimno, tako da se zagotovo ohrani zaupnost identitete vložnika;

7.	pri mehanizmih se je treba čim bolj izogibati omejevanju roka, v katerem je treba vložiti pritožbo;

8.	mehanizmi morajo zagotavljati, da se pritožbe obravnavajo takoj, ko jih vložnik vloži;

9.	mehanizmi morajo biti pregledni pri priznavanju pritožb in sprejemanju nadaljnjih ukrepov v zvezi z njimi ter zagotavljanju pravočasne in ustrezne obravnave pritožb;

10.	z notranjim nadzorom vsake vključene institucije je treba zagotoviti ustrezno obravnavo pritožb in preprečiti njihovo neupoštevanje;

11.	spisi v zvezi s pritožbami se ne smejo javno komentirati do sprejetja odločitve in obvestitve vseh vključenih strani, vključno z organizacijami civilne družbe, ki podpirajo strani, o odločitvi;

12.	pred objavo spisov v zvezi s pritožbami je treba preučiti varnost vložnika, vključno z možnostjo, da se po potrebi ohrani njegova anonimnost;

13.

institucije morajo z vzpostavljenimi mehanizmi dokumentirati pritožbe in zagotoviti, da jih obravnavajo drugi uradniki, kot so neposredno sodelovali pri prvotni odločitvi, ter uradniki, ki so neodvisni od njih in niso pod njihovim nadzorom. Institucije morajo uradnike zavarovati tudi pred povračilnimi ukrepi;

14.	na zahteve vložnikov je treba odgovoriti ali jih ustrezno obravnavati. V primeru zavrnitve je treba odločitev ustrezno utemeljiti;

15.	če se pritožba zavrne ali je ni mogoče rešiti na prvotni ravni, se lahko zadevna stran pritoži na višji ravni, kot je opredeljeno v oddelku 10.3, nazadnje pa pri ustreznem sodnem organu.

Če se pritožba nanaša na neskladnost z LAS, se bodo uporabili pogoji, opisani v oddelku 9. Kot je pojasnjeno v oddelku 10.2, bodo postopki za prejemanje, vlaganje in obravnavanje pritožb temeljili na načelih iz tega oddelka, oblikovani pa bodo med pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma. S temi postopki bodo med drugim določeni roki za odziv na pritožbe in merila za preglednost, ki se bodo uporabljala za te mehanizme. Protokoli in smernice v zvezi z mehanizmi za obravnavanje pritožb ter sprejeti ukrepi bodo predloženi skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma.

Z zgoraj opisanimi mehanizmi za obravnavanje pritožb se bo vsaka prejeta pritožba sistematično dokumentirala in analizirala. ICF in druge vključene institucije bodo razvili posebno podatkovno zbirko za dokumentiranje in spremljanje pritožb v okviru njihovih pristojnosti. Ta podatkovna zbirka bo povezana z osrednjo podatkovno zbirko ICF o pritožbah, kot je opredeljeno v oddelku 9.

Mehanizmi za obravnavanje pritožb bodo temeljili na tesnem sodelovanju vseh zadevnih strani, zlasti institucije, na katero se nanaša pritožba. V ta namen bo ICF sklenil sporazume o sodelovanju z javnimi institucijami, vključenimi v ta sporazum, da bi olajšal izmenjavo informacij in sodelovanje, obravnavanje pritožb in sprejemanje nadaljnjih ukrepov v zvezi z njimi ter zlasti zagotovil prenos informacij v primerih, ko se pritožba prvotno ne dostavi pristojni instituciji.

Poleg tega bo ICF na usklajen način, ki dopolnjuje njegovo delo in delo drugih javnih institucij, vključenih v LAS, sklenil sporazume o sodelovanju z organizacijami civilne družbe, ki jih zanima delovanje mehanizma, ki ga ICF uporablja za obravnavanje pritožb, sprejemanje nadaljnjih ukrepov v zvezi z njimi in objavljanje končnih poročil o preiskavah pritožb.

Postopki, smernice, zahteve in razvrstitve za mehanizme za obravnavanje pritožb, pa tudi zgoraj navedeni sporazumi o sodelovanju bodo razviti in pripravljeni za uporabo pred izdajo prvega dovoljenja FLEGT.

