1.   Za izvoz blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, je potrebno dovoljenje.

2.   Na podlagi člena 4, 5, 9 ali 10 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, v vse ali le nekatere namembne države.

1.   Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za:

2.   Kadar je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti, ki ni navedeno v Prilogi I, mogoče kot celoto ali po delih nameniti za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.

3.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.

4.   Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.

5.   Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in o tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe.

6.   Da se omogoči preučitev vseh veljavnih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

7.   Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).

8.   Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.

1.   Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v povezavi z notranjo represijo in/ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

2.   Kadar je izvozniku glede na ugotovitve iz skrbnega pregleda znano, da je blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celoto ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. Komisija in Svet izdata smernice za izvoznike iz člena 26(1).

3.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.

4.   Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji posreduje ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in subjekti, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.

5.   Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in jih v 30 delovnih dneh pregledajo glede na merila iz odstavka 1. O tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe. V izjemnih primerih lahko vsaka država članica prosi za podaljšanje tega 30-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

6.   Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba uvesti obvezno dovoljenje za skoraj povsem enak posel, Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi informacije o blagu za kibernetski nadzor in po potrebi o namembnih državah, za katere veljajo obveznosti za pridobitev dovoljenja, o katerih so jo v ta namen uradno obvestile države članice.

7.   Države članice informacije, objavljene v skladu z odstavkom 6, pregledajo vsaj enkrat letno na podlagi ustreznih informacij in analiz, ki jih zagotovi Komisija. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba spremeniti ali obnoviti objavo obveznosti pridobitve dovoljenja, Komisija nemudoma in ustrezno spremeni ali obnovi informacije, objavljene na podlagi odstavka 6 v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

8.   Da se omogoči preučitev vseh obstoječih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I.

9.   Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).

10.   Države članice preučijo možnost, da bi podprle vključitev blaga, objavljenega na podlagi odstavka 6 tega člena, v ustrezne mednarodne režime o neširjenju orožja ali v ureditve o nadzoru izvoza z namenom razširitve nadzora. Komisija zagotovi analize ustreznih podatkov, zbranih na podlagi člena 23(2) in člena 26(2).

11.   Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.

1.   Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo, navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če je pristojni organ države članice posrednika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).

2.   Kadar posrednik namerava opravljati posredniške storitve za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjen, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.

3.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.

4.   Država članica lahko sprejme ali obdrži svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za opravljanje posredniških storitev pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

5.   Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

1.   Pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, lahko kadar koli prepove tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).

2.   Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko pristojni organ v posameznih primerih naloži obveznost pridobitve dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1). Če tranzit poteka prek ozemlja več držav članic, lahko pristojni organ vsake zadevne države članice prepove tak tranzit čez svoje ozemlje.

Pristojni organ lahko določi obveznost pridobitve dovoljenja za fizično ali pravno osebo ali mešano družbo, ki ima sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga, ki se prevaža prek carinskega območja Unije.

Če fizična ali pravna oseba ali mešana družba nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, lahko pristojni organ naloži obveznost pridobitve dovoljenja za:

3.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.

4.   Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.

1.   Za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, navedenim v Prilogi I, se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ osebo, ki zagotavlja tehnično pomoč, obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabi iz člena 4(1).

2.   Kadar oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nudi tehnično pomoč za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjena, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za tehnično pomoč, ki:

4.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.

5.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči, kadar ima oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

6.   Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

1.   Država članica zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1, brez odlašanja in navedejo natančne razloge zanje. Če je ukrep vzpostavitev nacionalnega seznama za nadzor, države članice Komisijo in druge države članice obvestijo tudi o opisu nadzorovanega blaga.

3.   Države članice Komisijo in druge države članice brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, vključno z vsemi spremembami svojih nacionalnih seznamov za nadzor.

4.   Komisija ukrepe, o katerih je obveščena na podlagi odstavkov 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Komisija ločeno, brez odlašanja in v vseh uradnih jezikih Unije objavi zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah. Komisija po uradnem obvestilu države članice o kakršni koli spremembi nacionalnega seznama za nadzor brez odlašanja v vseh uradnih jezikih Unije objavi posodobitev zbirke nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah.

1.   Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če druga država članica naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz tega blaga na podlagi nacionalnega seznama za nadzor blaga, ki ga je sprejela na podlagi člena 9 in ga je Komisija objavila na podlagi člena 9(4), in če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe, ki vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z javno varnostjo, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanjem človekovih pravic.

