(1)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 sporočila, da je izbruh COVID-19 prerasel v svetovno pandemijo. Države članice so posledice te pandemije občutile kot dramatične in izjemne. Sprejele so vrsto omejevalnih ukrepov za zaustavitev ali upočasnitev prenosa COVID-19, tudi ukrepe za omejitev prostega gibanja svojih državljanov, prepoved javnih dogodkov ter zaprtje trgovin, restavracij in šol. Zaradi teh ukrepov je javno življenje v skoraj vseh državah članicah zastalo.

(2)

Ukrepi, ki so jih sprejele države članice so neizogibno imeli tudi resen vpliv na evropsko državljansko pobudo. Da bi bile evropske državljanske pobude (v nadaljnjem besedilu: pobude) veljavne, morajo organizatorji v skladu z Uredbo (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta (2) zbrati vsaj 1 milijon izjav o podpori v vsaj eni četrtini držav članic v obdobju 12 mesecev. Zaradi ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo COVID-19, je postalo zbiranje izjav o podpori v papirni obliki, izvajanje lokalnih kampanj in organizacija javnih prireditev, ki so zelo pomembni za uspešno pobudo, zelo oteženo.

(3)

Države članice in institucije Unije imajo tudi nekatere pravne obveznosti na podlagi Uredbe (EU) 2019/788. Za te obveznosti veljajo strogi roki, od katerih Uredba (EU) 2019/788 ne dovoljuje nobenih odstopanj.

(4)

Pogodba o Evropski uniji državljanom Unije daje pravico, da se neposredno obrnejo na Komisijo s pozivom, naj predloži predlog pravnega akta Unije za izvajanje Pogodb. Evropska državljanska pobuda je eden od glavnih instrumentov, ki državljanom Unije omogoča, da na preprost in dostopen način sodelujejo v demokratični in politični razpravi o Uniji ter da vprašanja, ki so zanje pomembna, uvrstijo na dnevni red Unije.

(5)

V trenutnih izjemnih razmerah in zlasti zaradi ukrepov, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo COVID-19, so potrebni začasni ukrepi, da se ohrani učinkovitost evropske državljanske pobude kot instrumenta in zagotovi pravna varnost glede morebitnih podaljšanj veljavnih rokov.

(6)

Države članice so navedle, da bodo omejitve, uvedene z ukrepi, sprejetimi v odziv na pandemijo COVID-19, sproščale le postopoma, da bi lahko spremljale in nadzirale razmere v javnem zdravju. Zato je primerno, da se rok za zbiranje izjav o podpori podaljša za šest mesecev, pri čemer se zajame obdobje od 11. marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je izbruh COVID-19 prerasel v pandemijo. To podaljšanje temelji na predpostavki, da bodo v vsaj četrtini držav članic ali v številu držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, vsaj v prvih šestih mesecih od 11. marca 2020 veljali ukrepi, ki bodo močno ovirali zmožnost organizatorjev, da zbirajo izjave o podpori v papirni obliki in izvedejo lokalne kampanje. Najdaljše obdobje zbiranja izjav o podpori za pobude, za katere je obdobje zbiranje izjav o podpori že potekalo 11. marca 2020, bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev. Poleg tega bi se moralo za pobude, za katere se je obdobje zbiranja začelo med 11. marcem in 11. septembrom 2020, obdobje zbiranja podaljšati do 11. septembra 2021.

(7)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in ker je težko predvideti, kdaj se bo pandemija v Uniji končala, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da se nadalje podaljša obdobje zbiranja v zvezi s pobudami, za katere obdobje zbiranja 11. septembra 2020 še poteka, kadar ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19, ki močno ovirajo zmožnost organizatorjev, da zbirajo izjave o podpori v papirni obliki in javnost obvestijo o svoji pobudi, ki je v teku, po tem datumu še vedno obstajajo v vsaj četrtini držav članic ali v številu držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva. Šestmesečno podaljšanje obdobja zbiranja, določeno s to uredbo, bi moralo Komisiji omogočiti dovolj časa, da odloči o upravičenosti nadaljnjega podaljšanja obdobja zbiranja. Navedeno pooblastilo bi moralo Komisiji tudi omogočiti, da sprejme izvedbene akte za podaljšanje obdobja zbiranja v primeru nove javnozdravstvene krize, povezane z novim izbruhom COVID-19, pod pogojem, da vsaj četrtina držav članic ali število držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, sprejme ukrepe, ki bi verjetno imeli enak učinek. Pri sprejemanju teh izvedbenih aktov bi morala Komisija navesti zadevne pobude, skupaj z novim končnim datumom njihovega obdobja zbiranja po kakršnih koli odobritvah podaljšanja, ter tudi dejanske okoliščine, ki utemeljujejo odobritev teh podaljšanj. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(8)

V svoji oceni, ki jo opravi pred sprejetjem izvedbenih aktov, s katerimi se podaljša obdobje zbiranja, bi morala Komisija upoštevati, ali ukrepi, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo COVID-19 ali v odziva na nov izbruh COVID-19, znatno ovirajo zmožnost organizatorjev, da zberejo izjave o podpori v papirni obliki in da izvedejo lokalne kampanje.