11.   MEHANIZMI ZA POSVETOVANJE, SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM LAS

Za izvajanje LAS za lesne proizvode je potrebno sodelovanje vseh vključenih akterjev z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi ter v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo na podlagi zakona, da bi se v celoti izkoristila njihova specializiranost in dopolnjevanje.

Akterji, deležniki, država, zasebni sektor, civilna družba ter PIAH soglašajo, da bodo poskušali doseči soglasje o temeljnih vprašanjih, ki presegajo odgovornosti in pristojnosti posamezne skupine, da bi zagotovili učinkovito medsebojno usklajevanje, posvetovanje in sodelovanje.

To usklajevanje je mogoče doseči na dveh ravneh, ki se dopolnjujeta: strateški in operativni. Na strateški ravni je mogoče opredeliti postopke za skupno preverjanje, ki jih je mogoče v praksi izvajati na operativni ravni, pri čemer za udeležbo različnih akterjev ni omejitev.

11.1.   Skupni odbor za izvajanje Sporazuma

To je najvišji usklajevalni organ Hondurasa in Unije, ki bo v skladu s členom 19 in Prilogo X k temu sporazumu pristojen za nadzor nad izvajanjem Sporazuma in spremljanje njegovega izvajanja, vključno z upravljanjem neodvisnega nadzora. Skupni odbor za izvajanje Sporazuma tudi olajšuje dialog in izmenjave informacij med pogodbenicama.

V sodelovanju honduraških deležnikov v skupnem odboru za izvajanje Sporazuma se bodo upoštevale raznovrstne skupine deležnikov v honduraškem gozdarskem sektorju: javni in zasebni sektor, civilna družba, domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla v Hondurasu, lokalne skupnosti in drugi, kadar je to potrebno.

Kar zadeva izvajanje LAS, bo skupni odbor za izvajanje Sporazuma pristojen za razvoj, potrjevanje in nadzor nad vsemi dokumenti in postopki za preverjanje iz te priloge, ki jih bosta pogodbenici opredelili med pripravljalno in organizacijsko fazo ter izvedbeno fazo tega sporazuma.

Kot je določeno v členu 14 tega sporazuma, bosta pogodbenici prek skupnega odbora za izvajanje Sporazuma odobrili tudi časovni načrt izvajanja za ta sporazum. V njem bodo poleg časovnega razporeda za izvajanje dopolnilnih in spremljevalnih ukrepov, opisanih v tej prilogi, podrobno določeni tudi koraki za izvajanje tega sporazuma, o katerih se bosta dogovorili pogodbenici, vse do izdaje prvega dovoljenja FLEGT.

11.2.   Tehnični odbor

To je najvišji honduraški usklajevalni organ, ki zajema vse zainteresirane strani: javne institucije, zasebni sektor, civilno družbo, PIAH. Tehnični odbor je pristojen za:

—	zagotavljanje strateškega prispevka skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma za olajšanje odločanja in podpiranje učinkovitega izvajanja tega sporazuma;

—	spremljanje postopkov za izvajanje tega sporazuma na podlagi časovnega razporeda, o katerem se dogovorita pogodbenici;

—	spremljanje skladnosti z dopolnilnimi ukrepi, opredeljenimi v Prilogi VIII;

—	olajševanje dialoga in doseganja dogovorov ter zagotavljanje sodelovanja vseh akterjev, povezanih s tem sporazumom;

—	vplivanje na javne institucije in druge akterje za pospeševanje odločanja v zvezi s skladnostjo s tem sporazumom.

11.3.   Medinstitucionalni sekretariat za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu (SIIAVA)

Na strateški ravni bo Honduras z ustreznim pravnim instrumentom ustanovil medinstitucionalni sekretariat za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT (SIIAVA), ki ga bodo sestavljali predstavniki akterjev iz javnega sektorja, povezanih z LAS. Ta organ bo zagotavljal možnost za dialog in usklajevanje, tako da bo mogoče izvajati LAS.

Javne institucije bodo v okviru SIIAVA usklajevale svoje ukrepe, da bi izvajale mehanizme za preverjanje iz prilog II in V k temu sporazumu ter tako zagotovile uporabo zakona na posebnih področjih, vključenih v opredelitev zakonitosti in LAS.

Te institucije morajo imeti zmogljivosti, vire in sredstva, potrebne za spremljanje in izvajanje LAS, ter morajo zato okrepiti zmogljivost osebja v institucijah in državnih uradih, pristojnih za njegovo uporabo. V skladu s tem Priloga VIII vključuje poseben dopolnilni ukrep v zvezi s SIIAVA.

Institucije, ki bodo del SIIAVA, bodo zaradi preverjanja skladnosti s kazalniki s kontrolnih seznamov za preverjanje zakonitosti in zahtevami LAS ter spremljanja njihove uporabe redno poročala SIIAVA in po potrebi tehničnemu odboru o napredku pri razvoju in izvajanju LAS ter nastalih izzivih. SIIAVA bo upošteval ta redna poročila institucij, vključenih v LAS, ter podatke in informacije o LAS, ki jih bodo zagotovili različni enote in informacijski sistemi teh institucij.

SIIAVA bo za obravnavo sistematične neskladnosti z zahtevami iz prilog II in V k temu sporazumu, posledica katere so kazniva dejanja zoper okolje, analiziral rezultate drugih mehanizmov, vzpostavljenih pri ICF in drugih institucijah, vključenih v LAS. Ti mehanizmi vključujejo mobilne enote in stalne kontrolne točke, nacionalno medinstitucionalno varnostno silo (FUSINA) in medinstitucionalno projektno skupino za boj proti okoljski kriminaliteti (FTIA), ki jih bodo med drugim podpirali nacionalna policija za preventivne ukrepe, posebna služba za pregon okoljske kriminalitete, urad generalnega tožilca in honduraške oborožene sile.

Poleg tega bo SIIAVA sprejemal in upošteval poročila o družbenem nadzoru, ki jih bodo pripravili CONADEH, CCF in civilna družba, pa tudi pritožbe, ki jih bodo različni akterji vložili v zvezi z delovanjem LAS in jih javne institucije, vključene v LAS, ne bodo rešile, kot je opredeljeno v oddelku 10. Te pritožbe se bodo nemudoma skrbno obravnavale, odziv pa bo hiter.

SIIAVA bo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma in tehničnemu odboru predložil prispevke svojih predstavnikov javnega sektorja za pripravo, organizacijo in izvajanje tega sporazuma. Postopki za delovanje SIIAVA bodo natančno opredeljeni v pripravljalni in organizacijski fazi tega sporazuma.

11.4.   Nacionalna strategija za nadzor nad nezakonito sečnjo in prevozom gozdnih proizvodov (ENCTI) in njene povezave s tem sporazumom

V skladu z odstavkom 22 člena 18 LFAPVS mora ICF oblikovati in izvajati nacionalno strategijo za nadzor nad nezakonito sečnjo in prevozom gozdnih proizvodov (ENCTI). Poleg tega mora ICF „usklajevati in strukturirati dejavnosti subjektov, ki zastopajo gozdarski sektor, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline, pri tem pa spodbujati participativno in decentralizirano upravljanje“ (člen 18(5)).

ICF bo pozival vse druge institucionalne akterje ter organizacije civilne družbe, lastnike gozdov, gozdarsko industrijo z njenimi različnimi zmogljivostmi in stopnjami dodane vrednosti ter lokalne skupnosti, teritorialne svete, svetovalne svete na regionalni, občinski in lokalni ravni ter druge gospodarske sektorje, vključene v gozdarski sektor, naj dejavno sodelujejo pri izvajanju ENCTI.

V okviru tega sporazuma bo izvajanje ENCTI pomagalo pri nadzoru nad nezakonito sečnjo in prevozom gozdnih proizvodov, ICF pa bo z njo pridobil izvršilni instrument. ICF bo dosežene rezultate in oblikovana priporočila na podlagi ENCTI predložil SIIAVA, tj. organu, v katerem sodelujejo in svoja prizadevanja združujejo akterji, ki sodelujejo pri obeh postopkih, se medsebojno dopolnjujejo in ustvarjajo sinergije za boj proti nezakonitosti v gozdarskem sektorju. Zlasti bo pomemben prispevek posebne službe za pregon okoljske kriminalitete (FEMA), urada generalnega tožilca, nacionalne policije, honduraških oboroženih sil, pravosodja, občin in nacionalne komisije za človekove pravice iz Hondurasa.

SIIAVA bo v okviru svoje vloge pri zagotavljanju usklajevanja med institucijami, vključenimi v ta sporazum, analizirala rezultate ENCTI, ki jih bo predložil ICF, da bi obravnavala sistematična kazniva dejanja zoper okolje ter določila pristojnosti in pričakovane ukrepe za vključene institucije. Poleg tega bo izmenjevala informacije v zvezi z delovanjem mobilnih enot in stalnih kontrolnih točk ter rezultate, ki jih bosta pridobili nacionalna medinstitucionalna varnostna sila in medinstitucionalna projektna skupina za boj proti okoljski kriminaliteti.

12.   SPODBUJEVALNI, PROMOCIJSKI, ZAŠČITNI IN BLAŽITVENI UKREPI, NAMENJENI VKLJUČEVANJU RAZLIČNIH AKTERJEV IZ SEKTORJA V IZVAJANJE LAS

Upravljanje nacionalnega gozdarskega sektorja prinaša številne izzive, ki med drugim izvirajo iz dejstva, da je težko zagotoviti zakonitost dejavnosti številnih subjektov v gozdarskem sektorju, vključno z malimi podjetji. V zvezi s tem bo izvajanje LAS zagotovilo možnosti za obravnavo teh izzivov z udeležbo akterjev v dobavni verigi na nacionalni ravni ter opredelitvijo posebnih ukrepov za okrepitev in povečanje pravne skladnosti vseh akterjev, s čimer se bo olajšalo izvajanje tega sporazuma.

Izvajanje LAS med pripravljalno in organizacijsko fazo prostovoljnega sporazuma o partnerstvu bo postopno, pri čemer bodo imeli prednost ukrepi, potrebni za zagotavljanje zakonitosti proizvodov, namenjenih za izvoz. Vzrok za to je dejstvo, da številni subjekti, zlasti manjši, ki delajo za nacionalni trg, delujejo neformalno in bodo verjetno potrebovali več časa, da bodo v celoti izpolnili nacionalne zahteve za zakonitost in zahteve LAS.

Čeprav se bo izvajanje LAS stopnjevalo, se bodo dejavnosti, načrtovane v Prilogi VIII, ki so osredotočene na nacionalni trg, začele vzporedno s pripravljalno in organizacijsko fazo tega sporazuma, da bi se olajšala postopna pravna skladnost vseh subjektov v Hondurasu, ki delujejo na področju lesnih proizvodov. Te dejavnosti vključujejo dopolnilne ukrepe, opredeljene v Prilogi VIII, za opredelitev ozkih grl v zvezi s skladnostjo in okrepitev zmogljivosti subjektov v gozdarskem sektorju.

V dokumentu, za katerega je pristojen skupni odbor za izvajanje Sporazuma, bodo opisani dopolnilni ukrepi za povečanje sodelovanja različnih akterjev pri izvajanju LAS, ki jih bosta preučila SIIAVA in skupni odbor za izvajanje Sporazuma.

---

(1)  Sodni uradniki so javni uslužbenci države, ki delujejo v okviru pravosodnega sistema in izvajajo ključne funkcije za spoštovanje in jamstvo pravic državljanov. V skladu s členom 314 ustave so sodni organi pristojni za uporabo zakonodaje v posameznih primerih, presojanje in razsojanje; po potrebi lahko zahtevajo pomoč organov kazenskega pregona.

(2)  Svetovalni sveti za gozdarstvo, zavarovana območja ter prostoživeče živali in rastline so organi za udeležbo javnosti, ki svetujejo in podpirajo ICF ter delujejo na nacionalni, regionalni in občinski ravni in ravni skupnosti (členi 21 do 28 LFAPVS).

(3)  Ley Especial de Fomento para las Organizaciones No Gubernamentales de Desarrollo (posebni zakon za spodbujanje nevladnih razvojnih organizacij), odlok št. 32-2011.

(4)  UL EU L 295, 12.11.2010, str. 23.