2.   Država članica, ki zavrne dovoljenje, zahtevano v skladu z odstavkom 1, o tej odločitvi tudi obvesti Komisijo in druge države članice.

3.   Država članica, ki naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez odlašanja obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe ter po potrebi drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki. Druge države članice te informacije ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske organe ali druge ustrezne državne organe.

1.   Za blago z dvojno rabo navedeno v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Unije potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga z dvojno rabo, navedenega v delu 2 Priloge IV.

2.   Država članica lahko naloži obveznost pridobitve dovoljenja za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, ko ob prenosu:

3.   Za dovoljenje za prenos iz odstavkov 1 in 2 se zaprosi v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.

4.   V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 14 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, razen če so se okoliščine bistveno spremenile.

5.   Država članica, ki sprejme zakonodajo, s katero nalaga obveznost pridobitve dovoljenja iz odstavka 2, brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija te informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

6.   Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne vključuje izvajanja nadzora na notranjih mejah carinskega območja Unije, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem carinskem območju Unije.

7.   Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.

8.   Država članica lahko z nacionalno zakonodajo za blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih informacij pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Unije.

9.   V ustreznih trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, mora biti jasno navedeno, da se pri izvozu iz carinskega območja Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.

1.   Ta uredba določa naslednje vrste dovoljenj, ki se lahko izdajo za izvoz:

Dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, veljajo na celotnem carinskem območju Unije.

2.   Individualna in globalna izvozna dovoljenja iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež.

Kadar izvoznik nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, brez poseganja v točko 3 člena 2 individualna izvozna dovoljenja v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, v kateri se blago z dvojno rabo nahaja.

Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz oddelka A Priloge III, in sicer v enakem vrstnem redu.

3.   Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo največ dve leti, razen če pristojni organ odloči drugače.

Trajanje veljavnosti dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ, vendar veljajo največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta.

4.   Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnih in globalnih izvoznih dovoljenj, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga.

Individualna izvozna dovoljenja so pogojena z izjavo o končni uporabi. Pristojni organ lahko nekatere zahtevke izvzame iz obveznosti predložitve izjave o končni uporabi. Za globalno izvozno dovoljenje se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.

Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, izvajajo program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih informacij, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik.

Zahteve glede poročanja in programov notranje skladnosti v zvezi z uporabo globalnih izvoznih dovoljenj določijo države članice.

Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.

5.   Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

6.   Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

Nacionalna splošna izvozna dovoljenja se lahko uporabljajo tudi za blago in namembne države, navedene v oddelkih A do H Priloge II.

Države članice takoj uradno obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

7.   Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje zahtev dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.

Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je uporaba splošnega izvoznega dovoljenja Unije prepovedana, razen če pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, presodi, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. Izmenjava informacij se izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6).

1.   Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, prebivališče ali sedež. Kadar posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, iz katere se opravljajo posredniške storitve ali zagotavlja tehnična pomoč.

2.   Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev se izdajo za določeno količino določenega blaga in jasno opredelijo lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in točno lokacijo končnega uporabnika.

V dovoljenjih za tehnično pomoč se jasno opredelita končni uporabnik in točna lokacija končnega uporabnika.

Dovoljenja veljajo na celotnem carinskem območju Unije.

3.   Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč, predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.

4.   Pristojni organi držav članic zahtevke za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

5.   Vsa dovoljenja za posredniške storitve in tehnično pomoč se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente v vrstnem redu iz vzorcev iz oddelka B Priloge III.

1.   Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembno državo, ki ni navedena v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za katero koli namembno državo pri blagu z dvojno rabo navedenem v Prilogi IV, ki se nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organ države članice, ki je prejel zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic in jim zagotovi ustrezne informacije. Ta posvet se lahko izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6). Pozvane države članice v 10 delovnih dneh sporočijo vse pridržke, ki bi jih lahko imele glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

Če v 10 delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvane države članice nimajo pridržkov.

V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje tega 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

2.   Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v 10 delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 23(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.

1.   Države članice pri odločanju o izdaji dovoljenja ali o prepovedi tranzita v skladu s to uredbo upoštevajo vse ustrezne razmisleke, ki vključujejo:

2.   Poleg meril iz odstavka 1 države članice pri ocenjevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje upoštevajo tudi izvoznikovo izvajanje programa notranje skladnosti.

1.   Pristojni organ lahko v skladu s to uredbo zavrne izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavi, odloži izvršitev, spremeni ali prekliče že izdano izvozno dovoljenje. Kadar pristojni organ zavrne, razveljavi, odloži izvršitev, bistveno omeji ali prekliče izvozno dovoljenje ali kadar sklene, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posreduje ustrezne informacije. Če pristojni organ države članice odloži izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznani pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.

2.   Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Zavrnitve, ki niso razveljavljene, ostanejo veljavne in se pregledajo vsaka tri leta. Pri tretjem pregledu mora zadevna država članica pojasniti razloge za ohranitev te zavrnitve.

3.   Pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo, sprejetih v skladu s členom 7. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.

4.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata tudi za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč iz člena 13.

5.   Preden pristojni organ države članice odloči, ali bo v skladu s to uredbo izdal dovoljenje ali pa bo prepovedal tranzit, prouči vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovi, ali so pristojni organi druge države članice članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel. Potem se posvetuje s pristojnim organom ali pristojnimi organi države članice, ki so izdali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določajo odstavki 1, 3 in 4 tega člena.

Pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, v 10 delovnih dneh sporočijo, ali menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel. Če v 10 delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, ne menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel.

Če je za pravilno oceno zadevnega posla potrebnih več informacij, se pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo o podaljšanju tega 10-dnevnega obdobja. Podaljšanje ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

Če se pristojni organ po takšnem posvetovanju odloči izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazloži z vsemi ustreznimi informacijami.

6.   Vsa obvestila, zahtevana na podlagi tega člena, se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).

7.   Vse informacije, izmenjane na podlagi tega člena, so v skladu s členom 23(5) o zaupnosti takšnih informacij.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo seznamov blaga z dvojno rabo iz Prilog I in IV, kot sledi:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo Priloge II s črtanjem blaga ali dodajanjem ali črtanjem namembnih držav s področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, ustanovljeno na podlagi člena 24, in upoštevaje obveznosti in zaveze v okviru ustreznih režimov o neširjenju orožja in ureditev o nadzoru izvoza, kot so spremembe seznamov za nadzor, pa tudi pomembne geopolitične dogodke. Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih držav s področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 19.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 09. septembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18(6). V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

1.   Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.

2.   Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.

3.   Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Unije in v skladu z njim in na njegovi podlagi, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo, za katero obstaja ali ne obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Unijo prek njenega ozemlja, če ima:

4.   V primerih iz odstavka 3 tega člena se država članica iz tega odstavka brez odlašanja posvetuje s pristojnim organom države članice, ki je izdal izvozno dovoljenje ali ki lahko ukrepa na podlagi člena 4(1), da bi lahko pristojni organ ukrepal na podlagi člena 4(1) ali člena 16(1). Če se ta pristojni organ odloči, da dovoljenje ostane veljavno ali da ne bo ukrepal v skladu s členom 4(1), odgovori v 10 delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahteva podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v 10 oziroma 30 delovnih dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Pristojni organ države članice, ki je izdal dovoljenje, obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.

5.   Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medresorskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.

1.   Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.

2.   Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi informacije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

1.   Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno s:

Komisija posreduje informacije drugim državam članicam in jih objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, da bi okrepili učinkovitost režima Unije za nadzor izvoza ter zagotovili skladno in učinkovito izvajanje in uveljavljanje nadzora na celotnem carinskem območju Unije. Izmenjava informacij lahko zajema:

3.   Izmenjava podatkov o izdanih dovoljenjih poteka vsaj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, vzpostavljena na podlagi člena 24, in ob ustreznem upoštevanju pravnih zahtev v zvezi z varstvom osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo.

4.   Države članice in Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi te uredbe, in analiz teh podatkov redno preverjajo izvajanje člena 15. Vsi udeleženci teh izmenjav spoštujejo zaupnost razprav.

5.   Smiselno se uporabljajo Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (14) in zlasti določbe o zaupnosti informacij.

6.   Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno na podlagi člena 24, razvije varen in šifriran sistem, da podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic in po potrebi Komisijo. Komisija sistem, kjer je to mogoče, poveže z elektronskimi sistemi pristojnih organov držav članic za izdajanje dovoljenj do mere, ki je potrebna za spodbujanje tega neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju in delovanju.

7.   Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

1.   Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.

2.   Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, ko meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi zadevnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.

3.   Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo seznamov za nadzor Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.

4.   Komisija podpira program Unije za krepitev zmogljivosti pri izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora, vključno z razvojem skupnih programov usposabljanja za uradnike držav članic v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo.

1.   Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora, da se podpre izmenjava informacij in neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za izvrševanje nadzora držav članic (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora). Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja izmenjujejo ustrezne informacije, če so na voljo, tudi o uporabi, naravi in učinku ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, o izvrševanju najboljših praks in nedovoljenem izvozu blaga z dvojno rabo in/ali kršitvah te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.

Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja nadzora izmenjujejo tudi informacije o najboljših praksah nacionalnih organov za izvrševanje nadzora glede na tveganju temelječih pregledov, zaznavanja in pregona nedovoljenega izvoza blaga z dvojno rabo in/ali morebitnih drugih kršitev te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.

Izmenjava informacij v mehanizmu za usklajevanje izvrševanja nadzora je zaupna.

1.   Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Za zagotavljanje smernic in/ali priporočil za najboljše prakse izvoznikom, posrednikom in osebam, ki zagotavljajo tehnično pomoč so odgovorne države članice, v katerih ti prebivajo ali imajo sedež. V teh smernicah in/ali priporočilih za najboljše prakse se zlasti upoštevajo potrebe MSP po informacijah.

2.   Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo. To letno poročilo je javnega značaja.

Letno poročilo vključuje informacije o dovoljenjih(zlasti o številu in vrednosti po vrstah blaga in namembnih državah na ravni Unije in držav članic), ter zavrnitvah in prepovedih na podlagi te uredbe. Letno poročilo vključuje tudi informacije o upravi(zlasti o osebju, dejavnostih usklajevanja in ozaveščanja, namenskih orodjih za izdajanje dovoljenj ali uvrščanju blaga) ter izvrševanju nadzora (zlasti številu kršitev in kaznih).

V zvezi s blagom za kibernetski nadzor letno poročilo vključuje posebne informacije o dovoljenjih, zlasti o številu prejetih vlog glede na blago, državi članici izdajateljici in namembnih državah, na katere se te vloge nanašajo, ter o odločitvah, sprejetih v zvezi s temi vlogami.

Informacije iz letnega poročila se predstavijo v skladu z načeli iz odstavka 3.

Komisija in Svet zagotovita smernice o metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov za pripravo letnega poročila, med drugim določitev vrst blaga in razpoložljivost podatkov o izvrševanju nadzora.

3.   Države članice Komisiji zagotovijo vse ustrezne informacije za pripravo poročila v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Za informacije, izmenjane ali objavljene v skladu s tem členom, se uporablja Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15) o evropski statistiki.

4.   V obdobju od 10. septembra 2026 do 10. septembra 2028 Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Komisija po 10.septembra 2024 izvede oceno člena 5 ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah.

1.   Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v zadevni državi članici. Takšni registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kot so fakture, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj informacij, da se lahko razbere:

2.   V skladu z nacionalnim pravom ali praksami, ki veljajo v zadevni državi članici, posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč vodijo registre ali evidence posredniških storitev ali tehnične pomoči, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katero so bile opravljene posredniške storitve ali zagotovljena tehnična pomoč, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, namembna država tega blaga in storitev ter države, ki jih te storitve zadevajo.

3.   Registri ali evidence in dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali tehnična pomoč. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.

4.   Dokumenti in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo navedene v Prilogi I znotraj Unije se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnemu organu države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.

1.   Komisija in države članice so po potrebi v dialogu s tretjimi državami, da bi spodbudile konvergenco nadzora na svetovni ravni.

Dialogi lahko podpirajo redno in vzajemno sodelovanje s tretjimi državami, vključno z izmenjavo informacij in primerov najboljših praks ter krepitvijo zmogljivosti in ozaveščanjem tretjih držav. Dialogi lahko tudi spodbudijo tretje države k doslednemu spoštovanju strogega nadzora izvoza, ki so ga razvili večstranski režimi za nadzor izvoza kot model za najboljšo mednarodno prakso.

2.   Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov v carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe.

Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.