(9)

Komisija bi morala organizatorje zadevnih pobud in države članice obvestiti o vseh podaljšanjih obdobja zbiranja, skupaj z novimi končnim datumom obdobja zbiranja za vsako zadevno pobudo. V skladu z obveznostjo Komisije o obvestitvi na podlagi člena 4(3) Uredbe (EU) 2019/788, bi morali biti ti novi končni datumi navedeni tudi v spletnem registru in na javnem spletnem mestu Evropske državljanske pobude.

(10)

Ukrepi, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo COVID-19, lahko močno vplivajo na zmožnost pristojnih organov, da dokončajo preverjanje izjav o podpori določene pobude v roku treh mesecev, določenem v Uredbi (EU) 2019/788. Zaradi pandemije imajo na primer pristojni organi morda na voljo manj osebja ali pa imajo dodatne naloge in odgovornosti.

(11)

Države članice bi morale zagotoviti, da kljub ukrepom, sprejetim v odziv na pandemijo COVID-19, njihove uprave delujejo čim bolj normalno. Vendar pa bi morala imeti posamezna država članica v izjemnih okoliščinah možnost, da Komisiji predloži obrazloženo zahtevo za podaljšanje obdobja preverjanja. Zahteva bi morala biti utemeljena in upoštevati učinke ukrepov, povezanih s pandemijo, na delovanje pristojnih organov države članice. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odobritev zahtevanega podaljšanja. Podaljšanje ne bi smelo biti daljše od prvotnega obdobja preverjanja.

(12)

Zaradi ukrepov, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo COVID-19, imajo lahko institucije Unije težave pri organizaciji srečanj z organizatorji ali javnih predstavitev v okviru pregleda veljavnih pobud v državi članici, v kateri nameravajo organizirati taka srečanja ali take predstavitve. V takih primerih bi bilo treba institucijam dovoliti, da ta srečanja ali te predstavitve odložijo do datuma, ko bodo možne glede na javnozdravstvene razmere v tej državi članici. Kadar se javna predstavitev preloži, bi morala imeti Komisija možnost, da odloži sprejetje sporočila, v katerem navede svoje pravne in politične zaključke o pobudi, na tri mesece po javni predstavitvi, da se Komisiji omogoči, da ustrezno upošteva ugotovitve s predstavitve.

(13)

Kadar se obdobje za zbiranje, preverjanje ali pregled podaljša zaradi ukrepov, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo COVID-19, bi se morala obdobja hrambe izjav o podpori iz Uredbe (EU) 2019/788 ustrezno podaljšati.

(14)

Zaradi nepredvidljive in nenadne narave izbruha COVID-19 in s tem povezanih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in ki so bili večkrat podaljšani, in zaradi časa, ki ga potrebujejo zakonodajni postopki, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, ni bilo mogoče pravočasno sprejeti začasnih ukrepov, predvidenih v tej uredbi glede nekaterih posameznih pobud. Zato bi morali začasni ukrepi zajemati tudi obdobje pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(15)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za pobude, prijavljene pred 1. januarjem 2020 na podlagi Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4), za katere se v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/788 še naprej uporabljajo določbe Uredbe (EU) 2019/788 o zbiranju izjav o podpori ter o preverjanju in potrjevanju s strani držav članic.

(16)

Glede na začasno naravo ukrepov držav članic v odziv na pandemijo COVID-19 bi bilo treba omejiti tudi obdobje uporabe te uredbe.

(17)

V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja ohranjanja učinkovitosti instrumenta za evropsko državljansko pobudo med pandemijo COVID-19 določijo začasni ukrepi glede rokov za faze zbiranja, preverjanja in pregleda iz Uredbe (EU) 2019/788. Ta uredba v skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(18)

To uredbo bi bilo treba čim prej sprejeti, da bi se čim prej končala pravna negotovost za državljane, organizatorje, nacionalne uprave in institucije Unije, zlasti v primerih, v katerih so se roki za zbiranje izjav o podpori, preverjanje in pregled v zvezi s številnimi pobudami že iztekli ali se bodo iztekli.

(19)

Zaradi nujnosti, ki jo povzročajo izjemne razmere zaradi izbruha COVID-19, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(20)

Da se omogoči hitra uporaba ukrepov, določenih v tej uredbi, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –