EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2020

COM(2020) 265 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU











Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019

Kazalo

PREDGOVOR    

UVOD    

oDDELEK 1 – SMOTRNOST IN REZULTATI    

1.1V rezultate usmerjen proračun EU

1.2Horizontalne prednostne naloge v proračunu EU

1.3Konkurenčnost za rast in delovna mesta

1.4Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

1.5Trajnostna rast: naravni viri

1.6Varnost in državljanstvo

1.7Evropa v svetu

1.8Posebni instrumenti

ODDELEK 2 – NOTRANJA KONTROLA IN FINANČNO POSLOVODENJE    41

2.1Komisija proračun EU upravlja v zapletenem okolju43

2.2Komisija se pri zagotavljanju dobrega upravljanja denarja davkoplačevalcev zanaša na različne instrumente49

2.3Rezultati kontrol Komisije potrjujejo, da je proračun EU dobro zaščiten58

2.4Nadaljnji razvoj: obeti za leto 2020 in obdobje 2021–202770

PRILOGE    73

Predgovor

Veseli me, da lahko predstavim Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU – Proračunsko leto 2019. Poročilo vsebuje pregled smotrnosti izvrševanja, upravljanja in zaščite proračuna EU ter je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti, ki ga je pripravila Komisija. Z njim so izpolnjene obveznosti Komisije iz Pogodbe o delovanju Evropske unije ( 1 ) in finančne uredbe ( 2 ), poleg tega je poročilo bistveni del visoko razvitega sistema finančne odgovornosti.

Leto 2019 je bilo zadnje leto zakonodajnega obdobja 2014–2019, zato je bil poudarek na dokončanju dela v zvezi s prednostnimi nalogami Junckerjeve Komisije in na pripravi prehoda na novo Komisijo pod vodstvom predsednice von der Leyenove.

Proračun EU prispeva h krepitvi evropskega gospodarstva in povečanju njegove odpornosti. Približno polovica proračuna je namenjena pametni in vključujoči rasti. Uporablja se tudi za naložbe v prihodnost, zlasti v prehod na bolj zeleno in digitalno Evropo. V letu 2019 je proračun EU znova dokazal, da lahko močno spremeni življenje državljanov EU na številnih področjih, in sicer z boljšimi ponudbami na področju prevoza, boljšo povezljivostjo doma in med potovanjem ali izboljšanjem okolja z izpolnjevanjem obljube o porabi vsaj 20 % sredstev za boj proti podnebnim spremembam. Proračun EU je podpiral tudi skupni evropski odziv na področju migracij in varnosti.

Proračun EU bo še naprej imel ključno vlogo pri podpiranju ambicioznega evropskega zelenega dogovora. Hkrati ima še vedno najpomembnejšo vlogo pri spopadanju z novimi izzivi: v trenutni krizi smo izkoristili vso prožnost proračuna za hitro usmerjanje financiranja tja, kjer so potrebe po odpravi posledic krize največje.

Sedanja koronavirusna kriza je tudi znova pokazala, kako pomembno je, da se lahko EU zanese na dobro dimenzioniran in prožen večletni finančni okvir. V določenih mejah njegovih zmogljivosti in regulativne prožnosti zagotavlja sredstva za ukrepanje in hitro odzivanje na nepredvidene krize brez primere. Dolgoročni proračun EU, okrepljen z instrumentom za okrevanje „Next Generation EU“, bo prav tako v središču okrevanja, saj je pokazal svojo sposobnost, da spodbuja solidarnost, odgovornost in inovacije ter hkrati zagotavlja dobro finančno poslovodenje v celotnem trajanju programov, ki jih financira.

Komisija pripisuje velik pomen zagotavljanju odgovornega in pravilnega porabljanja proračuna EU ter sodelovanju z vsemi udeleženimi stranmi, da bi se na terenu dosegli oprijemljivi rezultati. V tem poročilu so navedeni ukrepi, ki se izvajajo, da bi se zagotovilo upravljanje proračuna EU v skladu z najvišjimi standardi dobrega finančnega poslovodenja.

Komisija pozorno spremlja izvrševanje proračuna EU na terenu. Če ugotovi, da so države članice, posredniki ali končni upravičenci denar EU porabili nepravilno, takoj sprejme ukrepe za odpravo teh napak in po potrebi izterjavo sredstev. Komisija ocenjuje, da bo po popravkih in izterjavah v naslednjih letih preostala stopnja napake za odhodke v letu 2019 pod 1 % – to je precej pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. Komisija s tem poročilom prevzema splošno politično odgovornost za upravljanje proračuna EU v letu 2019.

Za Komisijo sta dosledno poročanje in izboljšanje različnih nadzornih instrumentov ključna za zaščito proračuna EU. Lahko vam zagotovim, da si bomo še naprej prizadevali, da bo vsak euro, ki ga prispevajo davkoplačevalci v EU, dobro porabljen v skladu z interesi državljanov.

Johannes Hahn, komisar za proračun in upravo

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU Proračunsko leto 2019

Uvod

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU – Proračunsko leto 2019 je glavni prispevek Komisije k letnemu postopku razrešnice ( 3 ), s katerim Evropski parlament in Svet podrobno proučita izvrševanje proračuna EU. Poročilo zajema smotrnost programov, ki se financirajo iz proračuna EU, in upravljanje proračuna EU s strani Komisije v letu poročanja.

To poročilo je del širšega celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti ( 4 ), ki vključuje tudi letni zaključni račun ( 5 ), dolgoročno napoved prihodnjih prilivov in odlivov, ki zajema naslednjih pet let ( 6 ), poročilo o notranjih revizijah ( 7 ) in poročilo o nadaljnjem ukrepanju po razrešnici ( 8 ).

Oddelek 1 vsebuje splošen pregled smotrnosti izvrševanja proračuna EU v letu 2019 s poudarkom na ključnih programih. V tem oddelku so predstavljene najnovejše informacije o rezultatih, doseženih s proračunom EU do konca leta 2019, iz različnih virov, vključno s spremljanjem programov, vrednotenjem in revizijami. Struktura oddelka je skladna z razdelki veljavnega večletnega finančnega okvira.

To poročanje dopolnjujejo podrobnejše informacije o uspešnosti posameznih programov v prilogi „Pregled uspešnosti programov“ (Priloga 1). V pregledu so povzeta ključna sporočila o uspešnosti iz poročil o programih, priloženih osnutku predloga proračuna za leto 2021.

Oddelek 2 o notranji kontroli in finančnem poslovodenju vsebuje poročilo o ukrepih, ki jih je Komisija leta 2019 sprejela za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja proračuna EU. Na podlagi rezultatov kontrol, ki so jih sporočile službe Komisije, odgovorne za upravljanje proračuna, potrjuje, da je proračun EU dobro zaščiten. Komisija s tem poročilom prevzema splošno politično odgovornost za upravljanje proračuna EU.

Oddelek 1 – 
Smotrnost
in rezultati

1.1V rezultate usmerjen proračun EU

Proračun EU pomaga prednostne naloge Unije spremeniti v rezultate, ki spreminjajo življenje ljudi. Je predvsem proračun za naložbe, ki pomaga pri dodelitvi ustreznih sredstev za skupne cilje EU, da bi se ti uresničili. Proračun se osredotoča na področja, kjer lahko združevanje virov pri spopadanju s skupnimi izzivi prinese rezultate, ki jih posamezne države članice ne bi mogle doseči tako uspešno ali učinkovito. Gre za različna področja, kot so čezmejna infrastruktura, upravljanje zunanjih meja, obsežni vesoljski projekti in vseevropske raziskave.

1.1.1Upravljanje proračuna EU je dobro z močnim poudarkom na rezultatih

Proračun EU je predvsem proračun za naložbe. Znaša približno 1 % bruto nacionalnega dohodka EU in predstavlja približno 2 % vseh javnofinančnih odhodkov v EU, njegov cilj pa je dopolniti nacionalne proračune in izvajati skupno dogovorjene prednostne naloge. Proračun EU je v nasprotju z državnimi proračuni osredotočen predvsem na podporo strateškim naložbam v srednje- do dolgoročnem obdobju ter na uporabo svojega učinka vzvoda za spodbujanje naložb iz drugih javnih in zasebnih virov. Finančne programe EU neposredno upravlja Komisija, na primer na področju raziskav, ali pa jih upravlja skupaj z državami članicami, na primer na področju kohezijske politike. Približno dve tretjini proračuna EU se upravljata v sodelovanju z državami članicami, tj. z deljenim upravljanjem.

Proračun EU se sprejme letno na podlagi sedemletnega finančnega okvira. Razdeljen je na pet postavk ter združuje 60 različno velikih in obsežnih finančnih programov. Na nekaterih področjih politike je proračun EU glavno orodje za doseganje ciljev, na primer na področju skupne kmetijske politike. Na drugih področjih je dopolnjen z regulativnimi instrumenti, ki prispevajo k doseganju ciljev politike EU.

Proračun EU ima zanesljiv in integriran okvir smotrnosti izvrševanja, zato so programi EU dobro upravljani in usmerjeni v rezultate. Ta okvir vključuje jasne in merljive cilje za vsak program, skupaj s kazalniki, ki zagotavljajo podlago za spremljanje, poročanje in vrednotenje. Informacije o teh kazalnikih skupaj z drugimi viri kvalitativnih in kvantitativnih informacij o smotrnosti, kot so vrednotenja, omogočajo ocenjevanje uspešnosti programov in napredka pri doseganju dogovorjenih ciljev. To upravljavcem programov omogoča, da predvidijo in odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju programa, ter je pomemben prispevek k odločanju o proračunu.

V Prilogi 1 k temu poročilu z naslovom „Pregled uspešnosti programov“ so predstavljene najnovejše razpoložljive informacije o uspešnosti za vsak program. Vsebuje pregled ciljev vsakega programa skupaj s stanjem njegovega izvrševanja proračuna in najnovejšimi razpoložljivimi podatki o uspešnosti.

Pri nekaterih finančnih programih je ocenjevanje uspešnosti še bolj zasidrano v njihovo zasnovo. Za sedanje evropske strukturne in investicijske sklade je bila na primer vzpostavljena rezerva za uspešnost. Ta rezerva je bila sproščena leta 2019 in je namenjena programom, ki so do konca leta 2018 dosegli predhodno opredeljene mejnike. V primeru programov in prednostnih nalog, ki mejnikov niso dosegli, so bila sredstva prerazporejena.

Okvir smotrnosti izvrševanja za proračun EU in z njim povezano poročanje se sčasoma krepita. V zvezi s tem so pomagale revizije, ki jih opravljajo notranji in zunanji revizorji. Zaradi najnovejših priporočil Evropskega računskega sodišča je poročanje o uspešnosti bolj uravnoteženo, pri čemer je več pozornosti namenjene izzivom, ki so se pojavili, večji je poudarek na zanesljivosti in kakovosti podatkov, na voljo pa so tudi jasnejša pojasnila o tem, kako se podatki o uspešnosti uporabljajo za izboljšanje uspešnosti.

Izboljšave se bodo nadaljevale s predlogi Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Komisija je na podlagi ugotovitev celovitega pregleda porabe v predloge za finančne programe vključila manj kazalnikov višje kakovosti, ki so tesno povezani s cilji programov. Komisija zdaj sodeluje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi zagotovila, da se bodo te izboljšave skupaj z drugimi spremembami zasnove programov, ki bodo prispevale k boljši uspešnosti, upoštevale v končnih različicah prihodnjih programov.

1.1.2Proračun EU v letu 2019

Leto 2019 je bilo za Evropsko unijo leto prehoda, saj so maja potekale evropske volitve. Poudarek je bil na dokončanju dela v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Junckerjeve Komisije ter pripravah na prihod novega Evropskega parlamenta in nove Komisije pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen. S strateško agendo Evropskega sveta ( 9 ) in političnimi smernicami ( 10 ) Komisije von der Leyenove je bil določen politični okvir za prihodnje obdobje.

Leto 2019 je bilo tudi predzadnje leto izvajanja finančnih programov v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Ti programi se zdaj v celoti izvajajo in veliko prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog EU. Leta 2019 je bila posebna pozornost posvečena naložbam v rast in ustvarjanje delovnih mest ter podpori prednostnim nalogam EU na področju migracij in varnosti.

V letu 2019 je proračun EU prispeval h krepitvi gospodarstva Evropske unije in povečanju njegove odpornosti. S proračunom so se podprle tudi naložbe v dvojna prehoda na bolj zeleno in bolj digitalno Evropo ter financirali programi, ki spodbujajo solidarnost in krepijo varnost znotraj in zunaj meja EU.

Skupni znesek obveznosti, poravnanih iz proračuna EU, je leta 2019 znašal 161 milijard EUR ( 11 ). Približno polovica tega zneska (81 milijard EUR) je bila dodeljena za razdelek 1 „Pametna in vključujoča rast“, ki je bil nadalje razdeljen na podrazdelek 1a „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ (14 %) in podrazdelek 1b „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ (35 %). Razdelek 2 „Trajnostna rast: naravni viri“ je bil z 59 milijardami EUR (37 %) drugo največje področje proračuna. Razdelku 3 „Varnost in državljanstvo“ je bilo dodeljenih 4 milijarde EUR, med drugim za utrjevanje zunanjih meja EU ter spopadanje z begunsko krizo in nedovoljenimi migracijami. Razdelku 4 „Evropa v svetu“ je bilo dodeljenih 12 milijard EUR, 6 milijard EUR pa je bilo porabljenih za „Upravne odhodke Komisije“ v okviru razdelka 5.

Proračun EU za leto 2019, odobritve za prevzem obveznosti, po razdelkih. Vsi zneski so v milijonih EUR.

Vir: Evropska komisija.

Kar zadeva smotrnost izvrševanja proračuna EU, informacije o poročanju, ki so bile na voljo konec leta 2019 in so predstavljene v „Pregledu uspešnosti programov“ v Prilogi 1, kažejo, da večina programov dobro napreduje pri doseganju ciljev, zastavljenih na začetku programskega obdobja. Kljub zamudam pri začetku izvajanja kohezijskih programov za obdobje 2014–2020 se napredek zdaj pospešuje. Kjer so se v zvezi z izvajanjem določenih programov pojavile posebne težave, so v „Pregledu uspešnosti programov“ navedena dodatna pojasnila o tem, kako je to vplivalo na uspešnost, in o sprejetih blažilnih ukrepih. Dokončne sklepe o uspešnosti programov bo mogoče sprejeti šele na podlagi podrobnih vrednotenj po zaključku sedanjih programov. Pri vsaki taki oceni bo treba ustrezno upoštevati vpliv pandemije COVID-19 in ukrepe, ki se izvajajo za preusmeritev proračuna EU v podporo odpravi posledic krize in okrevanju po njej.

Smotrnost izvrševanja proračuna EU je odgovornost, ki si jo delijo številni akterji, ki sodelujejo pri njegovem izvrševanju. Komisija kot upravljavec proračuna EU s končno odgovornostjo za izvrševanje v skladu s Pogodbo v celoti sodeluje s prizadevanjem za učinkovito in uspešno upravljanje finančnih programov EU ter za uresničitev želenih rezultatov teh programov na terenu.

Upravni proračun v razdelku 5, ki podpira upravljanje proračuna in vse dejavnosti institucij Evropske unije, predstavlja majhen delež proračuna EU. Komisija je skupaj z drugimi institucijami sprejela ukrepe za izboljšanje učinkovitosti vseh svojih dejavnosti in v sedanjem finančnem okviru zagotovila velike prihranke, med drugim s 5-odstotnim zmanjšanjem števila zaposlenih med letoma 2013 in 2017 ( 12 ). Evropsko računsko sodišče je potrdilo te prihranke, hkrati pa opozorilo na njihove negativne posledice za osebje ( 13 ). Ti prihranki so bili ustvarjeni v času, ko se od Komisije vse bolj pričakuje, da bo dosegla rezultate na področjih, kot so prehod na zeleno gospodarstvo in digitalni prehod, industrijska politika, gospodarsko in socialno okrevanje, migracije, pravna država in sodelovanje na področju obrambe. Ti pritiski so se še povečali zaradi delovne obremenitve, povezane z razvojem in uvedbo ukrepov za celovit odziv EU na pandemijo COVID-19 in njene posledice. Zato bo stabilnost upravnega proračuna v prihodnjem finančnem okviru bistvena za to, da bodo institucije EU še naprej dosegale cilje za EU na vseh prednostnih področjih.

1.2Horizontalne prednostne naloge v proračunu EU

Proračun EU z enim ali več programi obravnava posebne potrebe politike. Vendar pa je zaradi horizontalne narave nekaterih ciljev politike potrebno globlje vključevanje v celotnem proračunu. To še zlasti velja za odhodke, povezane s podnebjem, zaščito biotske raznovrstnosti in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

1.2.1Proračun EU zagotavlja močno podporo ciljem glede podnebja in biotske raznovrstnosti

Pristop vključevanja podnebnih ukrepov obsega globoko vključevanje odhodkov, povezanih s podnebjem, v celotni dolgoročni proračun. Trenutni splošni cilj je nameniti 20 % odhodkov EU podnebnim ciljem. Leta 2019 so odhodki, povezani s podnebjem, presegli ta cilj, saj so znašali približno 35 milijard EUR ali 21 % proračuna EU. Proračun EU bo v obdobju 2014–2020 k doseganju podnebnih ciljev skupaj prispeval 211 milijard EUR ali 19,8 %. Medtem ko je ta znesek nekoliko manjši od cilja, so letni odhodki, povezani s podnebjem, v zadnjih letih stalno presegali 20 %, pri čemer se je zaostanek zmanjšal po razmeroma nizkih ravneh na začetku navedenega obdobja.

Levo: prispevek odhodkov, povezanih s podnebjem, v letu 2019 po proračunskih razdelkih.
Desno: delež glavnih prispevajočih programov, povezan s podnebjem, v letu 2019.

Vir: Evropska komisija.

Zaradi pristopa vključevanja vsi razdelki prispevajo k doseganju te glavne prednostne naloge. Več kot 90 % odhodkov, povezanih s podnebjem, se financira v okviru razdelkov „Trajnostna rast: naravni viri“ (razdelek 2), „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ (podrazdelek 1b) in „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ (podrazdelek 1a).

Povezanost posameznega programa s podnebjem se razlikuje glede na njegovo področje delovanja in naravo naložbe. V letu 2019 je bilo za prispevek k podnebnim ciljem namenjenih 28 % ali 16 milijard EUR finančnih sredstev za skupno kmetijsko politiko ter 21 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Zaradi skrbnega načrtovanja programov se delež odhodkov, povezanih s podnebjem, na drugih področjih povečuje: prispevek iz Evropskega socialnega sklada se je z 0 % leta 2014 povečal na 12 % ali 1,6 milijarde EUR leta 2019.

EU mora pospešiti prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, da bi se borila proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja ter do leta 2050 postala prvo podnebno nevtralno gospodarstvo na svetu. Komisija je v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj za naslednji dolgoročni proračun predlagala še ambicioznejše vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU s ciljem, da se doseže vsaj 25 % odhodkov EU, ki prispevajo k podnebnim ciljem. To bo pomembno prispevalo k uresničevanju evropskega zelenega dogovora, ki ga je predlagala Komisija.

EU si tudi usklajeno prizadeva za podporo biotski raznovrstnosti. Prispevek proračuna EU za podporo biotski raznovrstnosti je v obdobju 2014–2020 znašal 85 milijard EUR (8 % skupnih odhodkov). Prispevek proračuna je v celotnem obdobju ostal nespremenjen, razen v prvih dveh letih izvrševanja.

Levo: prispevek odhodkov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, v letu 2019 po proračunskih razdelkih.

Desno: delež glavnih prispevajočih programov, povezan s podnebjem, v letu 2019.

Vir: Evropska komisija.

Medtem ko je večina odhodkov za biotsko raznovrstnost povezana z razdelkom „Trajnostna rast: naravni viri“ (razdelek 2), številni drugi programi prav tako prispevajo k preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti.

Leta 2019 je prispevek iz proračuna EU k boju proti izgubi biotske raznovrstnosti znašal skoraj 13,4 milijarde EUR ali 8,3 % proračuna. Več kot 75 % odhodkov izhaja iz skupne kmetijske politike.

Nova strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 bo kot sestavni del evropskega zelenega dogovora vključevala preoblikovalni načrt za nadaljnje varovanje in obnovo narave, kar bo prispevalo k zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti in blažitvi učinkov podnebnih sprememb. Proračun EU bo imel pomembno vlogo pri izvajanju te strategije.

Več informacij o tem, kako se proračun EU uporablja za podporo ukrepom v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, je navedenih v Prilogi 2 k temu poročilu.

1.2.2Proračun EU in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030

EU je skupaj s svojimi državami članicami popolnoma zavezana svoji vodilni vlogi pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Ta agenda za obdobje do leta 2030 je skupni načrt za miren in uspešen svet, ki je bil sprejet pod okriljem Združenih narodov ter je izredno pomemben za vrednote EU in prihodnost Evrope. EU se je v svoji notranji in zunanji politiki zavezala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Od sprejetja agende leta 2015 je dosegla precejšen napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in še naprej krepi svoja prizadevanja.

EU je začela prehod na nizkoogljično, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri, s čimer se bodo povečale varnost, blaginja, enakost in vključenost. Glede na navedeno je cilj zasnove in izvajanja programov porabe EU doseči cilje na vsakem področju politike ter hkrati spodbujati trajnostnost prek ukrepov in posredovanja v okviru ustreznih programov. EU je prek Evropskega soglasja o razvoju tudi svoj pristop k mednarodnemu sodelovanju in razvojni politiki uskladila z agendo za obdobje do leta 2030, pri čemer je cilje trajnostnega razvoja in Pariški sporazum postavila v središče svojega zunanjega delovanja.

Glede na medsebojno povezanost teh ciljev je večina proračunskih programov EU zasnovana tako, da obravnavajo več ciljev trajnostnega razvoja. K tem ciljem trenutno prispeva 75 % programov proračuna EU (45 od 60). Naslednja infografika vsebuje neizčrpen seznam številnih primerov, kako programi EU prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja. Usklajeni pristop EU podpira različne pobude na najrazličnejših področjih politike po vsem svetu, da bi se spodbudil trajnostni razvoj za vse.

1.2.3Proračun EU: močno orodje za odzivanje na krize

Proračun EU je mogoče hitro in prožno uporabiti v okviru usklajenega evropskega odziva na krize. To je jasno razvidno iz trenutnih dejavnosti v odziv na pandemijo COVID-19. Komisija je predlagala, naj se vsa preostala prožnost v sedanjem finančnem okviru uporabi za hitro usmerjanje financiranja tja, kjer je najbolj potrebno. To vključuje naslednje primere.

·Z naložbeno pobudo v odziv na koronavirus so bila mobilizirana vsa razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada, da bi se zagotovila takojšnja podpora ukrepom za odziv držav članic na krizo. To vključuje izpolnitev najnujnejših potreb po medicinskih potrebščinah in opremi ter obravnavo učinkov gospodarske krize s shemami zaposlitve s krajšim delovnim časom, finančno podporo malim in srednjim podjetjem in takojšnjo likvidnostno injekcijo. Ukrepe spremlja več ureditev prožnosti, tudi v zvezi s pravili o sofinanciranju. Na splošno bi lahko pobuda za izpolnitev nujnih potreb zaradi krize v državah članicah mobilizirala do 54 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

·Področje uporabe Solidarnostnega sklada EU je bilo 1. aprila 2020 razširjeno na izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja. Državam članicam in državam kandidatkam, ki jih je kriza zaradi COVID-19 resno prizadela, bi se lahko dalo na voljo do 800 milijonov EUR za financiranje pomoči prebivalstvu (za ukrepe za medicinski in zdravstveni sektor ter ukrepe na področju civilne zaščite) in ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja bolezni.

·Instrument za nujno pomoč je bil aprila 2020 znova aktiviran s proračunom v višini 2,7 milijarde EUR za podporo državam članicam, proračun za mehanizem Unije na področju civilne zaščite/rescEU pa je bil povečan za 380 milijonov EUR. Ta denar se porablja za pomoč državam članicam pri hitri nabavi in razdeljevanju potrebščin za boj proti koronavirusu, in sicer prek ukrepov, ki vključujejo oblikovanje strateške zaloge medicinske opreme v okviru programa rescEU, vključno z ventilatorji in osebno zaščitno opremo, kot so maske.

·Komisija je v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 objavila poseben razpis za prijavo interesa , da bi se raziskave v zvezi z boleznijo COVID-19 podprle s finančnimi sredstvi, mobiliziranimi iz posebnega sklada za nujne raziskave. Med primeri je prvi razpis januarja 2020 o zdravstvenih raziskavah v zvezi z boleznijo COVID-19, ki je bil ciljno usmerjen v razvoj cepiv, alternativne diagnostične teste, nove oblike zdravljenja in izboljšanje javnozdravstvenih ukrepov. Tako bo 136 raziskovalnih skupin delalo v okviru 17 projektov s skupnim proračunom 47,5 milijona EUR. Dodatnih 45 milijonov EUR bo danih na voljo prek Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 , 164 milijonov EUR pa prek razpisa, ki bo objavljen v okviru pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije.

·EU je kot svetovni akter in v okviru kolektivnega delovanja kot Ekipa Evropa (EU, države članice, finančne institucije) partnerskim državam zagotovila finančno podporo v skupni višini več kot 36 milijard EUR, pri čemer se je osredotočila na obravnavo sedanje zdravstvene krize in posledičnih humanitarnih potreb, krepitev zdravstvenih sistemov, sistemov za oskrbo z vodo in sanitarnih sistemov partnerskih držav ter njihovih zmogljivosti za raziskave in pripravljenost za ukrepanje v zvezi s pandemijo, pa tudi na ublažitev socialno-ekonomskega vpliva. Poleg tega EU spodbuja globalni odziv na koronavirus z večstranskimi partnerji; na mednarodni donatorski konferenci je bilo zbranih več kot 9,8 milijarde EUR donacij, ki jih je več kot 40 voditeljev držav ali vlad prispevalo za podporo skupnemu razvoju in univerzalnemu uvajanju diagnostike, zdravljenja in cepiv proti koronavirusu.

Poleg tega odziva, ki bo zagotovil hitro podporo, je Komisija predlagala tudi, naj se v celoti izkoristijo možnosti za vzpostavitev trajnega in uspešnega okrevanja, ki jih ponuja proračun EU. V okviru načrta okrevanja Evropske unije ( 14 ) je 27. maja 2020 predlagala okrepljen večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, skupaj z novim evropskim instrumentom za okrevanje („Next Generation EU“) za povečanje in vnaprejšnjo zagotovitev financiranja. Ti predlogi podpirajo odpravo posledic krize in zagotavljajo okvir za dolgoročne naložbe v odpornost EU ter prehod na zeleno gospodarstvo in digitalni prehod. Prednostne naloge prihodnjega finančnega okvira bodo povečanje prožnosti proračuna EU ter naložbe v pripravljenost na krize in odpornost.

Finančna sredstva, zbrana za instrument „Next Generation EU“, se bodo vlagala v tri stebre: podpora državam članicam pri naložbah in reformah; oživitev gospodarstva EU s spodbujanjem zasebnih naložb in obravnavanje vprašanj, ki jih je izpostavila kriza. Primer obravnavanja vprašanj, ki jih je izpostavila kriza, je predlog za program EU4Health za obdobje 2021–2027: skupni proračun v višini 9,4 milijarde EUR pomeni veliko spremembo v prispevku EU za zdravstveni sektor.

1.3Konkurenčnost za rast in delovna mesta.

Vsi zneski so v milijonih EUR.

Vir: Evropska komisija.

Za konkurenčnost za rast in delovna mesta je bilo leta 2019 dodeljenih 23 milijard EUR, kar je skoraj 15 % proračuna EU. V okviru tega proračunskega razdelka so se začele velike gospodarske naložbe v infrastrukturo, raziskave in inovacije ter v podporo malim in srednjim podjetjem. Ta vrsta naložb je ključna za dvojni prehod na podnebno nevtralno in digitalno gospodarstvo, bistvena pa je tudi za dolgoročno trajnostno rast v Evropi.

Ta razdelek ponazarja tudi moč proračuna EU za mobilizacijo naložb iz drugih virov. Do konca leta 2019 je Evropski sklad za strateške naložbe na primer sprožil naložbe v skupni vrednosti več kot 458 milijard EUR in podprl več kot 8,5 milijona delovnih mest ( 15 ). Pomembno vlogo je imel pri podpiranju gospodarstva s financiranjem ključnih naložb v infrastrukturo na področjih, kot sta energetika in promet, ter s podporo malim in srednjim podjetjem.

Velik delež naložb v okviru tega proračunskega razdelka je namenjen ohranjanju konkurenčne prednosti EU na današnjih svetovnih trgih. Razvoj najsodobnejše tehnologije in podpora njenemu uvajanju v EU sta ključna za zagotavljanje, da udeleženci na trgu in državljani sprejmejo tako tehnologijo. Ti programi zagotavljajo tudi naložbe v osnovno infrastrukturo, bodisi z neposrednim financiranjem na področjih, kjer obstoječe financiranje ni zadostno, bodisi z naložbami v razvoj ali vzdrževanje infrastrukture, ki je bistvena za delovanje notranjega trga. Poleg tega ta proračunski razdelek skupaj z drugimi deli proračuna EU zagotavlja naložbe v človeški kapital, zlasti z zagotavljanjem možnosti za mobilnost.

1.3.1    Proračun EU s podpiranjem inovacij ter naložbami v čisto energijo in promet omogoča prehod na zeleno gospodarstvo

Da bi se omogočil prehod na zeleno gospodarstvo, proračun EU financira ustrezno infrastrukturo, kot je infrastruktura za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ter se osredotoča na pametne rešitve z razvojem inovativnih tehnologij in njihovim združevanjem z naložbami v osnovno infrastrukturo.

Program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je eden od največjih tovrstnih enotnih integriranih programov za raziskave in inovacije na svetu. Zlasti je pomemben in simboličen za širše prizadevanje za podporo inovacijam in tehnološkemu razvoju prek proračuna EU. Obzorje 2020 podpira celotno verigo raziskav in razvoja od laboratorija do trga. Cilj je zagotoviti, da v EU nastajata prvovrstna znanost in tehnologija ter da se odpravijo ovire za inovacije in olajša sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pri zagotavljanju rešitev za velike izzive, s katerimi se spopada družba. Do konca leta 2019 je program več kot 23 000 organizacijam, skupaj s 5 522 visokokakovostnimi raziskovalnimi projekti v okviru Evropskega raziskovalnega sveta in 44 000 inovacijami, ki vključujejo prototipe in dejavnosti preskušanja, zagotovil podporo pri dostopu do tveganega financiranja ( 16 ). Kljub temu je delež odhodkov, povezanih s podnebjem, v okviru Obzorja 2020 ostal pod pričakovano ravnjo, in sicer je znašal 27 %, ker je težko vnaprej oceniti, koliko bodo nekateri raziskovalni projekti prispevali k ciljem, povezanim s podnebjem. Komisija bo za obravnavo tega stanja leta 2020 objavila razpis, namenjen evropskemu zelenemu dogovoru, s proračunom v višini 1 milijarde EUR. S tem se bo bistveno zvišala raven odhodkov, povezanih s podnebjem.

V okviru Obzorja 2020 je bil objavljen medsektorski razpis za zbiranje predlogov „Building a low-carbon, climate-resilient future: next-generation batteries“ (Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne proti podnebnim spremembam: naslednja generacija baterij), ki je prvič povezal vse teme v zvezi z baterijami v en razpis „zavezništva za baterije“, ki vključuje sedem tem v zvezi s prometom, stacionarnimi napravami, materiali in proizvodnjo. Financiranih je bilo šestnajst predlogov, pri čemer je skupni prispevek EU znašal 97 milijonov EUR ( 17 ).

Projekt Flow Induced Phase Transitions podpira inovacije, ki nadomeščajo plastiko z ustvarjanjem trajnostnih in odpornih vlaken. Omogoča preskušanje in razvoj nove oblike predelave polimerov z nadzorovanim strjevanjem, ki temelji na naravnih materialih ter pri kateri se porabi manj vode in energije. V okviru projekta se po zgledu pajkov in sviloprejk proizvajajo visokozmogljiva naravna vlakna (ki so trajnostna, razgradljiva in elastična), in sicer na način, ki je več kot 1 000-krat energetsko učinkovitejši kot pri industrijsko proizvedenih vlaknih. Ker pri tej novi obliki predelave polimerov nastane zelo malo emisij CO2 in ker se pri njej uporabljajo naravni viri, bo zmanjšala porabo energije in proizvodnjo plastike. Projekt je zdaj del izboljšanega pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije.

Na tem področju pomembno prispevajo tudi vesoljski programi EU. Program Copernicus je vodilni program na področju opazovanja Zemlje na svetu, zanj se trenutno uporablja sedem satelitov, priprave za osmega pa so se zaključile leta 2019. Program je ključen za razumevanje podnebnih sistemov, saj vsem deležnikom v EU ponuja širok nabor brezplačnih storitev. Leta 2019 je število aktivnih uporabnikov prvič preseglo 300 000 ( 18 ), kar je veliko več, kot je bilo prvotno pričakovano. Storitve programa Copernicus podpirajo natančno napovedovanje vremena ter spremljanje podnebnih sprememb in učinkov onesnaževanja. Ključni sestavni del programa Copernicus je njegova storitev za ravnanje v izrednih razmerah, ki organom civilne zaščite pomaga pri takojšnjem odzivanju na nesreče, kot so gozdni požari v Grčiji in Italiji leta 2019, pa tudi požari v naravi v Avstraliji.

Neposredne naložbe v infrastrukturo se izvajajo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, ki financira temeljno prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter povezuje omrežja po vsej EU. Instrument za povezovanje Evrope je osredotočen na pametne rešitve, ki združujejo digitalizacijo in infrastrukturo za vzpostavitev varnih in učinkovitih integriranih omrežij, da bi se s trajnostnimi rešitvami v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju podprlo razogljičenje. Instrument je na primer sofinanciral projekte v prometnem sektorju, katerih rezultat bo elektrifikacija več kot 2 000 km železniških prog, posodobitev skoraj 3 000 km celinskih vodnih poti in uvedba približno 13 000 mest za oskrbo z alternativnimi gorivi po vsej Evropi, s čimer spodbuja razvoj okolju prijaznejšega prometnega sektorja. Energetski sestavni del Instrumenta za povezovanje Evrope je med drugim prispeval k odpravi energetske osamitve baltskih držav, izboljšanju medsebojne povezanosti Iberskega polotoka z ostalo Evropo in povezovanju Irske s celinsko Evropo, vse to pa je bistveno pomagalo pri vključitvi večjega deleža energije iz obnovljivih virov v sistem električne energije. Poleg tega Komisija v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ocenjuje obstoječe uredbe o vseevropskih omrežjih, da bi dodatno uskladila svoje velike naložbe v infrastrukturo.

Kar zadeva prometno infrastrukturo, je bil v regiji Baltskega morja in na železniški infrastrukturi, ki teče čez nemško-poljsko mejo, dosežen napredek, ki je prinesel koristi približno 95 milijonom državljanov.

Pomorski promet: trajekti brez emisij – zelena povezava čez ožino Øresund

Ukrep je obsegal uvedbo novih in inovativnih konceptov in tehnologije s predelavo dveh obstoječih kompleksnih potniških ladij – ki sta najprej delovali na težko olje – v ladji na izključno električni pogon, ki se napajata iz električnega omrežja in uporabljata samo akumulatorje. Ukrep je prinesel okolju prijaznejšo rešitev za zelo prometno pomorsko povezavo, ki povezuje pristanišči Helsingør (Danska) in Helsingborg (Švedska) v celovitem vseevropskem prometnem omrežju. Poleg tega so bile v pristaniščih/na trajektnih terminalih nameščene potrebne naprave za oskrbo z električno energijo in polnjenje. Projekt je s preskušanjem in uvajanjem novih tehnoloških rešitev v resničnih obratovalnih pogojih podprl razvoj čistih pomorskih avtocest.

1.3.2    Proračun EU z naložbami v ključno digitalno infrastrukturo, raziskave in storitve podpira digitalni prehod

Podpora digitalnemu prehodu ima pomembno vlogo pri naložbah iz proračuna EU. Poleg zagotavljanja dostopa do digitalnega sveta je ključni temeljni vidik varnost in dobrobit državljanov in podjetij, da bi se ti zaščitili pred težavami, kot je kibernetska kriminaliteta, ali da bi se neposredno izboljšale varnost državljanov ter odpornost in varnost osnovne infrastrukture. Vizija je ustvariti ekosistem interoperabilnih digitalnih storitev, ki bodo na voljo državljanom, podjetjem in upravam po vsej EU, da bodo lahko v celoti izkoristili enotni digitalni trg.

Za podporo digitalnemu prehodu so bila sredstva programa Obzorje 2020 usmerjena v projekte za vzpostavitev novih zmogljivosti na področju umetne inteligence in za boj proti kibernetski kriminaliteti. Med ključnimi projekti iz leta 2019 sta Formobile, ki je celovita veriga forenzičnega preiskovanja, usmerjena v mobilne naprave, ki jih uporabljajo storilci kaznivih dejanj ( 19 ), in Spider, ki je raziskovalni projekt za preiskovanje varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G.

Instrument za povezovanje Evrope podpira digitalni prehod z zagotavljanjem potrebne osnovne širokopasovne infrastrukture in spodbujanjem povezljivosti ter vključevanjem digitalnih inovacij v zasnovo podprtih projektov na področju prometne in energetske infrastrukture. V telekomunikacijskem sektorju proračun EU omogoča interoperabilnost posebnih storitev po vsej EU na področjih, kot so zdravje, pravosodje, informacije o socialni varnosti, e-uprava, dezinformacije, digitalne spretnosti in znanja ter kibernetska varnost. Do konca leta 2019 je sprejemanje teh storitev v državah članicah in sodelujočih državah Evropskega gospodarskega prostora doseglo portfelj 500 projektov. Program Instrumenta za povezovanje Evrope na področju telekomunikacij je prek pobude WiFi4EU tudi podprl 7 980 evropskih občin pri vzpostavitvi brezplačne povezljivosti, ki temelji na brezžičnem omrežju, na javnih mestih, poleg tega je bil v okviru programa vzpostavljen lastniški instrument za uvajanje zelo visokozmogljivih omrežij, imenovan Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope.

Infrastruktura za digitalne storitve e-zdravja omogoča neprekinjenost oskrbe in varnost pacientov za državljane, ki iščejo čezmejno zdravstveno varstvo, saj omogoča čezmejno izmenjavo zdravstvenih podatkov. Čezmejni e-recepti/e-izdaja zdravil pacientom v tujini omogočajo, da dobijo enaka zdravila, kot bi jih dobili v domači državi. Storitve povzetkov o pacientih zdravstvenim delavcem zagotavljajo dostop do preverjenih ključnih zdravstvenih podatkov o pacientu, ki potrebuje nenačrtovano čezmejno zdravstveno varstvo. Čezmejna izmenjava elektronskih povzetkov o pacientih in e-receptov poteka od januarja 2019, med Finsko, Portugalsko, Estonijo in Hrvaško pa je bilo izdanih že skoraj 8 000 e-receptov. Češka, Luksemburg, Hrvaška in Malta so izmenjavo povzetkov o pacientih omogočile leta 2019, Portugalska pa se jim je pridružila na začetku leta 2020.

Drugo področje je geolokacija. Program Galileo s 26 sateliti v orbiti ( 20 ) prispeva k izboljšanju natančnosti in zanesljivosti lokacijskih storitev na pametnih telefonih več kot 1 milijarde uporabnikov po vsem svetu. Poleg tega ima skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev ključno vlogo pri storitvah, kritičnih za varnost, kot je varnost v letalstvu. Konec leta 2019 je v 23 državah v Evropi obratovalo 350 letališč, opremljenih s to storitvijo, njihovo število pa se je od leta 2014, ko je bilo takih letališč 129, peto leto zapored povečalo ( 21 ).

Tri začetne storitve sistema Galileo (odprta storitev, regulirana javna storitev ter storitev iskanja in reševanja) so se leta 2019 neprekinjeno izvajale, razen med šestdnevno prekinitvijo julija 2019, ko začetne storitve Galileo za določanje položaja in točnega časa niso delovale zaradi tehničnega incidenta. V tem obdobju je storitev iskanja in reševanja Galileo delovala nemoteno. Neodvisna preiskovalna komisija, ki jo je ustanovila Komisija, je analizirala glavne vzroke incidenta in predložila priporočila. Komisija je vzpostavila postopek za izvajanje priporočil, da bi zagotovila, da je Galileo stabilen, zanesljiv in odporen sistem.

Za številne od teh naložb in izgradnjo infrastruktur je potreben čas, naložbeni cikli pa so zelo dolgi, kar pomeni, da je pogosto težko pokazati neposreden napredek in konkretne rezultate. Hkrati tako financiranje iz proračuna EU resnično vpliva na življenje državljanov. Tretjina vseh občin EU na primer izvaja pobudo WiFi4EU v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, s čimer državljanom brezplačno zagotavljajo povezljivost z brezžičnim omrežjem, ki jo podpira EU. Lokacijske storitve, izboljšane s sistemom Galileo, rešujejo življenja, saj službam za ukrepanje v sili omogočajo določitev lokacije oseb, ki pokličejo številko 112 z mobilnega telefona.

1.3.3    Proračun EU zagotavlja bistveno podporo za mala podjetja in podjetnike

Poleg posebne osredotočenosti na prehod na zeleno gospodarstvo proračun EU širše podpira naložbe, potrebne za dolgoročno trajnostno gospodarstvo EU s poudarkom na ljudeh. Medtem ko so na tem področju še vedno pomembni raziskave in razvoj ter infrastruktura, obstajajo tudi drugi pomembni vidiki, kot je podpora za mala in srednja podjetja, podjetništvo in socialne inovacije.

Mala in srednja podjetja so steber gospodarstva EU, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij. Ustvarijo 56 % gospodarske proizvodnje in zaposlujejo 67 % vseh zaposlenih ( 22 ). Kljub njihovi pomembnosti za gospodarstvo pa se mala in srednja podjetja še vedno srečujejo z izzivi, kot je iskanje financiranja v različnih segmentih notranjega trga. Proračun EU zagotavlja podporo in priložnosti v njihovem celotnem življenjskem ciklu – od zagona in trženja, do dolgoročnih naložb in trajnostnosti. Glavni program proračuna, ki pomaga malim in srednjim podjetjem, je Program EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, ki spodbuja podjetništvo in tem podjetjem pomaga, da dobijo dostop do financiranja in trgov ter izboljšajo svojo konkurenčnost.

Aprila 2020 je bil eden od njegovih sestavnih delov, tj. jamstvena shema za posojila, okrepljen z dodatnimi sredstvi iz Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi lahko banke ponujale premostitveno financiranje za mala in srednja podjetja. Program je do konca leta 2019 prek te sheme zagotovil financiranje več kot 500 000 malim in srednjim podjetjem, ki poslujejo v 32 državah ( 23 ). Pomagal je tudi podjetjem, ki so jih prizadeli gospodarski učinki koronavirusne pandemije. Finančna podpora je v obliki posojil za obratni kapital (z zapadlostjo 12 mesecev ali več), skupaj z odlogom plačila kreditnih obveznosti, ki omogoča odloženo odplačevanje obstoječih posojil. Evropska podjetniška mreža prav tako pomaga malim in srednjim podjetjem prek partnerstev za inovacije na področjih, povezanih s COVID-19 (kot je zaščitna ali medicinska oprema), ter s svetovanjem o dostopu do namenske evropske in nacionalne finančne podpore.

Evropski svet za inovacije v okviru Obzorja 2020 inovativnim zagonskim podjetjem zagotavlja bolj ciljno usmerjeno financiranje, mikro- in socialnim podjetjem pa je tako financiranje na voljo v okviru Programa za zaposlovanje in socialne inovacije. V tem pogledu je poudarek na ciljni usmerjenosti v določene segmente trga – zelo inovativna mala in srednja podjetja ter socialna podjetja –, ki so imeli v preteklosti posebne težave pri dostopu do financiranja. Številke so spodbudne in kažejo precejšnje povečanje prelomnih inovacij in hitrorastočih podjetij. Vsak euro, ki ga vloži Evropski svet za inovacije, spodbudi nadaljnje naložbe v vrednosti 2,4 EUR ( 24 ). Poleg tega bo v okviru Programa za zaposlovanje in socialne inovacije zaradi jamstvenih sporazumov v vrednosti 236 milijonov EUR, ki jih je Komisija sklenila s finančnimi posredniki, predvidoma sproščenih več kot 2,7 milijarde EUR.

Podpora za podjetništvo se v okviru programa Erasmus za mlade podjetnike, ki spodbuja izmenjave med novejšimi in bolj izkušenimi podjetniki, zagotavlja tudi v nefinančni obliki. Leta 2019 je bilo izvedenih 2 100 izmenjav, več kot 90 % sodelujočih podjetnikov pa je program ocenilo kot uspešen.

Drug pomemben prispevek iz proračuna EU je zagotavljanje financiranja iz dela za mala in srednja podjetja v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Na področju tveganega financiranja za inovativna mikro-, mala in srednja ter socialna podjetja, skupaj s podjetji, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, naj bi sklad podprl več kot 1,1 milijona takih podjetij.

1.3.4    Proračun EU vlaga v državljanstvo in vrednote EU s spodbujanjem čezmejne mobilnosti

Poleg neposrednih naložb v gospodarsko infrastrukturo in podjetja proračun EU vlaga tudi v ljudi in ustanove, ki spodbujajo skupne evropske vrednote, pod geslom EU „Združena v raznolikosti“.

Erasmus+ mladim, udeležencem izobraževanja in zaposlenim vseh starosti ponuja priložnosti za študij, usposabljanje in prostovoljstvo v Evropi in drugje. V letu 2019 je več kot 900 000 ljudi dobilo priložnost, da gredo v tujino in izkusijo drugačno življenje v visokošolskem izobraževanju, poklicnem usposabljanju in prek različnih drugih možnostih izmenjave ( 25 ). Učinki teh izkušenj, ki včasih spremenijo življenje, pomembno prispevajo k izboljšanju zaposlitvenih možnosti in spodbujanju zamisli o evropskem državljanstvu.

Program za zaposlovanje in socialne inovacije je s čezmejnimi partnerstvi in ciljno usmerjenimi programi mobilnosti podpiral mobilnost delavcev. Podpora mobilnim delavcem je bila leta 2019 nadalje okrepljena z ustanovitvijo Evropskega organa za delo ( 26 ), ki je subjekt, katerega cilj je zagotavljati, da se pravila EU o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti pravično in učinkovito izvajajo, s čimer državljanom in podjetjem olajšuje izkoriščanje ugodnosti notranjega trga.

Izkazalo se je, da čezmejno sodelovanje poleg spodbujanja povezav in izmenjav znotraj EU spodbuja tudi uspešne in učinkovite raziskave. Program Obzorje 2020 je še naprej podpiral čezmejne mreže raziskovalcev. Program Obzorje 2020 je v sklopu ukrepov Marie Skłodowske-Curie še naprej vlagal v evropske raziskovalce, da bi jim omogočil delo in sodelovanje v drugih državah na vseh stopnjah njihove poklicne poti, s čimer je podpiral pobude, ki odpravljajo ovire med akademskim svetom, industrijo in podjetji.

Nazadnje, Evropska solidarnostna enota spodbuja solidarnostne dejavnosti, predvsem s prostovoljstvom, pripravništvi in zaposlitvijo, da bi spodbudila sodelovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih dejavnostih. Mladi med 18. in 30. letom starosti so sodelovali v prostovoljnih dejavnostih ali solidarnostnih projektih, ki so jih upravljale organizacije, institucije, organi ali skupine. Do konca leta 2019 je v prostovoljnih dejavnostih sodelovalo več kot 12 000 udeležencev.

(1)

()    Člen 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2)

()    Člen 247 finančne uredbe.

(3)

()    Letni postopek razrešnice je postopek, s katerim Evropski parlament in Svet dokončno odobrita izvrševanje proračuna za določeno leto in zagotovita, da Komisija prevzame politično odgovornost za izvrševanje proračuna EU ( https://ec.europa.eu/info/about-european-commission/eu-budget/how-it-works/annual-lifecycle/assessment/parliaments-approval_sl ).

(4)

()    Člen 247 finančne uredbe.

(5)

()    Člen 246 finančne uredbe.

(6)

()    Člen 247(2) finančne uredbe.

(7)

()    Člen 118(8) finančne uredbe.

(8)

()    Člen 261(3) finančne uredbe.

(9)

()     https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/06/20/a-new-strategic-agenda-2019-2024/ .

(10)

()     https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/political-guidelines-next-commission_sl.pdf .

(11)

()    Odobritve za prevzem obveznosti iz leta 2019, vključno s spremembami proračuna, razen prenosov in namenskih prejemkov ter zneskov za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad EU. Odobritve za prevzem obveznosti so skupaj znašale 173 milijard EUR (glej konsolidirani zaključni račun).

(12)

()    Nadaljnje podrobnosti o ukrepih, ki jih Komisija še naprej izvaja za izboljšanje učinkovitosti upravljanja proračuna, so navedene v oddelku 2 tega poročila.

(13)

()    Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 15/2019 – Izvajanje svežnja kadrovskih reform iz leta 2014 na Komisiji – veliki prihranki, vendar ne brez posledic za uslužbence.

(14)

()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo (COM(2020) 442 final, 27.5.2020).

(15)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Evropski sklad za strateške naložbe.

(16)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Obzorje 2020.

(17)

()    Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Letno poročilo o dejavnostih za leto 2019, str. 18–19.

(18)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za program Copernicus.

(19)

()    Razpis za projekt Formobile – tudi https://formobile-project.eu/ .

(20)

()    V letu 2019 v celoti deluje 22 satelitov programa Galileo, ki zagotavljajo podatke za vse storitve.

(21)

()    Sprejetje pogojev uporabe zračnega prostora in postopkov za navigacijo na podlagi zmogljivosti v letu 2018 je bilo pomemben korak pri krepitvi uveljavljanja skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve na trgu.

(22)

()    Annual Report on European SMEs 2018/2019 (Letno poročilo o evropskih MSP za obdobje 2018–2019), študija, opravljena v imenu Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja ( https://ec.europa.eu/growth/smes/business-friendly-environment/performance-review_sl ).

(23)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja.

(24)

()    Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Letno poročilo o dejavnostih za leto 2019, str. 7.

(25)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Erasmus.

(26)

()     Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2020

COM(2020) 265 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU













Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019

1.4Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

  Vsi zneski so v milijonih EUR.

Vir: Evropska komisija.

Za programe v tem razdelku je bilo v letu 2019 dodeljenih 57 milijard EUR, kar je 35 % skupnega proračuna EU za navedeno leto. Programi kohezijske politike se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Države članice so odgovorne za dodelitev sredstev določenim tematskim področjem v okviru skladov, načrtovanih prek operativnih programov.

Kohezijska sredstva, ki so usmerjena v doseganje socialno-ekonomske konvergence, odpornosti in teritorialne kohezije, pomagajo pri reševanju sedanjih in nastajajočih izzivov ter postavljajo temelje za trajnostno prihodnost EU. Kohezijska politika s podpiranjem rasti in ustvarjanja delovnih mest na ravni EU ter strukturnih reform na nacionalni ravni prispeva k uresničevanju ključnih prednostnih nalog EU. Financiranje ima ključno vlogo pri pripravah na prehod na zeleno gospodarstvo in digitalni prehod ter prispevanju k pravičnejši in bolj socialni Evropi s podpiranjem ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih in revščini ter za spodbujanje socialne vključenosti.

Razdelek zajema naslednje sklade.

·Evropski sklad za regionalni razvoj, ki krepi ekonomsko in socialno kohezijo v Evropski uniji z zmanjševanjem neravnovesij med njenimi regijami. Ukrepi so osredotočeni na inovacije in raziskave, digitalno agendo, podporo malim in srednjim podjetjem ter nizkoogljično gospodarstvo in promet.

·Kohezijski sklad, ki pomaga državam članicam z največjimi razvojnimi potrebami (tistim, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je manjši od 90 % povprečja EU). Njegov cilj je zmanjšati gospodarske in socialne razlike ter spodbujati trajnostni razvoj.

·Evropski socialni sklad, katerega cilj je povečati možnosti za zaposlitev in izobraževanje v EU ter izboljšati položaj najranljivejših ljudi. Deluje tako, da prek izobraževanja in izpopolnjevanja vlaga v človeški kapital EU – v delavce, mlade in vse, ki iščejo zaposlitev.

·Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki podpira ukrepe za zagotavljanje pomoči v hrani in osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim.

·Pobuda za zaposlovanje mladih, ki podpira mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pri njihovem vključevanju na trg dela.

1.4.1    Kohezijski programi izboljšujejo življenjski standard, ustvarjajo delovna mesta ter spodbujajo rast in konvergenco po vsej EU

Glavni cilj teh programov je zmanjšati gospodarske in socialne razlike med regijami EU. Da bi se ta cilj dosegel, imajo države članice visoko stopnjo prožnosti in odgovornost, da določijo najpomembnejša področja politike, na katerih je treba ukrepati, nato pa se lahko ti ukrepi izvedejo in sofinancirajo v okviru programov EU. Države članice morajo financiranje bolj ali manj osredotočiti na omejeno število izbranih področij politike, odvisno od stopnje razvoja. Za mala in srednja podjetja, promet, okolje in človeški kapital se porabijo precejšnji zneski.

Ključni element je podpora za mala in srednja podjetja. Evropski sklad za regionalni razvoj je podprl naložbe v več kot 400 000 malih in srednjih podjetij, kar je pomagalo ustvariti dodatnih 109 000 delovnih mest ( 1 ) in pomembno prispevalo h gospodarski rasti. Na podlagi izbranih projektov je napovedana stopnja ustvarjanja delovnih mest do konca leta 2019 dosegla 83 % pričakovanega skupnega števila ustvarjenih delovnih mest do konca leta 2023.

Življenjske standarde in kohezijo dodatno izboljšuje povezovanje regij EU z novo in izboljšano prometno infrastrukturo. Projekti na področju prometa so ključni za omogočanje nadaljnjega gospodarskega razvoja prikrajšanih regij, zagotavljanje dodatnih možnosti za potovanja in zaposlitev za njihove prebivalce ter okrepitev enotnega trga EU. Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj sta financirala 4 259 km novih ali nadgrajenih cest in 938 km novih ali nadgrajenih železniških prog ( 2 ).

Dodaten vidik kohezijske politike so financirane strukturne izboljšave, katerih namen je izboljšati življenjski standard in varnost ljudi. Evropski sklad za regionalni razvoj je do danes 27,5 milijona ljudem omogočil izkoriščanje boljših zdravstvenih storitev. Skupaj s Kohezijskim skladom financira tudi izgradnjo boljših naprav za oskrbo z vodo, komunalnih čistilnih naprav in obratov za recikliranje odpadkov, pričakuje pa se, da bodo projekti, ki se trenutno izvajajo, presegli cilje, določene za leto 2023.

Ti in drugi projekti, financirani v okviru kohezijske politike, so pomembno prispevali k pomoči manj razvitim državam članicam in regijam pri dohitevanju preostalih držav EU v smislu bruto domačega proizvoda ( 3 ). Ocenjuje se, da je vsak euro, porabljen v okviru kohezijske politike, ustvaril donos v višini skoraj 3 EUR dodatnega bruto domačega proizvoda ( 4 ). Razvoj, ki sledi, je koristen za celotno EU, vključno s kohezijskimi in nekohezijskimi državami članicami. Zadnjenavedene imajo koristi od prelivanj, ustvarjenih z naložbami v manj razvita območja, ki so bodisi neposredne (s povečanjem prodaje investicijskega blaga) ali posredne (zaradi večjega povpraševanja gospodinjstev na kohezijskih območjih in posledičnega dodatnega trgovanja) ( 5 ).

Kohezijska politika poleg strukturnih naložb iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada neposredno podpira ljudi z zagotavljanjem možnosti za nadaljnje izobraževanje in pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti, da lahko postanejo in ostanejo konkurenčni na trgu dela.

Evropski socialni sklad (ESS) je z različnimi projekti do konca leta 2019 pomagal 26 milijonom ljudi ( 6 ). Od tega je 3,1 milijona ljudi našlo zaposlitev, 3,7 milijona pa jih je zaradi posredovanja ESS pridobilo kvalifikacije. Brezposelnost mladih je za EU posebej skrb vzbujajoča. Proračun EU je prek pobude za zaposlovanje mladih bistveno zmanjšal brezposelnost, tako da je 2,7 milijona mladim udeležencem zagotovil izobraževanje in usposabljanje. Evropski socialni sklad skrbi tudi za prikrajšane skupine in je z dostopom do izobraževanja in usposabljanja podprl na primer 1,9 milijona invalidov ter 3,9 milijona migrantov in oseb tujega rodu, s čimer je povečal njihovo zaposljivost. Na splošno 40 % upravičencev projektov, financiranih iz Evropskega socialnega sklada, ki najdejo zaposlitev in se usposabljajo, pripada prikrajšanim skupinam.

1.4.2    Poraba kohezijskih sredstev z naložbami v trajnostnost in delovno silo podpira prehod na zeleno gospodarstvo

Poraba kohezijskih sredstev zagotavlja močno podporo za ambiciozne energetske in podnebne politike EU ter regijam in mestom pomaga, da do leta 2050 dosežejo cilj podnebne nevtralnosti in prispevajo k socialno pravičnemu prehodu. V okviru programov za obdobje 2014–2020 bo do konca leta 2023 več kot 47,5 milijarde EUR ( 7 ) vloženih v nizkoogljično gospodarstvo in prilagajanje podnebnim spremembam.

Čeprav je boj proti podnebnim spremembam skupna naloga, vse regije in države članice nimajo istega izhodišča. Pogosto obstaja obratna povezava med stopnjo gospodarskega razvoja in trajnostnostjo gospodarstva. To je v kohezijski politiki priznano s tem, da je eden od dveh glavnih sklopov Kohezijskega sklada usmerjen v okoljske cilje v gospodarsko manj razvitih državah članicah in da Evropski sklad za regionalni razvoj podpira prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predvsem v manj razvitih regijah.

Trajnostne zelene naložbe so osredotočene na obravnavanje podnebnih sprememb z blažilnimi in prilagoditvenimi ukrepi. Pri tem ukrepi za blažitev podnebnih sprememb združujejo tiste projekte, ki obravnavajo temeljne vzroke podnebnih sprememb, da bi jih upočasnili ali zaustavili. Ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam so projekti, ki povečujejo odpornost gospodarstva in infrastrukture EU proti pričakovanim ali dejanskim spremembam podnebja. Glavni projekti v zvezi s tem so izboljšali sisteme za varstvo pred poplavami, pri čemer so financirani projekti zajeli 4 milijone ljudi, in sisteme za zaščito pred gozdnimi požari, pri čemer so projekti zajeli 10,8 milijona ljudi ( 8 ).

Med dosedanjimi dosežki v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb je ohranitev habitatov s skupno površino skoraj 3 milijone hektarjev, načrtuje pa se že ohranitev še skoraj 9 milijonov hektarjev ( 9 ). Projekti v okviru kohezijske politike so bili uspešni tudi pri izvajanju številnih projektov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Zaradi teh projektov je bilo že doseženo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ustreza 1,3 milijona tonam ogljikovega dioksida na leto, izbrani pa so že nadaljnji projekti, s katerimi bo doseženo dodatno zmanjšanje za skoraj 10,3 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto ( 10 ) ( 11 ). To je bilo doseženo s projekti, kot sta spodbujanje obnovljivih virov energije in financiranje vzpostavitve dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo več kot 1 000 MW električne energije iz teh obnovljivih virov ( 12 ).

Poleg tega Komisija dejavno sodeluje v pobudi za premogovniške regije v prehodu, ki zagotavlja prilagojeno podporo za prehod na čisto energijo v 13 pilotnih industrijskih regijah z velikimi emisijami ogljika, ki porabijo veliko premoga. Ta prizadevanja se bodo v prihodnjem finančnem okviru nadaljevala s predlogom za Sklad za pravični prehod, katerega namen je ublažiti socialne in ekonomske učinke energetskega prehoda, kot so tisti, ki izhajajo iz zaprtja premogovnikov.

Pravičen prehod je mogoče doseči le, če je človeški kapital postavljen v njegovo središče. EU prek Evropskega socialnega sklada usmerja finančna sredstva v podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delavcev, s čimer jih pripravi za prihodnost.

1.4.3    Zaostanek pri izvajanju se je zmanjšal, vendar je treba na podlagi pregleda uspešnosti še vedno zvišati ravni plačil

Izvajanje programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je bilo leta 2019 še vedno v polnem teku ( 13 ). Konkretnim projektom je bilo dodeljenih že več kot 322 milijard EUR, kar predstavlja 92 % vseh razpoložljivih finančnih sredstev za to obdobje. Do decembra 2019 je bilo izbranih več kot milijon projektov iz vse Evrope, ki so bili upravičeni do podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih. Stopnja izbire projektov do konca leta 2019 je bila primerljiva z enakim časovnim okvirom obdobja 2007–2013. Težave v zvezi z izvajanjem, kot je pozen začetek operativnih programov na začetku obdobja, so bile na splošno odpravljene, še vedno pa obstajajo velike razlike med državami članicami in znotraj njih.

Visoka stopnja izbire projektov ne pomeni samodejno takojšnjih izdatkov. Znesek plačil se je leta 2019 še naprej povečeval, vendar je skupna raven plačil nižja kot v isti fazi prejšnjega obdobja. V primerjavi s programskim obdobjem 2007–2013 delež vmesnih plačil za obdobje 2014–2020 na koncu šestega leta izvajanja še vedno zaostaja za sedem odstotnih točk. Odhodki se počasneje realizirajo pri projektih, ki so še v fazi načrtovanja ali javnega naročanja, projektih z večletno naravo ali projektih, ki so drugače nezreli.

Kot prvi korak k izboljšanju smotrnosti proračuna je večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 vključeval rezervo za uspešnost, ki znaša 6 % finančnih sredstev programov kohezijske politike in je bila oblikovana na začetku obdobja. Dokončna dodelitev te rezerve za uspešnost je bila odvisna od tega, ali so programi dosegli mejnike uspešnosti iz leta 2018 ( 14 ). To je bilo ocenjeno v okviru pregleda uspešnosti leta 2019, pri čemer so se upoštevali tudi vsi razpoložljivi rezultati glede zanesljivosti sporočenih podatkov o uspešnosti. Posledično je bila rezerva za uspešnost sproščena za uspešne prednostne naloge.

Na splošno so uspešne prednostne naloge predstavljale 82 % celotne rezerve za uspešnost. Na podlagi pregleda je bilo dokončno sproščenih 16,5 milijarde EUR ( 15 ) od skupnega zneska rezerve za uspešnost v višini 20,2 milijarde EUR ( 16 ). Ta znesek se lahko zdaj porabi, kot je bilo prvotno načrtovano. Preostalih 3,7 milijarde EUR iz rezerve za uspešnost za prednostne naloge, ki niso dosegle svojih mejnikov uspešnosti iz leta 2018, bo prerazporejenih na prednostne naloge, ki so dosegle mejnike, s čimer se bodo optimizirale naložbe ter okrepil poudarek na doseganju merljivih in učinkovitih rezultatov financiranja v okviru kohezijske politike EU. Pri nekaterih programih pregleda uspešnosti ob koncu leta 2019 ni bilo mogoče opraviti zaradi pomanjkljivosti, povezanih z zanesljivostjo sistemov za spremljanje in podatkov o spremljanju. Te pomanjkljivosti so bile odpravljene v začetku leta 2020, zato je bil pregled uspešnosti zaključen.

Na podlagi ocene uspešnosti programov in rednega spremljanja njihovega finančnega napredka je več teh programov (14 % za regionalni razvoj in 17 % za Evropski socialni sklad) prejelo oceno „v težavah/slab/kritičen“. Ti so se natančno spremljali, pri čemer so bili izvedeni popravni ukrepi, prilagojeni potrebam vsakega operativnega programa, poleg tega se je nadalje ukrepalo na podlagi posebnih vprašanj, opredeljenih prek srečanj na visoki ravni, tehničnih izmenjav, ciljno usmerjenih nasvetov in dialoga z nacionalnimi organi.

Komisija je predlagala nadaljnjo okrepitev vloge uspešnosti v postopku oblikovanja proračuna evropskih strukturnih in investicijskih skladov za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Namesto da bi se deli finančnih sredstev programov vključili v rezervo na podlagi uspešnosti, je Komisija predlagala, naj se sredstva dodelijo samo za prvih pet let. Za zadnji dve leti se bodo sredstva dodelila na podlagi obsežnega in poglobljenega vmesnega pregleda, rezultat pa bo ustrezno ponovno načrtovanje programov leta 2025 na podlagi napredka, doseženega do konca leta 2024. To omogoča upoštevanje ne le uspešnosti delov programov, ampak tudi spremenjenih socialno-ekonomskih razmer in novih nepredvidenih izzivov.

Komisija je za prihodnjo kohezijsko politiko predlagala številne ukrepe za pospešitev izvajanja. Med njimi sta postopna ponovna uvedba pravila, da lahko države članice zahtevke za plačilo v zvezi z obveznostmi, prevzetimi pred samodejno sprostitvijo obveznosti za dodeljena sredstva, pošljejo najpozneje v dveh letih, in določitev ravni predhodnega financiranja na nižjo letno plačilo v višini 0,5 % skupne podpore za vsak sklad. Drugi predlagani ukrepi so namenjeni poenostavitvi postopkov in pravil, da bi se pospešilo izvajanje in izboljšalo spremljanje tokov v okviru financiranja programov.

1.5Trajnostna rast: naravni viri

  Vsi zneski so v milijonih EUR.

Vir: Evropska komisija.

Leta 2019 je bilo za razdelek 2, ki podpira trajnostno rast na področju naravnih virov, dodeljenih 59 milijard EUR. To je 37 % vseh letnih proračunskih odhodkov. Financiranje kmetijske politike je v primerjavi z lanskim letom ostalo nespremenjeno. V okviru razdelka 2 se financirata dva stebra skupne kmetijske politike: steber I, ki obsega ukrepe za podporo trgu in neposredna plačila, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad, in steber II, ki obsega programe za razvoj podeželja, financirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ta razdelek vključuje tudi Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, mednarodne vidike skupne ribiške politike ter program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE).

Finančna sredstva, zagotovljena v okviru tega razdelka, so ključna za prehod na zeleno gospodarstvo ter kakovost, količino in trajnostnost preskrbe s hrano, pa tudi za gospodarski razvoj podeželskih in pomorskih skupnosti.

1.5.1    Poraba za naravne vire na kopnem in v vodi varuje okolje in pomaga pri reševanju podnebne krize

Vsi programi iz tega proračunskega razdelka pomembno prispevajo k doseganju podnebnih ciljev EU in boju proti izgubi biotske raznovrstnosti ter bodo še naprej pomembni v okviru evropskega zelenega dogovora.

Z vidika prispevka v okviru tega proračunskega razdelka je najpomembnejša skupna kmetijska politika. Politika ima dva temeljna cilja, in sicer zagotavljanje pravičnega dohodka kmetom in razvoj podeželskih regij v EU. Skoraj vsi kmetje, ki prejemajo podporo na ravni EU, sistematično izvajajo ukrepe navzkrižne skladnosti in ukrepe v zvezi z zeleno komponento, ki so koristni za okolje in podnebje: diverzifikacijo posevkov, vzdrževanje trajnega travinja in namenitev 5 % ornih zemljišč ekološko koristnim površinam. Politika razvoja podeželja še naprej podpira različne vrste plačil na površino, povezane s posebnimi zahtevami glede upravljanja. Ta plačila pogosto spremljajo podpora za namenske naložbe, usposabljanje in svetovanje, ki skupaj pozitivno vplivajo na biotsko raznovrstnost, tla, vodo in zrak v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Od leta 2018 ( 17 ) je za 79 % vseh kmetijskih površin EU veljala vsaj ena od zahtev „zelene komponente“, s čimer se je povečal vpliv tega ukrepa na okolje, čeprav so države članice zahtevale odstopanja od nekaterih pravil o zeleni komponenti, da bi se olajšal položaj kmetov, ki so jih v zadnjih treh letih prizadele izjemne vremenske razmere. Napredek je bil dosežen tudi na področju pogodb o upravljanju, ki prispevajo k sekvestraciji ali ohranjanju ogljika ali zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali amoniaka. Trenutno je v kmetijskem sektorju že doseženih več kot 85 % ciljev podnebnih ukrepov na področju upravljanja biotske raznovrstnosti, tal in voda.

Pogodba o upravljanju zemljišča, ki ščiti biotsko raznovrstnost in jo sofinancira EU. Vir: Evropska komisija.

Kljub navedenemu napredku ostajajo veliki izzivi v zvezi z okoljsko uspešnostjo kmetijskega sektorja EU, zlasti v okviru evropskega zelenega dogovora, s katerim se je EU zavezala nadaljnjim velikim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Ključni naravni viri, tj. tla, zrak in voda, so na številnih področjih še vedno pod pritiskom, obstajajo pa možnosti za nadaljnji napredek. Komisija je z „novo zeleno arhitekturo“ to upoštevala v predlogih za prihodnjo skupno kmetijsko politiko.

Za natančnejše obravnavanje okoljskih izzivov program LIFE prispeva k izvajanju sedmega okoljskega akcijskega programa v obliki integriranih projektov, ki izboljšujejo kakovost življenja državljanov, tako da državam članicam pomagajo pri skladnosti z zakonodajo EU na petih področjih: narava, voda, zrak, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam. Program LIFE je zelo privlačen, saj financira veliko število različnih projektov. Kakovost izbranih projektov in dodano vrednost programa dokazujeta na primer število ljudi, ki imajo koristi od boljše kakovosti zraka (1,5 milijona), in delež ciljnih vrst, ki napredujejo k stanju ohranjenosti (42%). Izbrani projekti so imeli širši vpliv od prvotno pričakovanega, poleg tega se je izkazalo, da imajo pomembne spodbujevalne učinke: za vsak euro, porabljen prek programa LIFE, drugi partnerji porabijo 45 EUR ( 18 ).

Namen projekta LIFE Metamorphosis (Preobrazba) je predstaviti dva inovativna sistema za obdelavo odpadkov na industrijski ravni: enega za naprave za obdelavo komunalnih odpadkov in drugega za naprave za obdelavo kmetijsko-industrijskih in drugih organskih odpadkov. Poleg tega se v okviru projekta preskuša uporaba biometana, pridobljenega iz nastalih tokov odpadkov, v avtomobilskem sektorju. Če bosta prototipa uspešna, bosta lahko po petih letih po začetku projekta proizvajala več kot 176 milijonov kilovatnih ur energije iz obnovljivih virov na leto (kar je blizu letni porabi električne energije 50 000 gospodinjstev).

V naslednjem večletnem finančnem okviru bo program LIFE pomemben del evropskega zelenega dogovora, ki bo podpiral prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050, izvajanje nove strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, podnebnega pakta in revidirane strategije za prilagajanje podnebnim spremembam ter uvedbo novega sklopa, namenjenega prehodu na čisto energijo.

1.5.2    Inovativne kmetijske prakse ohranjajo kmetijstvo in delovna mesta ter zagotavljajo prehransko varnost in varnost hrane

Medtem ko se delež kmetijskega sektorja v gospodarstvu sčasoma zmanjšuje, ta sektor ostaja ključen za našo družbo kot celoto, saj zagotavlja vzdržno proizvodnjo hrane v EU. Skupna kmetijska politika priznava ta problem in izzive, ki izhajajo iz njega.

Eden od glavnih ciljev skupne kmetijske politike je zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti. Ta cilj se po eni strani uresničuje s povečanjem individualnega zaslužka kmetov in zaposlenih v kmetijstvu, kadar je to potrebno, po drugi strani pa z neposrednim posredovanjem na trgu za stabilizacijo tržnih cen.

Leta 2019 je neposredna plačila prejelo približno 6,2 milijona kmetov, kar je manj kot leta 2018 (6,5 milijona), to zmanjšanje pa kaže povprečni trend zmanjševanja števila kmetij. Po drugi strani se faktorski dohodek kmetijstva na delavca, zaposlenega za polni delovni čas, povečuje v primerjavi z ravnmi iz leta 2013, kar velja tudi za skupno faktorsko produktivnost v kmetijskem sektorju. Neposredna plačila so kmetom olajšala spoprijemanje z negativnimi učinki na dohodek zaradi nižjih cen kmetijskih proizvodov, tržni ukrepi pa so pomagali omejiti nestanovitnost domačih cen večine kmetijskih proizvodov. Zlasti tržni ukrepi so bili v letih 2018 in 2019 precej uspešni, na splošno pa tudi manj potrebni.

Vendar še vedno obstajajo veliki izzivi, ki jih bo treba rešiti v prihodnjih letih. Kmetijski dohodki še vedno zaostajajo za plačami v celotnem gospodarstvu in ostajajo odvisni od neposredne podpore. Poleg tega se velik del tega sektorja še vedno sooča z majhno dobičkonosnostjo, med drugim zaradi visokih proizvodnih standardov in stroškov proizvodnje ter razdrobljene strukture primarnega sektorja. Kljub neposredni podpori iz skupne kmetijske politike velik delež dela na kmetijah ne dosega merila povprečne nacionalne produktivnosti dela. Nazadnje, trend zmanjševanja zaposlenosti v kmetijstvu se nadaljuje kljub vlogi različnih shem in ukrepov, ki jih podpirata dva stebra skupne kmetijske politike, ki omogočata nadaljnje ciljno usmerjanje v potrebe nekaterih kategorij upravičencev – zlasti mladih in malih kmetov ter posebnih sektorjev ali regij s strukturnimi težavami.

Nekatera od teh vprašanj so povezana z zaostanki v razvoju na podeželskih območjih, ki imajo pogosto slabši dostop do osnovne infrastrukture in storitev. To težavo obravnava drugi steber skupne kmetijske politike, tj. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki podpira vse subjekte, ki delujejo na podeželju, da bi spodbujal trajnostno in vključujočo rast v EU. Do konca leta 2019 so skupna plačila, ki so jih države članice iz tega sklada prejele od leta 2014, znašala 50,4 milijarde EUR, s čimer je sklad prehitel druge evropske strukturne in investicijske sklade z vidika hitrosti izplačevanja.

Sklad na splošno pomembno prispeva k razvoju. Širokopasovni dostop na podeželskih območjih se je na primer bistveno izboljšal (leta 2019 je imelo 59 % podeželskih gospodinjstev dostop do dostopovnih omrežij naslednje generacije). Splošna pokritost gospodinjstev v EU, ki so imela leta 2019 širokopasovni dostop, je znašala 86 % ( 19 ). Stopnja doseganja ciljev, povezanih z izboljšanjem sposobnosti preživetja kmetij in njihove konkurenčnosti, je bila na koncu leta 2018 razmeroma dobra, če upoštevamo, da izvajanje naložbenih dejavnosti običajno traja več let. Podpora za naložbe na splošno povečuje gospodarsko uspešnost podprtih kmetij in njihovo udeležbo na trgu. Pomoč usposobljenim kmetom, vključno z mladimi, lahko pozitivno vpliva na sposobnost preživetja kmetij, zlasti v zvezi z njihovo produktivnostjo in konkurenčnostjo.

Pregled uspešnosti, izveden leta 2019, zagotavlja dodatne dokaze, da je program deloval razmeroma dobro, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Približno 64 % programov za razvoj podeželja je do konca leta 2018 doseglo vse svoje mejnike, 13 % pa jih je bilo zelo neuspešnih pri doseganju vsaj enega mejnika. Taki programi so bili po navadi povezani z dolgoročnimi naložbami, zadevne države članice pa so sprejele popravne ukrepe.

Ob upoštevanju različnih vprašanj je s predlogi za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 uveden nov strateški načrt, ki zajema oba stebra, s poudarkom na podpori dohodkom kmetij, sposobnih za preživetje, in odpornosti po vsej EU za povečanje prehranske varnosti.

Podpora za razvoj podeželja bo prav tako odločilno prispevala k novemu pozivu k okrepljenim okoljskim in podnebnim ukrepom, povezanim z evropskim zelenim dogovorom. V načrtih bo večji poudarek namenjen raziskavam, tehnologiji in digitalizaciji, poleg tega bodo osredotočeni zlasti na privabljanje mladih v kmetijstvo, hkrati pa bodo še naprej spodbujali zaposlovanje, rast, socialno vključenost in lokalni razvoj na podeželskih območjih.

1.5.3    Naložbe v trajnostno ribištvo se obrestujejo v smislu večjega in stabilnega donosa, dobičkonosnosti flote in delovnih mest

Izzivi v pomorskem sektorju so nekoliko drugačni, večinoma pa so povezani z vprašanjem zaposlovanja na obalnih območjih in trajnostnega upravljanja ribjih staležev. Najnovejši ekonomski podatki kažejo, da se trajnostno ribištvo obrestuje v smislu večjega in stabilnega donosa, dobičkonosnosti flote in delovnih mest. Kot v preteklih letih je cilj politike EU za ohranjanje ribištva doseči največji trajnostni donos za ribje staleže do leta 2020. Po potrebi se sprejmejo nujni ukrepi, kot je bila prekinitev ribolova trske v vzhodnem Baltskem morju za drugo polovico leta 2019. Kljub temu so še vedno potrebna dodatna prizadevanja za dosego največjega trajnostnega donosa za vse staleže, ki se izkoriščajo v komercialne namene, do leta 2020.

EU kot članica več regionalnih organizacij za upravljanje ribištva spodbuja boljše upravljanje oceanov, boljšo uspešnost, kulturo skladnosti in upravljanje ribištva na podlagi znanstvenih dognanj, vključno z uporabo ekosistemskega in previdnostnega pristopa. Boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu je ostal prednostna naloga. EU je podpirala ta boj v okviru dvostranskega sodelovanja, pa tudi v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, podregionalnih organih in svetovnih forumih.

Več ukrepov EU v okviru pomorske politike je prispevalo k spodbujanju naložb v trajnostno modro gospodarstvo. Zmogljivost vetrne energije na morju v EU se povečuje v primerjavi z vetrno energijo na kopnem. Energija oceanov ostaja razmeroma majhna, vendar naj bi nove tehnologije v bližnji prihodnosti močno povečale uporabljene zmogljivosti. Države članice so napredovale pri boljšem vključevanju akvakulture v svoje prostorsko načrtovanje in pri zmanjševanju upravnega bremena, vendar so potrebna dodatna prizadevanja, da bi se sprostil dejanski potencial sektorja.

Ukrepi iz proračuna so pogosto povezani z izboljšanjem trajnostnosti prek naložb v infrastrukturo in digitalizacije poslovanja. Leta 2019 je sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo prejelo več kot 8 700 ribiških plovil, tj. približno 10 % flote EU. Po ocenah podpora koristi več kot 80 000 ribičem in njihovim zakoncem ali partnerjem, 18 000 članom organizacij proizvajalcev in 40 000 uslužbencem predelovalnih podjetij ( 20 ).

Pregled uspešnosti, opravljen leta 2019, je pokazal, da je 70 % prednostnih nalog EU v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo doseglo svoje mejnike. Dvajsetodstotni delež vseh rezerv za uspešnost, ki je znašal 67 milijonov EUR, je bil dan na voljo za prerazporeditev, ker povezana prednostna naloga ni dosegla svojega mejnika. Prerazporeditev rezerve je večini držav članic omogočila celovitejši pregled njihovih operativnih programov. Samo ena država članica (Slovaška) je izgubila rezervo za uspešnost.

1.6Varnost in državljanstvo

Leta 2019 so bile razdelku „Varnost in državljanstvo“ (razdelek 3) dodeljene odobritve za prevzem obveznosti v višini 4 milijarde EUR (2 %). Ti programi obravnavajo ključne politične izzive, kot so migracija, upravljanje meja, kazenski pregon, tveganja, povezana z varnostjo, ter zdravje in varstvo potrošnikov, skupaj s kulturo, bojem proti vsem oblikam nestrpnosti in spodbujanjem pravic ranljivih skupin.

  Vsi zneski so v milijonih EUR.

Vir: Evropska komisija.

1.6.1    Proračun EU državam članicam EU zagotavlja podporo in solidarnost v zvezi z migracijami in upravljanjem meja

S proračunom EU sta se podprla nadaljnji celostni odziv v Evropski uniji na migracijske izzive in učinkovito upravljanje zunanjih meja EU. Delo v zvezi z evropsko agendo o migracijah je pozitivno prispevalo k nadomestitvi nevarnih in nenadzorovanih migracij z varnimi, urejenimi in zakonitimi migracijami. Razčlenitev financiranja v okviru razdelka 3 (notranje politike EU) v letu 2019 je prikazana v nadaljevanju. Financiranje iz zunanjih instrumentov (razdelek 4) prispeva tudi k zunanji razsežnosti migracijske politike, zlasti z obravnavanjem temeljnih vzrokov migracij.

Podpora ( 21 ) za odzivanje na migracijske izzive, zagotovljena državam članicam in agencijam EU v letu 2019.

Vir: Evropska komisija.

Proračun EU je države članice in agencije EU od leta 2015 podpiral s financiranjem v višini skoraj 11 milijard EUR za odzivanje na neposredne izzive na terenu, pri čemer je zagotovil naložbe v močnejše in učinkovitejše azilne sisteme, učinkovitejše postopke vračanja in ukrepe vključevanja ter boljše upravljanje zunanjih meja EU. Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost imata pomembno vlogo pri takojšnjem odzivanju na migracijska vprašanja in podpori pri vključevanju državljanov držav nečlanic EU v družbe EU, Evropski socialni sklad pa podpira vključevanje na trg dela in socialno vključevanje migrantov. Od leta 2015 ( 22 ) je bilo doseženo naslednje.

Vir: Evropska komisija.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je leta 2019 na podlagi obstoječih pooblastil približno 7 000 mejnih policistov in drugih strokovnjakov napotila v države članice, da bi jim pomagali pri varovanju meja EU in izvajanju politike vračanja EU. Agencija Frontex je organizirala vrnitev skoraj 16 000 oseb in prispevala k rešitvi več kot 28 600 migrantov na morju ( 23 ). Poleg tega, da so skupne operacije Evropske agencije za mejno in obalno stražo prispevale k omejitvi nezakonitega priseljevanja, so pomagale pri zasegih 390 ukradenih vozil in več kot 125 ton drog na zunanjih mejah.

Leto 2019 je bilo za upravljanje meja EU prelomno, saj so decembra začela veljati nova pravila za okrepitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo ( 24 ). Ta pravila agenciji omogočajo, da države članice podpira pri njihovih dejavnostih upravljanja meja in skupaj z njimi izvaja integrirano upravljanje meja na ravni EU. Ta obsežna nova uredba krepi upravljanje zunanjih meja EU in določa vzpostavitev stalne enote z 10 000 operativnimi uslužbenci v agenciji. Ta stalna enota bo imela izvršilna pooblastila in svojo opremo, da bo lahko po potrebi ali na zahtevo držav, ki niso sosednje države EU, posredovala na zunanjih mejah EU. Zaradi okrepljenih pooblastil je treba v naslednjem finančnem okviru, kot ga predlaga Komisija, v skladu s postopnim povečanjem števila osebja in opreme znatno povečati letni prispevek EU za agencijo.

1.6.2    Proračun EU varuje državljane z okrepljenimi zmogljivostmi civilne zaščite EU

Nesreče ne poznajo meja. Dobro usklajen odziv na ravni EU preprečuje podvajanje prizadevanj za pomoč in zagotavlja, da pomoč ustreza dejanskim potrebam prizadete regije. Pomoč za civilno zaščito je sestavljena iz državne pomoči, ki se zagotovi takoj po nesreči in je namenjena zmanjšanju števila smrtnih žrtev ter okoljske, gospodarske in materialne škode zaradi nesreč. Za skladno, predvidljivo, stroškovno učinkovito in bolj prepoznavno odzivanje EU na nesreče so bile vzpostavljene evropske zmogljivosti za odziv, ki so na voljo za pomoč kjer koli v državah članicah in državah nečlanicah EU, ko je potrebno. Mehanizem EU na področju civilne zaščite se delno financira v okviru razdelka 3 in delno v okviru razdelka 4.

Marca 2019 je EU z nadgradnjo mehanizma na področju civilne zaščite utrdila in okrepila obvladovanje tveganja nesreč. Rezultat je bil program rescEU, cilj pa je izboljšati zaščito državljanov pred nesrečami in obvladovanje nastajajočih tveganj. Program rescEU obsega novo rezervo zmogljivosti Evropske unije („rezerva rescEU“), ki v prvi vrsti vključuje floto letal in helikopterjev za gašenje požarov. Vendar njegovo področje uporabe presega gozdne požare ter naj bi zajemalo odzive na druge grožnje, kot so nujni zdravstveni primeri ali kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče. Mehanizem na področju civilne zaščite je bil leta 2019 pred nadgradnjo uporabljen dvajsetkrat, pri čemer so tri prošnje za pomoč prišle iz EU, 17 pa iz držav, ki niso sodelujoče države. Pozneje v letu 2019 je bil program rescEU aktiviran tudi, da bi prispeval k zmogljivostim za gašenje gozdnih požarov iz zraka v Grčiji, poleg tega so bile opravljene nekatere nadaljnje priprave za izvajanje novega mehanizma rescEU. Zaradi izbruha COVID-19 so zdaj vsa prizadevanja usmerjena v ustvarjanje zalog medicinske opreme z začetnim proračunom v višini 50 milijonov EUR.

1.6.3    Proračun EU podpira enotni trg s spodbujanjem varnosti potrošnikov in državljanov

Potrošniki morajo biti prepričani, da na trgu EU ni prostora za nevarne izdelke ter da se ustrezna pravila učinkovito in uspešno izvršujejo, tako doma kot v tujini. Zato EU podpira usklajen in dosleden pristop k izvrševanju pravil o varnosti in nadzoru trga v državah članicah. Organi držav članic so leta 2019 v okviru programa za potrošnike prek sistema hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih poslali več kot 2 000 obvestil o nevarnih izdelkih.

Varnost je enako pomembna, ko gre za hrano. Program za hrano in krmo s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov ter zagotavljanjem, da so potrošniki in okolje dobro zaščiteni, prispeva k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v celotni prehranski verigi. Poleg zvišanja splošne ravni varnosti ti ukrepi tudi krepijo konkurenčnost živilske industrije in industrije krme v EU, s čimer spodbujajo ustvarjanje delovnih mest. Leta 2019 je bilo približno 13 500 javnim uslužbencem, odgovornim za uradni nadzor, v državah članicah in državah nečlanicah EU zagotovljeno usposabljanje za izboljšanje njihove učinkovitosti, uspešnosti in zanesljivosti.

Program za pravosodje spodbuja pravosodno sodelovanje med organi držav članic ter prispeva k učinkoviti in skladni uporabi in izvrševanju zakonodaje EU na področjih civilnega in kazenskega prava, pravic oseb, ki so osumljene ali obtožene kaznivega dejanja, in pravic žrtev kaznivih dejanj. Program za pravosodje podpira uporabo številnih pravnih instrumentov EU pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, kot je evropski nalog za prijetje, ki je z več kot 10 000 zadevami letno najuspešnejši instrument EU v kazenskih zadevah. Elektronski informacijski sistem kazenskih evidenc, ki je sistem informacijske tehnologije, ki ga uporabljajo centralni organi držav članic, je evidentiral veliko povečanje števila izmenjav informacij: do konca leta 2019 je število izmenjav informacij v sistemu preseglo 3,5 milijona.

1.7Evropa v svetu

Leta 2019 so bile razdelku „Evropa v svetu“ (razdelek 4) dodeljene odobritve za prevzem obveznosti v višini 12 milijard EUR (7 % celotnega proračuna), ki so bile med glavne programe porazdeljene na naslednji način.

Vsi zneski so v milijonih EUR.

Vir: Evropska komisija.

Programi v okviru tega razdelka prispevajo k oblikovanju močnejše Evrope v svetu. Financirajo geografske in tematske ukrepe, ki pomagajo najrevnejšim na svetu in zagotavljajo, da EU spodbuja demokracijo, mir, solidarnost, stabilnost, zmanjševanje revščine, blaginjo in ohranjanje naravnih virov, tako v neposredni soseščini EU kot po vsem svetu. Razvojna in sosedska politika ter druge zunanje politike EU imajo skupne ključne cilje, kot sta spodbujati trajnostno gospodarstvo, ki ni v nasprotju z doseganjem socialnega in okoljskega razvoja, in človekove pravice ter spodbujati demokracijo, dobro upravljanje in pravno državo. EU si je še naprej prizadevala za preprečevanje krize, da bi ohranila mir in okrepila mednarodno varnost.

1.7.1    Pri zunanjem sodelovanju se obravnavajo svetovni izzivi, spodbujajo vrednote EU ter prispeva k miru in blaginji v svetu

Glavni cilj razvojnega sodelovanja v okviru zunanjega delovanja EU je zmanjšati in dolgoročno izkoreniniti revščino. Prizadevanja in prispevek EU so bili pomembni zlasti za zagotavljanje prehranske in hranilne varnosti, razvoj trajnostnega kmetijstva ter podporo zdravstvenim in izobraževalnim programom, tudi s spodbujanjem enakosti spolov, krepitve vloge žensk, pravic otrok in kulture. Gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest se podpirata prek trgovine in razvoja zasebnega sektorja, zlasti v zvezi z lokalnimi podjetniki, in sicer s krepitvijo digitalnega gospodarstva ter zagotavljanjem usposabljanja in izobraževanja lokalni delovni sili.

Evropski zeleni dogovor ima močno zunanjo razsežnost, saj je namenjen krepitvi vloge EU kot svetovne voditeljice na področju zadev v zvezi z okoljem, podnebjem in energijo. Leta 2019 je EU za učinkovito izvajanje agende za obdobje do leta 2030 in Pariškega sporazuma okrepila vključevanje okolja in podnebnih sprememb v vse instrumente in sektorje mednarodnega sodelovanja in razvoja EU.

Ambiciozni načrt za zunanje naložbe zagotavlja inovativne načine mobilizacije javnih in zasebnih virov financiranja za razvoj. EU je s pobudami, kot je instrument za digitalno preobrazbo energetike, postavila temelje za posodobitev in digitalizacijo energetskega sektorja, spodbujanje inovativnih poslovnih modelov in vzpostavitev potrebnih osnovnih pogojev za večji dostop do trajnostne energije po vsem svetu, s posebnim poudarkom na Afriki.

EU je v zvezi s krčenjem državljanskega in demokratičnega prostora znova potrdila svojo brezpogojno podporo tem vrednotam po vsem svetu in hkrati potrdila svojo osrednjo vlogo v mednarodnih forumih. Glede na oceno Svetovne banke v zvezi s pravno državo se stanje od leta 2014 stalno slabša. Leta 2019 je bil na primer izničen majhen napredek, ki je bil v zvezi z deležem žensk v nacionalnih parlamentih dosežen v obdobju 2015–2018. EU je še naprej spodbujala demokracijo, pravno državo, dobro upravljanje, človekove pravice in načela mednarodnega prava, zlasti prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR).

Leta 2019 so bili v okviru projektov in programov v Latinski Ameriki doseženi pomembni rezultati v ključnih sektorjih, kot so voda in podnebne spremembe, zasebni sektor in naložbe, gospodarski razvoj, varnost, pravna država in upravljanje. Kar zadeva regionalno sodelovanje, so se tekom leta začele in nadalje razvijale uspešne pobude v strateških sektorjih. V zvezi z varnostjo sta bila dogovorjena dva ukrepa za spodbujanje sodelovanja znotraj Latinske Amerike na področju integriranega upravljanja meja, pri čemer so bile izbrane štiri točke na kopenskih mejnih prehodih, ki vključujejo sedem držav, in za podporo boju proti trgovini z ljudmi.

Razvojno sodelovanje v Aziji in na Bližnjem vzhodu/v Zalivu je bilo leta 2019 še naprej osredotočeno na najmanj razvite in najbolj občutljive države, pri čemer je bil poseben poudarek na dobrem upravljanju in trajnostnih reformah sektorja. Večja pozornost je bila namenjena ustvarjanju delovnih mest ter trajnostni in vključujoči rasti prek spodbujanja naložb. Razvoj zasebnega sektorja je bil ključen, saj ima pomembno vlogo pri trajnostnem gospodarskem razvoju in rasti.

Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru je bil zelo pomemben pri prizadevanjih EU za spodbujanje miru v različnih okoliščinah v Afganistanu, Srednjeafriški republiki, Kolumbiji, Libiji, Siriji, Ukrajini in Jemnu. Krepitev dialoga s civilno družbo, preprečevanja konfliktov in graditve miru je bila bistvena za preprečevanje poslabšanja humanitarnih kriz. Zaščita civilnih skupnosti je bila okrepljena s podporo varnostnim in obrambnim silam v nemirnih regijah.

Humanitarna pomoč deluje v soodvisnosti z razvojnim sodelovanjem, pri čemer se s posebnega vidika, ki temelji na potrebah, obravnava vpliv konfliktov in naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek. Zagotavlja pomoč v skladu s humanitarnimi načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Skupno je leta 2019 humanitarno pomoč prejelo 177 milijonov ljudi. Največji delež proračuna za humanitarno pomoč za leto 2019 je bil porabljen za begunce iz Sirije in Jemna ter ljudi, ki so bili zaradi konfliktov v navedenih državah notranje razseljeni, medtem ko je bilo 23 % sredstev v obdobju 2014–2019 namenjenih „pozabljenim krizam“ (krize z majhno medijsko pozornostjo in malo poročanja), kot so regionalna begunska kriza v Burundiju, konflikt v Ukrajini in spor v Kolumbiji, ki vključuje gverilsko gibanje FARC. EU si je še naprej prizadevala za preprečevanje krize, da bi ohranila mir in okrepila mednarodno varnost. Leta 2019 je bila prisotna pri vsaki pomembni humanitarni krizi. Pri večjih krizah se je EU dosledno odzivala na položaje, v katerih ni bilo drugih donatorjev, ter pogosto igrala vlogo usklajevalca in pobudnika. Program je prispeval tudi h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele nesreče. Ukrepi za pripravljenost na nesreče so koristili 38 milijonom ljudi v regijah, kjer so nesreče pogostejše. Ključni vidik, ki podpira pozitivne rezultate EU pri krepitvi odpornosti, je postopni prehod na denarno pomoč, saj je Komisija ohranila svojo zavezo, da bo 35 % humanitarne pomoči zagotovila z denarnimi nakazili.

1.7.2    EU obravnava migracijske izzive v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji

Od začetka migracijske krize leta 2015 je EU milijonom ljudi v stiski zagotovila ključno podporo in zaščito, pri čemer je prek gospodarskih in zaposlitvenih možnosti ter s krepitvijo odpornosti pomagala pri odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilne razselitve. Poleg tega je pomagala vzpostaviti pogoje za zakonite migracije, tudi s preselitvijo, in učinkovito upravljanje migracij. Delo na področju preprečevanja nedovoljenih migracij se je nadaljevalo v sodelovanju s partnerskimi državami, med drugim z bojem proti mrežam tihotapcev migrantov v Sahelu. Nadaljevalo se je tudi delo za izboljšanje stopnje dejanskih vrnitev ljudi brez pravice do prebivanja v EU ali v drugih državah. Do konca leta 2019 je bilo število nezakonitih vstopov v EU za 92 % ( 25 ) manjše od najvišjih ravni iz leta 2015.

Poleg tega je EU še naprej sodelovala s partnerji po vsem svetu pri obravnavanju izzivov, povezanih s prisilnimi razselitvami. Vsako leto se 80 % proračuna za humanitarno pomoč EU (1,6 milijarde EUR leta 2019) dodeli projektom, ki prisilno razseljenim ljudem in njihovim gostiteljskim skupnostim pomagajo izpolniti nujne osnovne potrebe ob konfliktih, krizi ali dolgotrajni razselitvi.

Leta 2019 je nujni skrbniški sklad EU za Afriko prispeval k olajšanju političnega dialoga z afriškimi partnerskimi državami, uporabil inovativne pristope ter prinesel izjemne in vidne rezultate v treh operativnih razdelkih sklada (Severna Afrika/Afriški rog/Sahel in Čadsko jezero) z združevanjem financiranja in strokovnega znanja najrazličnejših deležnikov. Sklad je še okrepil svoje dosežke, saj je skupno število odobrenih programov doseglo 224, njihova skupna vrednost pa 4,4 milijarde EUR.

Instrument za begunce v Turčiji še naprej zagotavlja prepotrebno pomoč beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji na vseh prednostnih področjih, ki jih zajema, tj. na področju osnovnih potreb, izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaščite, socialno-ekonomske podpore in komunalne infrastrukture. Za celotno prvo tranšo v višini 3 milijarde EUR so bile sklenjene pogodbe, tako da je bilo uvedenih 72 projektov. Celotni operativni proračun druge tranše v višini 3 milijarde EUR je bil dodeljen konec leta 2019. Usmerjevalni odbor instrumenta se redno sestaja, da bi spremljal in usmerjal izvajanje instrumenta. Šestmesečna poročila o spremljanju, ki so javno dostopna, potrjujejo, da instrument napreduje pri doseganju svojih ciljev.

Zaradi instrumenta več kot 1,7 milijona beguncev še naprej prejema mesečno denarno nadomestilo v okviru programa, imenovanega mreža socialne varnosti v sili, za pomoč pri izpolnjevanju osnovnih potreb. Do konca leta 2019 je humanitarna pomoč dosegla 1,7 milijona najranljivejših beguncev. V šolskem letu 2019–2020 je bilo v izobraževanje skupno vključenih 684 919 sirskih otrok, kar ustreza 63 % celotne populacije sirskih šoloobveznih otrok v Turčiji. Od začetka izvajanja instrumenta je bilo z zagotovitvijo opreme posodobljenih več kot 3 900 izobraževalnih ustanov (vključno s centri za predšolsko vzgojo), poleg tega je bilo zgrajenih 40 novih šol, nadaljnjih 320 pa se še gradi. Poleg tega zdaj deluje 179 zdravstvenih centrov. Od začetka financiranja v okviru instrumenta je bilo beguncem zagotovljenih 11,9 milijona posvetovanj na področju osnovnega zdravstvenega varstva, sirskim dojenčkom in nosečnicam pa 3,5 milijona odmerkov cepiva.

Od junija 2019 je regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji 4,3 milijona ljudem v državah, na katere vpliva kriza v Siriji, zagotovil izobraževalne, zdravstvene in komunalne storitve, možnosti preživljanja ter druge storitve. Skupno je bilo posodobljenih, obnovljenih in opremljenih 92 zdravstvenih centrov.

1.7.3    Proračun EU sosednjim državam pomaga razviti in vzdrževati stabilne demokratične institucije

Instrument za predpristopno pomoč države kandidatke in potencialne kandidatke podpira pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, potrebnih za spoštovanje vrednot EU. Pomaga jim tudi pri postopni uskladitvi s pravili, standardi, politikami in praksami EU z namenom pridobitve članstva v EU. Finančna pomoč se državam upravičenkam ( 26 ) zagotavlja na petih področjih politike: (a) reforme pri pripravi za članstvo v EU ter s tem povezano vzpostavljanje institucij in krepitev zmogljivosti; (b) socialno-ekonomski in regionalni razvoj; (c) zaposlovanje, socialne politike, izobraževanje, spodbujanje enakosti spolov in razvoj človeških virov; (d) kmetijstvo in razvoj podeželja ter (e) regionalno in teritorialno sodelovanje. V spodnjem okviru je opisan poseben primer delovanja tega instrumenta.

V Severni Makedoniji se kakovost površinskih in podzemnih voda slabša zaradi odvajanja neočiščene ali neustrezno očiščene odpadne vode. Zaradi čistilne naprave za odpadno vodo, ki je bila zgrajena v vzhodnem delu države, ima celotno prebivalstvo te regije, tj. skupno 54 676 ljudi, neposredne koristi od ustrezno očiščene odpadne vode. Vsa kmetijska gospodarstva imajo tudi koristi od boljših okoljskih pogojev za svoje proizvode. Zdravje državljanov in narave se je izboljšalo. Količina neočiščene komunalne odpadne vode, ki se odvaja v reko Strumica, se je zmanjšala, s čimer so se zmanjšali tudi negativni vplivi na kakovost vodnih virov, naravo in zdravje v regiji Strumica.

Pravna država bo dobila še pomembnejšo vlogo pri pristopnih pogajanjih, na primer z vključevanjem boja proti korupciji ter večjim poudarkom na osnovah delujočih demokratičnih institucij, reformi javne uprave in podpori gospodarskim reformam. Izpolnjevanje teh temeljnih področij političnih meril za države, ki se pripravljajo na pristop, se je izboljšalo. Konec leta 2019 je na področju pravne države in temeljnih pravic, reforme javne uprave in delujočega tržnega gospodarstva nazadovala le Turčija. Zato je bil avgusta 2018 sprejet revidiran okvirni strateški dokument. Prvotne okvirne dodelitve za predpristopna sredstva za Turčijo za obdobje 2018–2020 so bile zmanjšane za 40 %. Pri izbiri projektov v okviru novega instrumenta za predpristopno pomoč bo poudarek na temeljnih področjih pravnega reda, zlasti na pravni državi, za podporo pa bodo izbrani le tehnično zreli projekti.

Evropski instrument sosedstva je glavni finančni instrument za izvajanje evropske sosedske politike ( 27 ), ki podpira politične in gospodarske reforme, da bi se v neposrednem sosedstvu EU spodbujale stabilnost, varnost in blaginja. Zlasti v vzhodnem sosedstvu je mogoče opaziti pozitiven razvoj z močnimi dosežki na prednostnih področjih gospodarstva, povezljivosti in močnejše družbe. Kljub temu je na področju pravne države, boja proti korupciji, prostorov za civilno družbo in neodvisnosti medijev še vedno potreben napredek. Napredek v južnem sosedstvu ovirajo zunanji dejavniki, kot so politična nestabilnost in varnostne razmere. Sodelovanje s partnerskimi državami v Severni Afriki je zahtevno in odvisno od spreminjajočih se parametrov, zlasti v Libiji. Kljub temu je nadaljnja podpora pomembna in obetavna zaradi prizadevanj v Tuniziji za demokratične in gospodarske reforme ter ponovne vzpostavitve sodelovanja z Marokom. Vpliv stalnih konfliktov, negotovosti in slabega upravljanja v regiji Bližnjega vzhoda destabilizira partnerje EU, moti trgovino in naložbe ter omejuje možnosti prebivalcev. Veliko število beguncev in razseljenih oseb še povečuje te strukturne pomanjkljivosti.

1.7.4    Povečanje učinkovitosti, prožnosti in skladnosti zunanjih instrumentov EU

Komisija je predlagala oblikovanje novega integriranega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v prihodnjem večletnem finančnem okviru. To bo glavni instrument EU, ki bo prispeval k izkoreninjenju revščine ter spodbujanju trajnostnega razvoja, blaginje, miru in stabilnosti. Novi dolgoročni proračun bo prinesel znatne posodobitve zunanje razsežnosti proračuna EU. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju sedanjih instrumentov, bo povečal učinkovitost in prepoznavnost zunanjih politik EU, okrepil usklajevanje z notranjimi politikami ter Evropski uniji zagotovil prožnost, da se hitreje odzove na nove krize in izzive.

1.8Posebni instrumenti

1.8.1    Proračun EU je pokazal solidarnost v EU s financiranjem prizadevanj za pomoč pri nesrečah in blaženjem učinkov globalizacije

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zagotavlja podporo delavcem, ki so presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih vzorcih, ki so posledica globalizacije, ali zaradi negativnih učinkov svetovne finančne in gospodarske krize, in osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost. V obdobju 2014–2019 je bilo s financiranjem iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji podprtih 45 047 delavcev, za katere je predvidena pomoč, in 4 099 mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v 27 različnih gospodarskih sektorjih. Leta 2019 je bila vložena samo ena vloga (ki pa ni bila odobrena), razlog za to pa je morda, da je bilo manj množičnih odpuščanj zaradi globalizacije in da se je gospodarski položaj v državah članicah pred krizo na splošno izboljšal, kar je olajšalo ponovno vključevanje delavcev na trg dela.

Glede na končna poročila, prejeta v obdobju 2017–2019, je v povprečju 61 % delavcev, ki so prejeli pomoč, po posredovanju iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji našlo novo zaposlitev. Vendar je stopnja ponovne vključitve v posameznih primerih segala od 40 % do 92 %, odvisno od gospodarskega sektorja in zadevnega območja, saj nanjo vplivajo absorpcijske sposobnosti lokalnih in regionalnih trgov dela.

Področja, na katerih so potrebne izboljšave in so bila opredeljena v vmesni oceni za obdobje 2014–2020, vključujejo dolgotrajni postopek mobilizacije in težave, s katerimi se države članice srečujejo pri zagotavljanju obsežne analize ozadja v zvezi s sprožilnim dogodkom (globalizacija ali krize), ki je potrebna za mobilizacijo sredstev. Ti pomisleki so obravnavani v predlogu Komisije za naslednji dolgoročni proračun, v skladu s katerim bo podpora iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji temeljila izključno na merilu znatnega učinka, ki je določeno na najmanj 250 presežnih delavcev.

Solidarnostni sklad EU

Solidarnostni sklad EU se aktivira na zahtevo države članice, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, kadar se zgodijo velike ali regionalne naravne nesreče, kot so potresi, poplave, suše, gozdni požari, neurja ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju. Pomaga povečati odpornost in pripravljenost držav članic in regij pri odpravljanju škodljivih učinkov podnebnih sprememb ter drugih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.

Leta 2019 je bila na podlagi vlog treh držav članic v zvezi z naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2018, dodeljena podpora za financiranje nujnih operacij in operacij obnove v višini 293 milijonov EUR, in sicer za poplave v Romuniji ter izredne vremenske razmere v Italiji in Avstriji. Komisija je leta 2019 prejela štiri vloge za pomoč: od Avstrije je prejela vlogo v zvezi z izrednimi vremenskimi razmerami v letu 2018; od Grčije vlogo v zvezi z neurji na Kreti leta 2019; od Portugalske vlogo v zvezi z orkanom Lorenzo na Azorih leta 2019; od Španije pa vlogo v zvezi z izrednimi vremenskimi razmerami konec leta 2019.

Komisija je maja 2019 objavila prvo naknadno vrednotenje ( 28 ) posredovanj Solidarnostnega sklada EU v obdobju 2002–2016, ki je potrdilo dodano vrednost EU instrumenta. Pri vrednotenju je bilo ugotovljeno, da je sklad dragocen instrument v zbirki orodij EU za posredovanje v primeru nesreč. Hkrati je treba nadalje razmisliti o ukrepih politike, s katerimi bi se povečal potencial sklada za posredovanje.    

(1)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Evropski sklad za regionalni razvoj.

(2)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Kohezijski sklad.

(3)

()    Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Letno poročilo o dejavnostih za leto 2019.

(4)

()    Vir:  SWD(2016) 318 final, „Ex-post evaluation of the ERDF and CF 2007-13“ (Naknadno vrednotenje ESRR in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013), 19.9.2016.

(5)

()    Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Letno poročilo o dejavnostih za leto 2019. Vir: Eurostat in izračuni GD za regionalno in mestno politiko.

(6)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Evropski socialni sklad.

(7)

()    Če se upošteva še nacionalno sofinanciranje, ta znesek doseže 66 milijard EUR.

(8)

()    Platforma odprtih podatkov o regionalnem razvoju ( https://cohesiondata.ec.europa.eu/themes/4# ). Podatki, pridobljeni marca 2020.

(9)

()    Platforma odprtih podatkov o regionalnem razvoju ( https://cohesiondata.ec.europa.eu/themes/6# ). Podatki, pridobljeni marca 2020.

(10)

()    Ekvivalent ogljikovega dioksida kaže, koliko globalnega segrevanja lahko povzroči določena vrsta in količina toplogrednega plina, pri čemer se kot referenčna vrednost uporablja funkcionalno enakovredna količina ali koncentracija ogljikovega dioksida.

(11)

()    Platforma odprtih podatkov o regionalnem razvoju ( https://cohesiondata.ec.europa.eu/themes/6# ). Podatki, pridobljeni marca 2020.

(12)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Kohezijski sklad.

(13)

()    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateško poročilo iz leta 2019 o izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2019) 627). To zbirno poročilo o letnih poročilih o izvajanju programa in poročilih o napredku, ki zajemajo izvajanje do konca leta 2018, je bilo objavljeno 17. decembra 2019. Pri vseh skladih skupaj se je izbira projektov (pri katerih je bila sprejeta odločitev o financiranju) od leta 2017 več kot podvojila, skupni znesek sredstev pa je tako znašal 464 milijard EUR (72 % skupnih načrtovanih naložb).

(14)

()    Če so rezultati ob koncu leta 2018 dosegli vsaj 85 % vrednosti mejnika, se je štelo, da je uspešnost zadovoljiva.

(15)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad.

(16)

()     https://cohesiondata.ec.europa.eu/stories/s/A-guide-to-the-ESIF-performance-framework/szxz-5m2d .

(17)

()    Vir: poročila držav članic o izvajanju za leto 2018, ki so bila Komisiji predložena junija 2019. Podatki za leto 2019 bodo na voljo šele sredi julija 2020.

(18)

()    Več podatkov je navedenih v Prilogi 1.

(19)

()    Študija o pokritosti s širokopasovno povezavo v Evropi za leto 2018 ( https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/study-broadband-coverage-europe-2018 ).

(20)

()    Glej Prilogo 1 – Pregled uspešnosti programov za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

(21)

()    Vrednosti iz poročila o migracijah iz leta 2019, ki izražajo dobropise C1, brez Sklada za notranjo varnost in z varnostjo povezanih decentraliziranih agencij.

(22)

()    Na podlagi potrditve obračunov držav članic za proračunsko obdobje 2015–2019.

(23)

()    Vir podatkov: Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Agencija lahko državam članicam pomaga le pri izvajanju izvršljivih odločb o vrnitvi, ki jih izdajo pristojni nacionalni organi.

(24)

()    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži.

(25)

()    Zmanjšanje z 1 822 177 nezakonitih vstopov leta 2015 na 141 741 leta 2019.

(26)

()    Sedanje upravičenke so: Albanija , Bosna in Hercegovina ,  Severna Makedonija , Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega Sveta Združenih narodov 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), Črna gora , Srbija in Turčija .

(27)

()    EU prek svoje evropske sosedske politike, ki je bila revidirana novembra 2015, sodeluje s svojimi južnimi in vzhodnimi sosedami, da spodbuja stabilizacijo, varnost in blaginjo v skladu z globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU.

(28)

()    Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Ex Post Evaluation of the European Union Solidarity Fund 2002-2016 (Naknadno vrednotenje Solidarnostnega sklada Evropske unije za obdobje 2002–2016) ( https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/information/publications/evaluations/2019/ex-post-evaluation-of-the-european-union-solidarity-fund-2002-2016 ).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2020

COM(2020) 265 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU











Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019

Oddelek 2 –
Notranja kontrola in finančno poslovodenje

2.1Komisija proračun EU upravlja v zapletenem okolju

Komisija pripisuje velik pomen dobremu finančnemu poslovodenju proračuna EU ter Evropskega razvojnega sklada in skrbniških skladov EU. Dolžnost Komisije je, da denar davkoplačevalcev kar najbolje uporabi za podporo doseganju ciljev politike EU. Zato je ključno zagotoviti visoko raven skladnosti z veljavnimi pravili ter poskrbeti, da financiranje doseže predvidene upravičence na učinkovit, uspešen in ekonomsko smotrn način. Komisija si zato v finančnem poslovodenju prizadeva doseči najvišje standarde ter hkrati vzpostaviti ustrezno ravnovesje med nizko stopnjo napak, hitrimi plačili in razumnimi stroški nadzora.

2.1.1Proračun EU: najrazličnejša področja, upravičenci in poraba

Leta 2019 so odhodki ( 1 ) iz proračuna EU znašali 147 milijard EUR (glej preglednico v nadaljevanju), kar ustreza 240 000 plačilom v višini od nekaj sto evrov (štipendije v okviru programa Erasmus) do več sto milijonov eurov (veliki projekti, kot so ITER ali Galileo in Copernicus, ter proračunska podpora državam v razvoju). Ta plačila so namenjena podpori najrazličnejšim dejavnostim, kot so kmetijstvo in razvoj podeželskih in mestnih območij, izboljšanje prometne in digitalne infrastrukture, raziskave, pomoč malim in srednjim podjetjem, varstvo okolja, usposabljanje brezposelnih, vključevanje migrantov in varovanje meja, podpora državam, ki se želijo pridružiti EU, ter pomoč sosednjim državam in državam v razvoju. Prejemnikov sredstev EU je zelo veliko in se med seboj zelo razlikujejo.

Zadevni odhodki iz proračuna EU, ki jih je Komisija izvedla v letu 2019, po področjih politike, v % in milijardah EUR

Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih.

Več kot dve tretjini proračuna EU se izvršujeta z deljenim upravljanjem. Države članice ali organi, ki jih določijo, razdeljujejo sredstva in upravljajo odhodke v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom (npr. v primeru odhodkov za kohezijo in naravne vire). Preostanek proračuna Komisija porabi neposredno ali posredno v sodelovanju s pooblaščenimi subjekti. V spodnji preglednici so opisani trije načini upravljanja.

Ker se proračun EU izvršuje na več različnih načinov, pri njegovem izvrševanju pa sodelujejo različni akterji, se s tem povezana tveganja med različnimi programi in načini upravljanja razlikujejo (glej Prilogo 3). To se upošteva pri razvoju strategij kontrole (glej oddelek 2.2).

2.1.2Upravljanje, odgovornost in preglednost

Veriga odgovornosti

Sistem upravljanja, ki ga uporablja Evropska komisija, je prilagojen njeni edinstveni strukturi in vlogi. Ureditve upravljanja Komisije so bile sčasoma okrepljene in prilagojene spreminjajočim se okoliščinam. Nedavno delo notranjih in zunanjih revizorjev je potrdilo, da so te ureditve zanesljive. Komisija von der Leyenove, ki je nastopila mandat decembra 2019, odgovornost in preglednost še naprej postavlja v središče svojega dela, kot je bilo potrjeno v posodobljenih delovnih metodah ( 2 ) in poslanicah, naslovljenih na vse člane Komisije. Najnovejši razvoj dogodkov je prikazan v posodobljenem sporočilu o upravljanju v Komisiji, ki je bilo objavljeno skupaj s tem poročilom ( 3 ).

Kolegij komisarjev je politično odgovoren za upravljanje proračuna EU. Glavni elementi upravljanja proračuna EU, podprti z jasno razdelitvijo odgovornosti med politično in upravljavsko ravnjo, vodijo v trdno verigo zagotavljanja zanesljivosti in odgovornosti. Predstavljeni so v spodnjem diagramu. Na ravni Komisije okvir odgovornosti temelji na natančno opredeljenih pristojnostih za upravljanje in na poročanju (glej spodaj).

Te zanesljive ureditve upravljanja kolegiju komisarjev pomagajo pri doseganju ciljev Komisije, uspešni in učinkoviti uporabi virov ter zagotavljanju, da se proračun EU izvršuje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovornost in poročanje na ravni služb

Kolegij komisarjev vsakodnevno operativno upravljanje prenese na 50 generalnih direktorjev ( 4 ) ali osebe na enakovrednih položajih ( 5 ) (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorji), ki vodijo upravne strukture Komisije. Svoje službe vodijo in oblikujejo v skladu s poslovnimi pravili in standardi Komisije, da bi izpolnili svoje cilje, opredeljene v strateških načrtih, pri čemer upoštevajo razpoložljive vire. Odgovorni so za delež proračuna EU, ki se izvršuje v okviru njihovih služb.

Generalni direktorji v svojih letnih poročilih o dejavnostih pregledno poročajo o smotrnosti in doseženih rezultatih, delovanju svojih sistemov notranjih kontrol in finančnem poslovodenju svojega deleža proračuna EU, pri čemer upoštevajo zagotovila, ki jih dajo države članice v okviru deljenega upravljanja. V izjavi o zanesljivosti, ki je del letnega poročila o dejavnostih, izjavijo, ali imajo razumno zagotovilo, da:

·informacije v njihovih poročilih predstavljajo resnično in pošteno sliko (tj. so zanesljive, popolne in pravilne) o stanju v njihovi službi;

·so bili viri, dodeljeni njihovi službi, uporabljeni za predvideni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

·kontrolni postopki, vzpostavljeni v njihovi službi, dajejo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij.

Generalni direktorji za pridobitev tega zagotovila uporabijo vse razpoložljive informacije (povzete v njihovih letnih poročilih o dejavnostih), in sicer:

·rezultate kontrol, ki so jih opravile njihove službe ali so bile opravljene v njihovem imenu;

·v primeru deljenega in posrednega upravljanja informacije o upravljanju in kontroli, ki jih države članice in drugi pooblaščeni subjekti sporočijo na podlagi svojih sistemov kontrol;

·delo Službe za notranjo revizijo (glej Prilogo 6);

·revizije, ki jih je opravilo Evropsko računsko sodišče, ki je neodvisni zunanji revizor EU.

Če ugotovijo pomanjkljivosti s pomembnim vplivom, morajo svoji izjavi o zanesljivosti dodati pridržek. Hkrati pripravijo akcijske načrte, da bi ublažili prihodnja tveganja in okrepili sisteme kontrol (glej oddelek 2.3.5 in Prilogo 4).

Odgovornost in poročanje na interni ravni

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU predstavlja stanje na ravni Komisije. To poročilo je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti ( 6 ), ki ga pripravi Komisija in sprejme kolegij, temelji pa na zagotovilih in pridržkih iz vseh letnih poročil o dejavnostih.

Sledeči letni postopek razrešnice Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da zagotovita, da Komisija prevzame politično odgovornost za izvrševanje proračuna EU. Sklep Evropskega parlamenta o razrešnici temelji na:

·poročilih Evropskega računskega sodišča, ki vsebujejo njegovo mnenje o zanesljivosti letnega zaključnega računa in pravilnosti prihodkov in odhodkov ter rezultate njegovih revizij o posebnih področjih porabe ali politike ali zadevah v zvezi s proračunom ali upravljanjem;

·celovitem finančnem poročanju Komisije in njenem poročanju o odgovornosti;

·zaslišanjih komisarjev in generalnih direktorjev ter odgovorih na pisna vprašanja;

·priporočilu Sveta.

Komisija vsako leto poroča o svojem nadaljnjem ukrepanju v zvezi z zahtevami, ki sta jih med postopkom razrešnice nanjo naslovila Evropski parlament in Svet.

2.2Komisija se pri zagotavljanju dobrega upravljanja denarja davkoplačevalcev zanaša na različne instrumente

Komisija ima na voljo več instrumentov za zagotovitev, da se proračun dobro izvršuje ter je zaščiten pred pomanjkljivostmi in nepravilnostmi v tem zapletenem okolju.

2.2.1Močan okvir notranje kontrole

Komisija ima vzpostavljen močan interni okvir notranje kontrole, ki temelji na najvišjih mednarodnih standardih ( 7 ).

Generalni direktorji ta interni okvir v svojih službah izvajajo prek prilagojenih sistemov notranjih kontrol, pri čemer upoštevajo svoje posebno operativno okolje, tveganja in potrebe. Pri tej nalogi jih podpirajo osrednje službe ( 8 ), ki zagotavljajo navodila, smernice in nasvete ter olajšujejo izmenjavo dobrih praks. Vsako leto v skladu s skupno metodologijo ocenijo delovanje svojih sistemov notranjih kontrol in povzamejo sklepe v svojih letnih poročilih o dejavnostih.

Poleg tega lahko Služba za notranjo revizijo izvede revizijske naloge v zvezi z delovanjem sistemov notranjih kontrol in ocenami teh sistemov, ki so jih pripravile službe Komisije (glej Prilogo 6).

Ocene služb Komisije za leto 2019, ki je drugo leto polnega izvajanja sedanjega okvira notranje kontrole, kažejo, da so njihovi sistemi notranjih kontrol še vedno učinkoviti. Splošno stanje je prikazano v spodnjem diagramu.

Ocena potrjuje izboljšave v zvezi z dejavnostmi kontrole, pozitiven vpliv okrepljenega internega nadzora na opredelitev in obvladovanje tveganj ter izboljšave na področju informacijske tehnologije.

Ti rezultati kažejo, da je Komisija dosegla visoko raven notranje kontrole. Osrednje službe bodo še naprej zagotavljale smernice in olajševale izmenjavo dobrih praks, da bi nadalje spodbujale okvir notranje kontrole kot orodje za upravljanje, ki organizaciji pomaga pri doseganju ciljev.

Ocena delovanja 17 načel notranje kontrole

Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih.

2.2.2Večletne strategije kontrol zagotavljajo, da je denar davkoplačevalcev dobro porabljen

Generalni direktorji v internem okviru Komisije kot upravljavci proračuna EU uvedejo večletne strategije kontrol, namenjene preprečevanju napak, ter če jih ni mogoče preprečiti, odkrivanju in popravljanju napak. V ta namen morajo svoje zagotovilo oblikovati od spodaj navzgor in natančno oceniti napake, ki vplivajo na porabo EU, tj. za vsak posamezen program ali drug ustrezen segment odhodkov. To Komisiji omogoča, da odkrije pomanjkljivosti in jih odpravi ter ugotovi tudi temeljne vzroke sistemskih napak (npr. zapletenost pravil), sprejme ciljno usmerjene popravne ukrepe in zagotovi, da se vse pridobljene izkušnje upoštevajo pri oblikovanju prihodnjih finančnih programov.

Od preprečevanja do odkrivanja in popravljanja

Programi EU za porabo sredstev so po zasnovi večletni, zato tudi povezani sistemi kontrol in cikli upravljanja zajemajo več let. To pomeni, da se napake, ki se odkrijejo v določenem letu, ustrezno popravijo v tekočem ali naslednjih letih po izvršitvi plačila – do zaključka ob koncu trajanja programa. Poleg tega strategije kontrol temeljijo na razlikovanju tveganj, tj. prilagojene so različnim načinom upravljanja, področjem politike in/ali ureditvam financiranja in z njimi povezanim tveganjem.

Večletni kontrolni cikel Komisije (za rezultate za leto 2019, navedene v krogih, glej oddelek 2.3.1)

Vir: Evropska komisija.

Odkrivanje in popravljanje napak, ki vplivajo na odhodke EU

Če preprečevalni mehanizmi niso bili učinkoviti, je treba napake, ki vplivajo na odhodke EU, odkriti naknadno s kontrolami zneskov, ki jih je Komisija sprejela in izplačala (naknadne kontrole).

Komisija te napake popravi v istem ali naslednjih letih, in sicer s finančnimi popravki ali nadomestitvijo neupravičenih odhodkov pri deljenem upravljanju ter z izterjavo od končnih prejemnikov pri neposrednem in posrednem upravljanju.

Leta 2019 so potrjeni popravni ukrepi znašali 1,5 milijarde EUR (25 % več kot leta 2018). Nanašajo se predvsem na napake, ki vplivajo na plačila, izvedena v preteklih letih.

Hkrati se nato odpravijo pomanjkljivosti sistemov kontrol, odkrite z revizijami sistemov na podlagi tveganja, sistemi pa se popravijo, da se prepreči ponavljanje enakih napak v prihodnosti. V okviru deljenega in posrednega upravljanja to najprej opravijo države članice izvajalke in izvedbeni partnerji.

Za več informacij o zaščiti proračuna EU glej Prilogo 5.

Zanašanje na sisteme kontrol partnerjev

Skoraj 80 % proračuna se izvršuje v sodelovanju z državami članicami in pooblaščenimi subjekti kot izvedbenimi partnerji (glej drugo preglednico v oddelku 2.1.1). Zato je treba preveriti, ali ti partnerji izkazujejo enako raven zaščite finančnih interesov EU, kot je dosežena, kadar Komisija sama upravlja proračun. V ta namen Komisija oceni sisteme, pravila in postopke oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva EU. To zadeva zlasti oceno sistemov upravljanja in kontrole držav članic in pooblaščenih subjektov z revizijami sistemov, ki jih spremljajo preizkušanje podatkov o odhodkih in druge vrste preverjanj, ki se imenujejo stebrne ocene, ali postopki imenovanja, preden je partnerju zaupano izvrševanje proračuna EU v imenu Komisije.

Pri posrednem upravljanju partnerji z izjavo o upravljanju vsako leto poročajo o dobrem finančnem poslovodenju zaupanega proračuna. To je podlaga, na kateri lahko povezane službe Komisije zagotavljajo svojo zanesljivost v tem okolju upravljanja in kontrol.

Komisija si trenutno prizadeva vzpostaviti avtomatiziran potek dela za različna preverjanja, ki zajema celoten postopek. Tako orodje bi zagotovilo, da se vse potrebne faze, ki subjektu omogočajo izpolnitev pogojev za sodelovanje s Komisijo pri posrednem upravljanju, odvijajo centralizirano, dosledno in usklajeno.

Na področju deljenega upravljanja države članice s svežnjem zagotovil, ki vsebuje izjavo o upravljanju, letni povzetek opravljenih preverjanj in letno poročilo o kontroli, v katerem sta navedena stopnja napake na podlagi reprezentativnih vzorcev in revizijsko mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, vsako leto poročajo o svojih kontrolah porabe sredstev EU na nacionalni ravni in o dobrem finančnem poslovodenju svojih programov. To poročanje je podlaga za sprejetje računovodskih izkazov programov s strani Komisije in za to, da lahko ustrezne službe Komisije oblikujejo svoje zagotovilo. Uporablja se tudi za določitev možnih tveganj za proračun EU, pa tudi za opredelitev pomanjkljivosti in področij, kjer so potrebna dodatna preverjanja.

Dobre prakse v zvezi z notranjo kontrolo se delijo z državami članicami in med njimi v okviru mrež za strukturne in kmetijske sklade ter mreže za javno notranjo kontrolo, ki jo vodi Komisija.

Poleg tega je Komisija predložila predlog ( 9 ) za zaščito proračuna EU v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah. V zvezi s tem predlogom, ki je sestavni del prihodnjega večletnega finančnega okvira, potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu.

Komisija z državami članicami sodeluje tudi, da bi olajšala razumevanje in izvajanje okrepljenih pravil o nasprotju interesov, ki veljajo od začetka uporabe revidirane finančne uredbe 2. avgusta 2018. Spremlja tudi vse trditve v zvezi s tem, na katere jo opozorijo.

Stroškovna učinkovitost kontrol

Vse službe Komisije uporabljajo zgoraj opisane skupne značilnosti kontrole, s katerimi se na večletni podlagi izvajajo preventivni in popravni ukrepi na ravni posebnih programov ali drugih segmentov odhodkov. Kot je razvidno iz oddelka 2.1.1, se lahko posamezni programi porabe sredstev zelo razlikujejo, zato je treba strategije kontrole prilagoditi različnim načinom upravljanja, področjem politike in/ali načinom financiranja ter z njimi povezanim tveganjem. Taka diferenciacija strategij kontrole je potrebna za zagotovitev, da kontrole ostanejo stroškovno učinkovite, tj. da se z njimi vzpostavi ustrezno ravnovesje med nizko stopnjo napak (učinkovitost), hitrimi plačili (uspešnost) in razumnimi stroški (gospodarnost). Na področjih z večjim tveganjem se bodo uporabile višje stopnje podrobnosti in/ali pogostosti kontrol, na področjih z manjšim tveganjem pa bi se morale izvajati kontrole, ki so manj intenzivne, povzročajo nižje stroške ali pomenijo manjše breme. Poleg tega se bo pri oblikovanju strategije na področju kontrole upoštevala dejanska možnost izterjave neupravičeno porabljenih sredstev EU (npr. analiza stroškov in koristi revizij na kraju samem). 

Komisija in Računsko sodišče: zaradi različnih vlog se pristopa h kontroli razlikujeta

Komisija in Računsko sodišče imata v kontrolni verigi proračuna EU različne vloge, zato se njuni pristopi h kontroli precej razlikujejo. Naloga Komisije kot upravljavke proračuna EU je, da prepreči in po potrebi popravi napake ter izterja neupravičeno porabljena sredstva. Za to je potrebna podrobna ocena sistemov kontrol od spodaj navzgor za ugotovitev, kje so pomanjkljivosti, da se lahko sprejmejo ciljno usmerjeni popravni ukrepi na ravni programa ali celo na ravni izvedbenih partnerjev. Po drugi strani je vloga Računskega sodišča pripraviti letno revizijsko mnenje o zakonitosti in pravilnosti porabe EU kot celote, ki je lahko dopolnjeno s posebnimi ocenami glavnih področij proračuna EU (glej primerjalno preglednico na naslednji strani). Zato se metodologija Komisije ustrezno razlikuje od metodologije Računskega sodišča, čeprav imata instituciji več skupnih konceptov.

Zaradi teh pristopov se lahko stopnje napake, o katerih poročata Računsko sodišče in Komisija, razlikujejo. Zlasti ko Računsko sodišče v (nekaj) vzorčenih transakcijah odkrije napake pri javnih naročilih in/ali pozno razpoložljivost dokazil za nepovratna sredstva, vpliv ekstrapolira na celotni razdelek ali celotni proračun EU, kar pogosto okrepi pomen takih napak. Komisija lahko zaradi podrobnejše segmentacije odhodkov glede na profile tveganja in sisteme kontrol pri odkrivanju takih napak te natančneje ekstrapolira na populacijo, na katero najverjetneje vplivajo. Tako lahko zagotovi natančnejši pregled stopenj napake pri izvedenih plačilih in jasno opredeli področja, na katerih so potrebne izboljšave.

Nekaj primerov teh razlik je navedenih v spodnjem okvirju.

Naravni viri

Leta 2018 je Računsko sodišče odkrilo napake v treh od šestih vzorčenih transakcij, povezanih z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo. Ker je ta sklad zajet v razdelku „Naravni viri“, je Računsko sodišče napake ekstrapoliralo na celoten razdelek, čeprav ribištvo predstavlja le 1,3 % porabe v okviru tega razdelka in kljub temu, da se njegovi sistemi upravljanja in kontrole razlikujejo od tistih za porabo na področju skupne kmetijske politike. Komisija uporablja višjo stopnjo podrobnosti za ekstrapolacijo napak.

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo je dejansko del strukturnih skladov, njegov cikel upravljanja in kontrole pa je enak kot pri porabi v okviru kohezije. Kar zadeva kohezijo, Računsko sodišče zakonitost in pravilnost transakcij oceni po letni potrditvi zaključnega računa, tj. po izvedbi vseh predhodnih kontrol. To je v skladu z metodologijo Komisije za vse odhodke v okviru strukturnih skladov, medtem ko so bile ugotovitve Računskega sodišča za revidirane transakcije v zvezi z ribištvom oblikovane pred zaključkom vseh predhodnih kontrol in bi se lahko še vedno popravile pred plačili Komisije.

Kohezija

Medtem ko imata Računsko sodišče in Komisija enako stališče glede glavnih vzrokov napak pri porabi v okviru kohezije, si Računsko sodišče v nekaterih primerih različno in bolj restriktivno razlaga veljavne nacionalne predpise ali predpise EU. To vpliva na izračunano stopnjo napake, zaradi česar se po ekstrapolaciji poveča stopnja napake za celoten razdelek.

Poleg razlage veljavnih pravil se lahko količinska opredelitev napak, ki jo opravi Računsko sodišče, „razlikuje od tiste, ki jo pripravijo Komisija ali države članice, ko se odločajo o odzivu na napačno rabo pravil o javnem naročanju“ ( 10 ). Računsko sodišče napake pri postopkih javnega naročanja sistematično količinsko opredeli na 100 %. Komisija oceni dejanski finančni vpliv na podlagi svojih pravnih razlag in smernic ( 11 ), tj. Komisija 100-odstotnega finančnega popravka za tako kršitev ne bi štela za sorazmernega. Poleg tega je mogoče na podlagi veljavnih smernic Komisije količinsko opredeliti 5-, 10- ali 25-odstotne napake pri javnem naročanju, medtem ko bi Računsko sodišče napako štelo le za vprašanje skladnosti brez vpliva na izračun stopnje napake.

Zunanji odnosi

V preteklih letih je bil (pravočasen) dostop do dokazil pooblaščenih subjektov, vključno z mednarodnimi organizacijami, vir nepravilnosti. To je bil tudi razlog za razmeroma visoko ocenjeno stopnjo napake, ki jo je Računsko sodišče izračunalo za evropske razvojne sklade (5,2 % za leto 2018). Vendar je bila navedena ocenjena stopnja napake izračunana pred izvedbo vseh predhodnih kontrol in zlasti pred predložitvijo dokazil. Računsko sodišče je priznalo, da je bilo „[m]ed 39 plačilnimi transakcijami, ki so vsebovale količinsko opredeljive napake, […] 9 (23 %) končnih transakcij, ki so bile odobrene po izvedbi vseh predhodnih pregledov“ ( 12 ). Zato bi bila lahko stopnja napake pri ostalih 30 transakcijah nižja, če bi jih Računsko sodišče revidiralo po izvedbi vseh predhodnih kontrol.

Primerjava med vidikoma Komisije in Evropskega računskega sodišča

2.2.3Goljufije v škodo davkoplačevalcev se preprečujejo z večplastnimi strategijami in kontrolami

Poudariti je treba, da goljufije predstavljajo zelo omejen del nezakonite ali nepravilne porabe, večinoma povezane z napakami. Komisija ima ničelno toleranco do goljufij.

Evropski urad za boj proti goljufijam ( 17 ) je ključen za boj proti goljufijam, ne le kot služba za oblikovanje politike, ampak tudi zaradi njegove izredno pomembne vloge neodvisnega preiskovalnega organa. Upravne preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v zvezi z goljufijami, korupcijo ter drugimi kaznivimi dejanji in nepravilnostmi pomagajo zagotoviti, da goljufi odgovarjajo za svoja dejanja, in odpraviti škodo, povzročeno proračunu EU. Leta 2019 je Evropski urad za boj proti goljufijam zaključil 181 preiskav in opravil 1 174 izborov ( 18 ).

Hkrati in v veliki meri na podlagi informacij, zbranih s preiskavami Evropskega urada za boj proti goljufijam, se izvajata preprečevanje in sankcioniranje goljufij prek sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, ki omogoča zgodnje odkrivanje in izključitev nezanesljivih gospodarskih subjektov iz sredstev EU v okviru izvajanja neposrednega in posrednega upravljanja. V letu 2019 je bilo okrepljeno ozaveščanje v službah Komisije, leto pa je zaznamovalo znatno povečanje primerov, evidentiranih v okviru zgodnjega odkrivanja, in primerov, predloženih za morebitno naložitev upravnih sankcij (tj. izključitve in/ali denarnih kazni ter njihove objave, če je ustrezno). Te se določijo v skladu z načelom sorazmernosti (glede na resnost položaja, vključno z vplivom na finančne interese in podobo EU; čas, ki je pretekel od zadevnega dejanja; trajanje in ponovitev; namera ali stopnja malomarnosti ter zadevni znesek).

2.3Rezultati kontrol Komisije potrjujejo, da je proračun EU dobro zaščiten

Komisija meni, da je proračun učinkovito zaščiten, kadar je tveganje ob zaključku manjše od 2 % zadevnih odhodkov, kar je prag pomembnosti, ki ga uporablja tudi Računsko sodišče.

Če se med trajanjem programa odkrijejo pomanjkljivosti ali napake, Komisija sprejme vse potrebne ukrepe.

Najpozneje do zaključka programa – tj. po izvedbi vseh kontrol, popravkov, izterjav itd. – bi moralo tveganje ob zaključku znašati in po ocenah znaša manj kot 2 %.

2.3.1Na koncu trajanja programov je tveganje pod 2 %

Na podlagi zgoraj opisanih revizij in kontrol vsaka služba Komisije vsako leto oceni tveganje za zakonitost in pravilnost porabe EU v dveh fazah večletnega kontrolnega cikla, in sicer ob plačilu in ob zaključku.

Tveganje ob plačilu je ocena napak, ki niso bile preprečene in lahko kljub predhodnim kontrolam še vedno vplivajo na plačila (državam članicam, posredniškim organizacijam, upravičencem itd.). Te napake se odkrivajo z naknadnimi kontrolami in revizijami izvedenih plačil.

Tveganje ob zaključku je ocena napak, ki bodo ostale ob koncu trajanja programov ter po izvedbi vseh naknadnih kontrol in popravkov. Enako je tveganju ob plačilu, zmanjšanemu za previdno oceno prihodnjih popravkov v okviru večletnih popravnih mehanizmov – tistih, ki bodo izvedeni od časa poročanja do konca trajanja programa.

Za več podrobnosti o teh konceptih in metodologiji, ki se uporablja za določitev teh ocen, ter o stopnjah za posamezno področje politike in posamezno službo Komisije glej Prilogo 3.

Za leto 2019 je skupno tveganje ob zaključku ocenjeno na 0,7 % zadevnih odhodkov Komisije (glej graf).

Zaradi večjega tveganja ob plačilu pri porabi kohezijskih sredstev v tem letu je skupno tveganje ob plačilu za leto 2019 znašalo 2,1 % (1,7 % v letu 2018). Ker so s tem povezani ocenjeni prihodnji popravki prav tako višji (1,4 % v primerjavi z 0,9 % leta 2018), je rezultat stabilno in majhno tveganje ob zaključku, ki znaša 0,7 % (0,8 % leta 2018).

Ker je to ob upoštevanju prihodnjih popravkov ocenjeno na manj kot 2 %, to na splošno pomeni, da so večletni sistemi kontrol Komisije v letu 2019 zagotovili učinkovito zaščito proračuna EU.

Stanje v zvezi s tveganjem ob plačilu in zaključku po področjih politike za leto 2019 je opisano v nadaljevanju, njuno gibanje v obdobju 2017–2019 pa je prikazano v grafu. Za več podrobnosti, tudi o službah, zajetih v posameznem področju politike, glej Prilogo 3.

Naravni viri

Pri naravnih virih tveganje ob plačilu še naprej upada, in sicer se je z 2,1 % leta 2018 nadalje zmanjšalo na 1,9 % leta 2019, kar je pod pragom pomembnosti. To ustreza tveganju ob plačilu za odhodke za kmetijstvo, saj ti predstavljajo večino odhodkov na tem področju politike (98 %) – v primerjavi z odhodki za pomorstvo in ribištvo ( 19 ), okolje in podnebje.

Prvič, v okviru skupne kmetijske politike je tveganje ob plačilu najmanjše pri plačilih neposredne pomoči iz Jamstvenega sklada (1,6 %), poleg tega je že tretje leto zapored pod pragom pomembnosti. Ti odhodki, ki spadajo v prvi steber skupne kmetijske politike, so že po naravi povezani z majhnim tveganjem zaradi mehanizma povračil, ki temelji na upravičenosti (glej oddelek 2.3.2). Drugič, v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike tveganje ob plačilu ostaja veliko pri tržnih intervencijah v okviru Jamstvenega sklada (2,8 %). Tretjič, v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike je tveganje ob plačilu pri razvoju podeželja prav tako večje (2,7 %), vendar se v zadnjih letih stalno zmanjšuje.

Pri obeh stebrih je stalno zniževanje stopenj napake posledica uporabe učinkovitih sistemov upravljanja in kontrole, zlasti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vključno z identifikacijskim sistemom za zemljišča, ter uspešnega sodelovanja med Komisijo in državami članicami, pri katerem so se akcijski načrti držav članic izkazali za učinkovito orodje za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v nekaterih plačilnih agencijah.

Pričakuje se, da bodo zaradi zasnove sistemov upravljanja in kontrole na tem področju politike skoraj vse napake, ki vplivajo na plačila in ob koncu leta še niso bile odkrite, pokrite s poznejšimi izterjavami (s strani držav članic) ali finančnimi popravki. To pojasnjuje visoko stopnjo ocenjenih prihodnjih popravkov (1,8 %). Zato ocenjeno tveganje ob zaključku ( 20 ) ostaja zelo majhno, in sicer znaša 0,1 %.

Konec leta 2019 je bilo pet pridržkov za segmente odhodkov ali programe, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti glede kontrole in/ali stopnje napake nad 2 % (glej oddelek 2.3.5 in dodatne podrobnosti v Prilogi 4), in sicer:

·trije pridržki za kmetijstvo: tržni ukrepi in neposredna plačila v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ter ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki so povezani z državami članicami in plačilnimi agencijami, ki se (začasno) soočajo s pomanjkljivostmi glede kontrole in/ali visokimi stopnjami napake;

·en ponavljajoč se količinsko neopredeljen pridržek za register sistema EU za trgovanje z emisijami;

·en nov pridržek iz leta 2019 za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki ustreza eni državi članici in operativnemu programu s pomembno stopnjo napake.

Kohezija

Kar zadeva kohezijo, se sedanji programi v celoti izvajajo po načrtih. Tveganje ob zaključku je ocenjeno na 1,1 %, kar je skladno z letom 2018 (1,3 %). Čeprav se je tveganje ob plačilu z 1,7 % v letu 2018 povečalo na 2,2 %–3,1 % v letu 2019, so se povečali tudi ocenjeni prihodnji popravki (z 1,1 % na 2 %).

Ocena prihodnje popravne zmogljivosti izhaja iz samega sistema kontrol: dejansko se v okviru kohezijske politike ( 21 ) za napake, ki jih države članice, Komisija ali Računsko sodišče odkrijejo pri svojih revizijah, sistematično izvedejo finančni popravki. Zadevni posamezni programi so popolnoma pregledno razkriti v letnih poročilih o dejavnostih, ki vsebujejo tudi poročila o nadaljnjih ukrepih, sprejetih za izvedbo potrebnih popravkov. V okviru deljenega upravljanja Komisija letno uporabi dodatne finančne popravke, kadar stopnja napake (sporočena ali ponovno izračunana) v letnih računovodskih izkazih programov presega 2 %. Na koncu trajanja programov v okviru kohezijske politike se programi ne zaključijo, dokler niso izvedeni vsi potrebni finančni popravki.

Kar zadeva kohezijo, so se pri številnih operativnih programih v državah članicah v letih 2018 in 2019 začela izvajati prva plačila. To pomeni, da so lahko revizorji proučili celoten proces za več programov in več plačil. Zaradi tega je bilo ugotovljenih več napak, poleg tega se je zvišala stopnja napake. Zlasti pri Evropskem skladu za regionalni razvoj, ki ima največji delež odhodkov na tem področju politike, se je tveganje ob plačilu z 2 % v letu 2018 ob upoštevanju vseh možnih tveganj povečalo na raven 2,7 %–3,8 % v letu 2019. Pri Evropskem socialnem skladu tveganje ob plačilu znaša 1,7 %–2,4 %.

Leta 2019 so revizijski organi držav članic poročali o nepravilnostih na podlagi skupne tipologije, ki jo je odobrila in priporočila Komisija. Neupravičeni odhodki, nepravilnosti pri javnem naročanju in vprašanja revizijske sledi so glavni viri ugotovitev revizije in nepravilnosti, ki jih revizijski organi in Komisija ugotovijo s svojimi revizijami.

Da bi se v prihodnosti v vseh primerih odpravile najpogostejše napake – poleg finančnih popravkov za pretekle odhodke in popravnih ukrepov v zvezi s sistemom –, Komisija revizijske organe držav članic spodbuja, naj organom upravljanja in organom za potrjevanje poročajo o glavnih virih ugotovljenih nepravilnosti. To organom, pristojnim za programe, omogoča, da prilagodijo svoje notranje kontrole, okrepijo kontrolne sezname ter dodatno usposobijo osebje in upravičence. Komisija organizira tudi dogodke za krepitev zmogljivosti in skupne delavnice z organi, pristojnimi za programe, zlasti z organi upravljanja in revizijskimi organi. Zagotavlja podrobna revizijska priporočila in zahteva natančne popravne akcijske načrte, če so ugotovljene pomanjkljivosti sistema.

Glede na pomen javnega naročanja za kohezijsko politiko Komisija še naprej izvaja posodobljeni akcijski načrt za javna naročila, da bi se izboljšala skladnost postopkov javnega naročanja na tem področju politike. Poseben poudarek je namenjen ukrepom, ki državam članicam pomagajo pri nadaljnji profesionalizaciji javnih naročnikov v skladu s svežnjem za javno naročanje, ki ga je Komisija sprejela oktobra 2017. Komisija na spletu objavlja obsežne smernice, primere dobre prakse in pojasnila. Spodbuja se izmenjava izkušenj med strokovnjaki, da se javnim naročnikom in organom, pristojnim za programe, zagotovi podpora pri obravnavanju teh vprašanj in zmanjševanju napak.

Službi za kohezijo sta izdali pridržke za operativne programe za obdobje 2014–2020, pri katerih so napake v letu 2019 presegale prag pomembnosti. Poleg tega je še vedno nekaj operativnih programov za obdobje 2007–2013, za katere je bil izražen količinsko neopredeljen pridržek (glej oddelek 2.3.5 in dodatne podrobnosti v Prilogi 4).

Zunanji odnosi

Kar zadeva zunanje odnose, je tveganje ob plačilu (1 %) in zaključku (0,7 %) ostalo stabilno in precej pod 2 %.

V letu 2019 si je Komisija še naprej prizadevala za izboljšanje strategij kontrol, ki temeljijo na razlikovanju tveganj, za odhodke na področju razvoja in sosedstva, s čimer je posebne ukrepe bolje osredotočila na segmente z večjim tveganjem. Pristojni službi sta prav tako nadalje izboljšali preglednost svojih študij o stopnji preostalih napak (glej Prilogo 3). Za odhodke na področju razvoja je na primer skupna stopnja (1,13 %) zdaj razdeljena na stopnjo za proračun EU (1,14 %) in stopnjo za Evropski razvojni sklad (1,13 %), kar jasno kaže njuna podobna profila tveganja.

Med vprašanji neskladnosti (pravočasen) dostop do dokazil pooblaščenih subjektov, vključno z mednarodnimi organizacijami, ostaja vir nepravilnosti. To je bil tudi razlog za razmeroma visoko ocenjeno stopnjo napake, ki jo je Računsko sodišče določilo za Evropski razvojni sklad (5,2 % za leto 2018) pred izvedbo vseh kontrol (0,3-odstotna popravna zmogljivost) in zlasti pred predložitvijo dokazil. Zato je bil uveden akcijski načrt za vzpostavitev bolj tekočega pretoka informacij med pooblaščenimi subjekti, Komisijo in/ali Računskim sodiščem.

Konec leta 2019 je Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja ohranil svoja dva pridržka: enega za „nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja“ (2,65-odstotna stopnja napake) ter drugega za „projekte v Libiji in Siriji“ (oblikovanje zagotovila ni mogoče zaradi varnostnih razlogov) (glej oddelek 2.3.5 in dodatne podrobnosti v Prilogi 4).

Raziskave, industrija, vesolje, energetika in promet

Kar zadeva široko področje politike raziskav, industrije, vesolja, energetike in prometa, sta tveganje ob plačilu (2 %) in tveganje ob zaključku (1,5 %) ostali nespremenjeni.

Na tem področju politike tveganje ob plačilu za programe raziskav v okviru Obzorja 2020 (3,3 %) ostaja večje od 2 %. To večje tveganje je zaradi vračil dejansko upravičenih stroškov (glej oddelek 2.3.2) povezano z nepovratnimi sredstvi, ki se uporabljajo v programu Obzorje 2020 ter programih za konkurenčnost malih in srednjih podjetij. Zaradi zapletenosti pri določanju natančnih stroškov, ki se lahko zaračunajo projektom, se pojavljajo napake pri zahtevkih za povračilo stroškov in pri povezanih plačilih.

Da bi se to stanje ublažilo, so bili na podlagi dobro uveljavljene strategije na področju naknadne kontrole za program Obzorje 2020, ki je skupna vsem službam, ki sodelujejo pri njegovem izvajanju, v preteklih letih izvedeni pomembni naknadni popravki, ki se uporabljajo tudi kot osnova za ocenjene prihodnje popravke.

Kljub temu si službe za raziskave nenehno prizadevajo zmanjšati tveganje ob plačilu: na primer z nadaljnjo poenostavitvijo vzorčnega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, jasnejšim sporočanjem o pravilih o upravičenosti in nadaljnjo razširitvijo pavšalnega financiranja. Poleg tega je s predlogom Komisije za naslednji raziskovalni program (Obzorje Evropa za obdobje od leta 2021) nadalje razširjena uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov.

Kar zadeva druge programe, so tveganja ob plačilu in zaključku Instrumenta za povezovanje Evrope (promet, energija in telekomunikacije), ki ga izvaja Izvajalska agencija za inovacije in omrežja, na splošno manjša od 2 %. Vesoljski programi EU ( 22 ), ki jih izvajata Evropska vesoljska agencija in Agencija za evropski GNSS, so zaradi vrste financiranja in ravni revizijskega nadzora prav tako povezani z manjšim tveganjem ob plačilu in zaključku. Ti tveganji sta bili kljub temu previdno določeni na 0,5 %.

Tako kot v prejšnjih letih službe za raziskave in izvajalske agencije svojih izjav o zanesljivosti v zvezi s programom Obzorje 2020 niso podale z nobenim pridržkom, čeprav trenutna stopnja napake znaša 2,3 %. Razlog za to je, da uporabljajo poseben prag pomembnosti za program v višini 2–5 %, da se upoštevajo s programom povezana tveganja in omejitve kontrol ( 23 ).

Za leto 2019 je bil v zvezi s prejšnjim sedmim okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti izražen le en pridržek (glej oddelek 2.3.5 in dodatne podrobnosti v Prilogi 4).

Druge notranje politike

Kar zadeva druge notranje politike, ki obsegajo predvsem izobraževanje in kulturo, migracije in notranje zadeve ter gospodarske in finančne zadeve, sta tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku ostala stabilna pri 1,0 % oziroma 0,8 %, kar je precej pod 2 %.

Tudi če imajo nekateri izobraževalni in kulturni programi večji profil tveganja, kar je povezano tudi z zapletenim sistemom povračil, njihovi sistemi kontrol zmanjšajo to tveganje.

Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike je ohranil svoj pridržek glede pomembne stopnje napake pri nepovratnih sredstvih v okviru neposrednega upravljanja. Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve je ohranil dva pridržka v okviru deljenega upravljanja (za Sklad za azil, migracije in vključevanje in Sklad za notranjo varnost ter za programe za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov, pri katerih se pridržek nanaša na nekaj držav članic) in en pridržek za nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja zaradi pomembne stopnje napake (glej tudi oddelek 2.3.5 in dodatne podrobnosti v Prilogi 4).

Druge storitve in uprava

Nazadnje, druge službe in upravni oddelki Komisije večinoma pokrivajo vrste odhodkov z majhnim tveganjem, kot so upravni odhodki Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic. Kljub temu je tveganje ob plačilu preudarno določeno na 0,5 %. Ker večina ustreznih sistemov kontrol vključuje predvsem predhodne kontrole, so ocenjeni prihodnji popravki pogosto določeni na previdno stopnjo 0,0 %. Zato je tveganje ob zaključku skoraj enako tveganju ob plačilu in ostaja zelo majhno, saj znaša 0,5 %.

Na tem področju politike je Generalni direktorat za podporo strukturnim reformam ohranil svoj pridržek glede pomembne stopnje napake v enem od segmentov nepovratnih sredstev v okviru neposrednega upravljanja (glej oddelek 2.3.5 in dodatne podrobnosti v Prilogi 4).

2.3.2Programi z razmeroma manjšim in večjim tveganjem

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da imajo nekateri programi ali segmenti odhodkov precej nizke stopnje napake, drugi pa razmeroma visoke. To je tesno povezano z naravo financiranja, zlasti z razliko med precej zapletenimi sistemi, ki temeljijo na povračilih, na eni strani in razmeroma enostavnimi plačili na podlagi pravic ( 24 ) na drugi.

Na tej podlagi je portfelj Komisije mogoče razdeliti na skupine z manjšim tveganjem in skupine z večjim tveganjem (glej spodnjo preglednico), kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

·Manjše tveganje. Odhodki s tveganjem ob plačilu pod 2 % znašajo 80 milijard EUR (54 %);
to vključuje: kmetijstvo – neposredna plačila; Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo; ukrepe Marie Skłodowske-Curie; nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta; Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS; Instrument za povezovanje Evrope; Erasmus+; Sklad za azil, migracije in vključevanje; proračunsko podporo, subvencije, upravne odhodke itd.

·Večje tveganje. Odhodki s tveganjem ob plačilu nad 2 % znašajo 67 milijard EUR (46 %);
to vključuje: kmetijstvo – tržne ukrepe in razvoj podeželja; Evropski sklad za regionalni razvoj; Evropski socialni sklad; nepovratna sredstva programa Obzorje 2020 za raziskave; kompleksna nepovratna sredstva drugih služb itd.

Poleg tega bi bila razlika ob upoštevanju večletne narave sistemov kontrol še izrazitejša, če bi ta razdelitev temeljila na tveganju ob zaključku. V tem primeru bi bili odhodki Evropskega socialnega sklada (11,2 milijarde EUR; 1,3-odstotno tveganje ob zaključku) na primer razvrščeni v skupino z manjšim tveganjem.

2.3.3Komisija dodatno izboljšuje učinkovitost svojega delovanja

V okviru strogih proračunskih omejitev si Komisija prizadeva izboljšati učinkovitost na vseh področjih svoje dejavnosti in hkrati ohranjati visoko raven doseganja ciljev. Interni upravni odbor usmerja delo v celotni Komisiji na področjih, kot so upravljanje človeških virov, finančno poslovodenje, informacijska tehnologija in upravljanje, komunikacija, logistika in upravljanje dogodkov. Delovne metode in postopki se racionalizirajo, da bi se zagotovila najučinkovitejša uporaba omejenih virov. To delo se bo nadaljevalo, da bi se zagotovila optimalna razporeditev virov in visoka raven uspešnosti ob soočanju z naraščajočo delovno obremenitvijo na številnih področjih, v zadnjem času tudi v zvezi z odzivom na pandemijo COVID-19.

Komisija je v sporočilu z naslovom „The synergies and efficiencies initiative: stock-taking and way forward“ (Pobuda za sinergije in učinkovitost: pregled stanja in pot naprej) (marec 2019) določila Generalni direktorat za proračun za vodjo področja za finančno poslovodenje in okvir notranje kontrole. Cilj je z nadaljnjo profesionalizacijo področja ob boljšem upoštevanju nedavnih sprememb načina upravljanja proračuna EU stalno izboljševati dobro finančno poslovodenje. V sedanjem decentraliziranem sistemu so ukrepi usmerjeni v dva cilja, in sicer izboljšanje centraliziranega upravljanja in nadzora ter v krepitev usklajevanja in posodobitve finančnega poslovodenja v celotni Komisiji. Leta 2019 so bili poleg spodbujanja dobrega finančnega poslovodenja sprejeti nadaljnji ukrepi za uskladitev, standardizacijo in poenostavitev finančnega poslovodenja v celotni Komisiji. Poudarek je bil na vzpostavitvi bolj interoperabilnih in prožnih programov financiranja za obdobje po letu 2020.

Poenostavitev je mogoče doseči prek poenostavitve pravil; usklajenih in čim bolj standardiziranih internih modelov pravnih instrumentov in sodobnih internih finančnih orodij, ki uporabljajo informacijsko tehnologijo, ter zagotavljanja doslednosti v odnosih s partnerji, ki izvršujejo sredstva EU v okviru posrednega upravljanja.

Ukrepi, izvedeni na interni ravni v letu 2019, vključujejo razvoj učinkovitejših internih delovnih postopkov (za nepovratna sredstva, javna naročila, finančne instrumente) s pomočjo poenostavljenih internih modelov in postopkov (na podlagi enotnega območja izmenjave elektronskih podatkov). Poleg tega je Komisija okrepila usmerjanje in usklajevanje v razmerju do držav članic in drugih služb Komisije na področjih, pomembnih za izvrševanje proračuna EU (npr. sistemi notranjih kontrol v državah članicah, nasprotje interesov, pravna država, ukrepi za boj proti goljufijam). Drugi pobudi na področju informacijske tehnologije sta e-kohezija v okviru deljenega upravljanja in geoprostorski sistem, ki se uporablja za kmetijstvo.

Na ravni služb Komisije so bile izvedene tudi pobude za nadaljnje povečanje učinkovitosti finančnega poslovodenja.

·Prvič, več služb Komisije je dodatno digitaliziralo svoje finančne postopke. To prispeva k učinkovitejši, manj birokratski, bolje povezani in bolj prilagodljivi Komisiji. Posledično so sredstva vse bolj osredotočena na najpomembnejše dejavnosti. Poleg tega samodejna orodja nadzorne plošče izboljšajo postopek spremljanja ter olajšajo boljše poslovodenje in boljšo uporabo podatkov, hkrati pa zmanjšajo možnost, da bodo priložnosti za zgodnji odziv zamujene.

·Drugič, več služb Komisije je poročalo tudi, da so pregledale svoje strategije kontrol in/ali finančne delovne postopke, da bi poenostavile postopke ter nadalje uskladile pogostost in intenzivnost kontrol s tveganjem v zvezi s transakcijami.

Zgoraj navedene pobude zagotavljajo učinkovito zaščito proračuna EU in hkrati skrajšajo čas, potreben za dokončanje finančnih postopkov. Zlasti se je nadaljeval zelo ugoden trend zniževanja kazalnikov „časa do plačila“. Leta 2019 je povprečni neto čas plačila Komisije znašal 16 dni (zmanjšanje z 20 oziroma 18 dni v prejšnjih dveh letih), kar je precej manj od predpisane zgornje meje 30 dni. Komisija je 95 % plačil izvršila pravočasno (število plačil, pri katerih so nastale zamude, se je zmanjšalo v primerjavi s prejšnjima dvema letoma, ko je delež takih plačil znašal 10 % oziroma 8 %). Kljub temu je cilj še vedno doseči predpisani čas plačila pri vsakem plačilu. Za podrobnosti glej Prilogo 8.

2.3.4Stroški kontrol ostajajo sorazmerni s povezanimi tveganji

Na splošno so ocenjeni stroški kontrol razumni glede na naravo programov in/ali okolja kontroliranja. Poleg tega ostajajo stabilni zaradi nespremenjenih okolij kontroliranja in strategij, vzpostavljenih za sedanje programe.

Neposredna primerjava med programi pogosto ni mogoča zaradi njihovih različnih lastnosti in povzročiteljev stroškov, katerih primeri so navedeni v spodnjem okvirju.

Zaradi preglednosti in popolnosti so tiste službe, ki se ukvarjajo z deljenim in/ali posrednim upravljanjem, v svojih letnih poročilih o dejavnostih poročale tudi o stroških kontrol v državah članicah in pooblaščenih subjektih, in sicer ločeno od lastnih stroškov kontrol, ki jih ima Komisija. V zvezi s skupno kmetijsko politiko so na primer stroški izvajanja, ki so jih sporočile države članice, predstavljali 3,5 % odhodkov za leto 2019.

Računsko sodišče je v nedavni reviziji o stroških izvajanja kohezijskih skladov ( 25 ) ugotovilo, da so skupni stroški izvajanja skladov kohezijske politike, o katerih Komisija poroča v svojih letnih poročilih o dejavnostih, razmeroma nizki v primerjavi z drugimi skladi EU in mednarodno financiranimi programi. Ti stroški, izraženi kot deleži izvedenih plačil v letu 2018, so predstavljali 2,87 % za Evropski socialni sklad, 2,45 % za Evropski sklad za regionalni razvoj oziroma 2,03 % za Kohezijski sklad.

Vse službe Komisije so leta 2019 po skupni oceni uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti svojih kontrol sklenile, da so bile na splošno stroškovno učinkovite.

2.3.5Zagotovilo poslovodstva, revizijska mnenja in organ, odgovoren za razrešnico

Ocene, zagotovila in pridržki generalnih direktorjev

Vseh 50 generalnih direktorjev (ali oseb na enakovrednih položajih) je v izjavah o zanesljivosti za leto 2019 ( 26 ) izjavilo, da imajo razumno zagotovilo, da: (i) informacije v njihovih poročilih predstavljajo resnično in pošteno sliko (tj. so zanesljive, popolne in pravilne) o stanju v njihovi službi; (ii) da so bili viri, dodeljeni njihovim dejavnostim, uporabljeni za predvideni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ter (iii) da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij.

Generalni direktorji v okviru splošnega procesa oblikovanja zagotovil in s svojega upravljavskega vidika opravijo tudi podrobnejšo analizo za vsak program ali segment svojega portfelja. Uporabijo vse razpoložljive informacije, zlasti rezultate svojih kontrol, da bi odkrili kakršne koli morebitne pomanjkljivosti, ki bi lahko bile pomembne v kvantitativnem ali kvalitativnem smislu. Ob koncu vsakega proračunskega leta ugotovijo, ali bo finančni vpliv take pomanjkljivosti verjetno nad 2-odstotnim pragom pomembnosti in/ali je vpliv na ugled pomemben. Če je tako, svoji izjavi o zanesljivosti dodajo pridržek za konkretni zadevni segment portfelja.

Za leto 2019 je 11 od 50 generalnih direktorjev izdalo izjave s pridržkom, in sicer s skupno 18 pridržki. To znatno zmanjšanje števila v primerjavi z letom 2018 (ko je 20 služb izrazilo 40 pridržkov) je mogoče pojasniti na naslednji način.

·Šest pridržkov je bilo umaknjenih, ker so bile zadevne pomanjkljivosti odpravljene.

·Za 17 pridržkov je bilo uporabljeno pravilo de minimis, v skladu s katerim se pridržki pod določenimi pogoji ne štejejo več za pomembne, in sicer če so zadevni odhodki omejeni (znašajo manj kot 5 % plačil službe) in če je posledični finančni vpliv majhen (manj kot 5 milijonov EUR). Ti pridržki so bili večinoma povezani s preteklimi programi za obdobje 2007–2013 na področju raziskav, konkurenčnosti, izobraževanja in kulture ter zunanjih odnosov.

·Skupno 17 pridržkov iz prejšnjih let je bilo v letu 2019 ponovljenih, samo eden pa je bil nov, zlasti ker je mogoče temeljne vzroke pomembnih stopenj napake na podlagi sedanjih pravnih okvirov programov delno ublažiti, ne pa v celoti odpraviti. Glej podrobnosti v oddelku 2.3.1 in koncepte v Prilogi 4.

Skupni finančni vpliv, ki izhaja iz vseh pridržkov (1 053 milijonov EUR za leto 2019; tj. 2 % manj kot leta 2018, ko je znašal 1 078 milijonov EUR), je primerljiv z ravnjo v prejšnjih dveh letih. Zadevni generalni direktorji so za vsak pridržek uvedli blažilne ukrepe, da bi odpravili osnovne pomanjkljivosti in zmanjšali posledična tveganja.

Priloga 4 vsebuje popoln seznam pridržkov za leto 2019 ter dodatna pojasnila in podrobnosti.

Delo Službe za notranjo revizijo in splošno mnenje

Službe Komisije so svoja zagotovila oblikovale tudi na podlagi dela Službe za notranjo revizijo. Služba za notranjo revizijo revidira sisteme upravljanja in kontrole v Komisiji in izvajalskih agencijah, s čimer daje neodvisno in objektivno zagotovilo o njihovi ustreznosti in učinkovitosti.

Služba za notranjo revizijo je v skladu s svojo listino o delu ( 27 ) izdala letno splošno mnenje o finančnem poslovodenju Komisije, ki temelji na revizijskem delu, ki ga je v preteklih treh letih (2017–2019) opravila na področju finančnega poslovodenja Komisije. V splošnem mnenju so upoštevane tudi informacije iz drugih virov, in sicer poročil Evropskega računskega sodišča. Notranji revizor je na podlagi teh revizijskih podatkov menil, da je Komisija leta 2019 uvedla postopke za upravljanje, obvladovanje tveganj in notranjo kontrolo, ki so kot celota ustrezni, da dajejo razumno zagotovilo o doseganju njenih finančnih ciljev. Vendar je splošno mnenje izraženo s pridržkom, povezanim s pridržki, ki so jih izrazili odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v izjavah o zanesljivosti, izdanih v njihovih letnih poročilih o dejavnostih.

Pri oblikovanju splošnega mnenja je notranji revizor upošteval tudi skupni učinek (i) vseh zneskov, pri katerih po ocenah obstaja tveganje ob plačilu, saj presegajo zneske, za katere je bil izražen pridržek, ter (ii) finančnih popravkov in izterjav, povezanih s pomanjkljivostmi in napakami, ki jih bodo službe Komisije zaradi večletnih popravnih mehanizmov, ki so del sistemov notranjih kontrol Komisije, odkrile in popravile v naslednjih letih. Služba za notranjo revizijo zaradi teh elementov meni, da je celotni proračun EU dolgoročno ustrezno zaščiten.

Izbruh COVID-19 in odziv Komisije v letu 2019 nista vplivala na njeno sposobnost za zaščito proračuna EU. Vendar bi lahko nanjo vplivala v letu 2020 in naslednjih letih, saj bi lahko naknadni popravni ukrepi, zaradi katerih so bili do zdaj izvedeni popravki, postali manj učinkoviti (kar bi vplivalo na popravno zmogljivost). To bi lahko bilo posledica lajšanja nekaterih postopkov, ki urejajo odhodke, in vprašanj v zvezi z izterjavo nezakonitih ali nepravilnih odhodkov od končnih upravičencev, ki se zaradi koronavirusne krize soočajo s finančnimi in ekonomskimi težavami. Notranji revizor je brez izražanja dodatnih pridržkov v mnenju dodal dve „poudarjeni zadevi“, ki sta opisani v Prilogi 6 k temu poročilu, in sicer v zvezi z:

·izvrševanjem proračuna EU v sedanjih kriznih razmerah, povezanih s pandemijo COVID-19, zlasti potrebo po podrobni oceni nastajajočih tveganj ter opredelitvi in izvajanju povezanih blažilnih ukrepov, ter

·strategijami nadzora za tretje osebe, ki izvajajo politike in programe.

Da bi Služba za notranjo revizijo prispevala h kulturi Komisije, ki temelji na smotrnosti poslovanja, in večjemu poudarku na stroškovni učinkovitosti, je leta 2019 v okviru svojega strateškega revizijskega načrta za obdobje 2019–2021 izvedla tudi revizije smotrnosti poslovanja. Rezultat teh revizij so bila priporočila, ki so jih revidiranci v celoti sprejeli, in sicer glede: strategij nadzora v zvezi s programi, ki jih izvajajo tretje osebe; strategij kontrole izbranih služb; postopkov upravljanja človeških virov in informacijske tehnologije ter s smotrnostjo povezanih vidikov izvajanja dejavnosti in programov s strani služb. Revidiranci so za vsa priporočila pripravili akcijske načrte in jih predložili Službi za notranjo revizijo, ki jih je ocenila kot zadovoljive.

Nazadnje, Služba za notranjo revizijo je v skladu s svojo strogo politiko spremljanja redno ocenjevala, kako službe Komisije in izvajalske agencije dejansko izvajajo njena priporočila. Njeno delo je potrdilo, da so revidiranci ustrezno in učinkovito izvedli 98 % njenih priporočil, ki so bila izdana v obdobju 2015–2019 in katerih izvajanje se je spremljalo. Ta rezultat kaže, da službe Komisije skrbno izvajajo priporočila in zmanjšujejo tveganja, ki jih odkrije Služba za notranjo revizijo.

Več informacij o zagotovilu, ki ga da Služba za notranjo revizijo, je v Prilogi 6. Poleg tega Komisija organu, odgovornemu za razrešnico, v skladu s členom 118(8) finančne uredbe posreduje poročilo o delu notranjega revizorja v okviru celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti.

Delo Odbora za spremljanje poteka revizij

Odbor za spremljanje poteka revizij ( 28 ) nadzoruje revizijska vprašanja v Komisiji in letno poroča kolegiju. V ta namen zagotavlja neodvisnost Službe za notranjo revizijo, spremlja kakovost notranjih revizij ter zagotavlja, da službe Komisije ustrezno upoštevajo priporočila notranje (tj. ki jih izda Služba za notranjo revizijo) in zunanje revizije (tj. ki jih izda Evropsko računsko sodišče) ter da se izvajanje teh priporočil ustrezno spremlja.

V letu poročanja je Odbor za spremljanje poteka revizij še naprej imel pomembno vlogo pri izboljšanju upravljanja, organizacijske uspešnosti in odgovornosti celotne organizacije. Opravil je tri sklope sestankov, njegovo delo pa je bilo osredotočeno na štiri ključne cilje, določene v delovnih programih za leti 2019 in 2020. Odbor za spremljanje poteka revizij je bil zadovoljen z neodvisnostjo in kakovostjo notranje revizije ter je ugotovil, da notranji revizor pri načrtovanju ustrezno upošteva revizijsko okolje in še naprej pokriva glavna področja tveganja. Odboru se je zdelo spodbudno, da je dejanska stopnja izvajanja priporočil notranjega revizorja ostala visoka (tj. 98 % priporočil, izdanih v obdobju 2015–2019) in da je januarja 2020 izvajanje pri samo šestih zelo pomembnih revizijskih priporočilih zamujalo za več kot šest mesecev. Napredek pri izvajanju priporočil Evropskega računskega sodišča je bil prav tako zadovoljiv. Samo eno priporočilo, izdano v obdobju 2001–2014, februarja 2020 še ni bilo izvedeno. Nazadnje, Odbor za spremljanje poteka revizij je z zadovoljstvom ugotovil, da je Računsko sodišče dvanajsto leto zapored podalo mnenje brez pridržkov o zanesljivosti konsolidiranega zaključnega računa EU.

Več informacij o delu in sklepih odbora je v Prilogi 7.

Mnenja Računskega sodišča o zaključnem računu za leto 2018 ter zakonitosti in pravilnosti transakcij

Evropsko računsko sodišče je leta 2019 dvanajsto leto zapored podalo pozitivno mnenje (brez pridržkov) o letnem zaključnem računu EU za leto 2018.

Potrjevanje lokalnih sistemov

Računovodja mora potrditi letni zaključni račun ter pri tem potrditi, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Komisije. Potrjevanje lokalnih sistemov obsega več kontrol za spremljanje in nadzor, namenjenih pridobitvi zagotovila, da se lahko računovodja zanaša na informacije, ki so jih različne službe Komisije vnesle v računovodske sisteme. To se izvede poleg ocen upravljanja vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, ki jih izvedejo službe.

V okviru dela, opravljenega leta 2019, so bile opredeljene prednosti, pa tudi več slabosti in vprašanj, na podlagi katerih so bila oblikovana priporočila, namenjena izboljšanju okolja kontroliranja in kakovosti računovodstva v službah ( 29 ), da bi se ublažila tveganja za točnost poročanja o finančnem poslovodenju in regulativnem upravljanju ( 30 ). Nobena od ugotovljenih pomanjkljivosti verjetno ne bo bistveno vplivala na zaključni račun.

Kar zadeva zakonitost in pravilnost povezanih transakcij, je Računsko sodišče za proračun EU dalo mnenje s pridržki (pozitivno, vendar s pridržki), za Evropski razvojni sklad pa odklonilno (negativno) mnenje.

Komisija nadalje ukrepa na podlagi priporočil Računskega sodišča, o sprejetih ukrepih pa poroča v letnih poročilih o dejavnostih. Poleg tega Komisija o izvajanju priporočil redno poroča Odboru za spremljanje poteka revizij, ki v okviru svojih posodobljenih pooblastil izvaja nekatere dejavnosti spremljanja v zvezi s tem ( 31 ).

Računsko sodišče spremlja, kako Komisija izvaja njegova priporočila, in zagotavlja povratne informacije, ki Komisiji pomagajo izboljšati dejavnosti nadaljnjega ukrepanja. V svojem letnem poročilu za leto 2018 je ocenilo kakovost nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi 184 priporočil revizij iz 25 posebnih poročil, objavljenih leta 2015. Računsko sodišče je ugotovilo, da je Komisija približno tri četrtine priporočil izvedla v celoti ali večinoma, nekaj manj kot petino priporočil pa deloma. Komisija preostalih priporočil ni sprejela, zato niso bila izvedena. To je na splošno v skladu s prejšnjimi leti.

Razrešnica za leto 2018

Evropski parlament je Komisiji 14. maja 2020 z jasno večino podelil razrešnico za proračunsko leto 2018, potem ko je proučil poročila Evropskega računskega sodišča, celovit sveženj finančnih poročil Komisije in priporočilo Sveta o razrešnici. Poleg tega je Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor pozval izbrane komisarje in generalne direktorje, naj si med postopkom razrešnice izmenjajo stališča. Resolucija Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2018 vsebuje priporočila za izboljšanje izvrševanja proračuna, pa tudi priporočila, povezana s posebnimi področji politike in situacijami, na primer v zvezi s pravno državo in domnevnimi nasprotji interesov. Komisija kot običajno izvaja ukrepe za upoštevanje teh priporočil, o nadaljnjemu ukrepanju pa bo poročala v posebnem poročilu ( 32 ).

2.4Nadaljnji razvoj: obeti za leto 2020 in obdobje 2021–2027

2.4.1Učinek koronavirusne zdravstvene krize na dobro finančno poslovodenje v letu 2020

Komisija je sprejela vrsto ukrepov v odziv na krizo, ki jo je povzročil izbruh COVID-19, kot so naložbene pobude v odziv na koronavirus za ublažitev socialno-ekonomskega vpliva. Sama pandemija, ki je močno prizadela upravičence v EU, nacionalne organe in službe Komisije, in sprejeti ukrepi bodo vplivali na smotrnost izvrševanja proračuna EU, vendar bodo predstavljali tudi morebitne izzive za zagotavljanje zanesljivosti s strani Komisije.

Zaradi posebnega konteksta krize je bilo treba na primer prilagoditi kontrolne postopke in povečati prilagodljivost pri upravljanju skladov (npr. evropskih strukturnih in investicijskih skladov), da se lahko sredstva hitro uporabijo tam, kjer so najbolj potrebna. Te posebne prilagoditve so vključene v spremenjeno zakonodajo, glede na katero se bo merila skladnost za obdobje, v katerem je prisoten vpliv krize.

Komisija se trenutno ukvarja s podrobno opredelitvijo teh novih tveganj in izzivov, oceno njihovega vpliva in določitvijo blažilnih ukrepov za vzpostavitev ravnovesja med prilagodljivostjo, potrebno za zagotovitev, da so državam članicam ter drugim izvedbenim partnerjem in upravičencem na voljo sredstva za boj proti krizi, in potrebo po spoštovanju načela dobrega finančnega poslovodenja.

2.4.2Prizadevanja za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja se bodo nadaljevala v naslednjem večletnem finančnem okviru

Komisija si stalno prizadeva zagotoviti, da se proračun EU upravlja v skladu z najvišjimi standardi dobrega finančnega poslovodenja. V trenutnih okoliščinah to ostaja nujna naloga. Komisija je maja sprejela spremenjene predloge za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Ti predlogi ponovno potrjujejo zavezanost Komisije dobremu finančnemu poslovodenju, pri čemer je posebna pozornost namenjena povečanju poenostavitve, sinergij in učinkovitosti, pa tudi izvajanju stroškovno učinkovitih sistemov kontrol, ki temeljijo na razlikovanju tveganj.

Namen je doseči tako cilje politik/programov kot tudi cilje notranje kontrole, tj. hitra plačila, nizke stopnje napake in ekonomične stroške kontrol. K tem trem ciljem lahko prispevata na primer povečana uporaba pavšalnih nepovratnih sredstev (s čimer se dodatno zmanjšuje potreba po podrobnem vodenju evidenc) in možnost financiranja na podlagi izložkov ali rezultatov (s čimer se na primer odpravi potreba po spremljanju delovnih ur prek evidence opravljenih ur ali potreba po predložitvi podrobnih računov za nastale stroške).

Dobro finančno poslovodenje proračuna EU bo olajšano tudi z zagotovitvijo predlog za ustanovitveni akt in instrumente za prenos pooblastil za prihodnje prenose programov na izvajalske agencije v naslednjem večletnem finančnem okviru ter smernic za ustanovitev in delovanje izvajalskih agencij.

2.4.3Nadaljnje izboljšanje in krepitev sodelovanja z državami članicami

Mreža za učinkovitejšo porabo (ki jo sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije), ki je del splošne pobude Komisije za izboljšanje in okrepitev sodelovanja z državami članicami, bi morala pomagati pri izmenjavi dobrih praks, izmenjavi znanja in informacij, opredelitvi pomanjkljivosti in zgodnjemu iskanju rešitev za vprašanja, povezana z javno porabo, tudi na področjih, kot so nasprotje interesov, pravna država ter goljufije in korupcija. Sodelovanje z državami članicami bo potekalo na visoki ravni (letna konferenca skupine na visoki ravni v okviru mreže za učinkovitejšo porabo) in na tehnični ravni, tako da bodo organizirane delavnice o določenih temah.

Vprašanje nasprotij interesov je med prednostnimi nalogami Komisije ter je bilo pogosto predmet razprav in pozivov k ukrepanju, zlasti s strani Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor. V odziv na to Komisija na podlagi revizije pravil o izogibanju nasprotjem interesov v finančni uredbi iz leta 2018, ki je njihovo uporabo izrecno razširila na deljeno upravljanje, pripravlja navodilo o izogibanju nasprotjem interesov, ki zajema vse načine upravljanja (neposredno/posredno/deljeno upravljanje). Njegov namen je olajšati razumevanje in ozaveščati različne deležnike, ki uporabljajo sredstva EU, v institucijah EU in državah članicah o pravilih o nasprotjih interesov. Navodilo bo predvidoma objavljeno konec leta.

Komisija razmišlja tudi o drugih ukrepih za obravnavo posebnih pomislekov Evropskega parlamenta in morebitnih vprašanj ali vrzeli, ugotovljenih v preteklem letu. Med temi ukrepi so lahko predlogi za izboljšanje kakovosti in interoperabilnosti podatkov o upravičencih EU, ki se dajo na voljo Komisiji, in zagotovitev izterjave sredstev EU.

Kolegij na podlagi zagotovil in pridržkov v letnih poročilih o dejavnostih ( 33 ) sprejema to letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za proračunsko leto 2019 in prevzema skupno politično odgovornost za upravljanje proračuna EU.

(1)

()    Znesek zadevnih odhodkov Komisije ustreza plačilom, izvedenim v letu 2019, od katerih se odšteje predhodno financiranje, izplačano v letu 2019, prišteje pa se jim predhodno financiranje, izplačano v preteklih letih in obračunano v letu 2019 (za opredelitve in dodatne podrobnosti glej Prilogo 3).

(2)

()    Communication from the President to the Commission: The Working Methods of the European Commission (Sporočilo predsednice Komisiji: Delovne metode Evropske komisije), 1.12.2019, str. 3.

(3)

()    Communication to the Commission: Governance in the European Commission (Sporočilo Komisiji: Upravljanje v Evropski komisiji) (C(2020) 4240 z dne 24. junija 2020).

(4)

()    Uradno se imenujejo odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil. V členu 74(1) finančne uredbe je navedeno: „Odredbodajalec je v zadevni instituciji Unije odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov.“

(5)

()    Vodje izvajalskih agencij, uradov, služb, projektnih skupin itd.

(6)

()    Kot zahteva člen 247 finančne uredbe, celoviti sveženj finančnih poročil in poročil o odgovornosti vključuje tudi: konsolidirani letni zaključni račun Evropske unije; poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za preteklo proračunsko leto; letno poročilo organu, odgovornemu za razrešnico, o opravljenih notranjih revizijah ter dolgoročno napoved prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU.

(7)

()    Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije.

(8)

()    Generalni direktorat za proračun v sodelovanju z generalnim sekretariatom, Generalni direktorat za človeške vire in varnost, Generalni direktorat za komuniciranje in Evropski urad za boj proti goljufijam.

(9)

()    COM(2018) 324 final.

(10)

()    Letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2018, metodološka Priloga 1.1, odstavka 18 in 19.

(11)

()    Smernice Komisije iz leta 2019 o finančnih popravkih v primeru nepravilnosti pri javnem naročanju iz priloge k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju (C(2019) 3452 final).

(12)

()    Letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2018, oddelek o evropskih razvojnih skladih, odstavek 17.

(13)

()    Za porabo v zvezi s skupno kmetijsko politiko se uporablja izraz „končno tveganje“, ker ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada niso „zaključeni“.

(14)

()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču (COM(2019) 196).

(15)

()     https://ec.europa.eu/anti-fraud/sites/antifraud/files/pif_2018_30_years_brochure_en.pdf .

(16)

()    Generalni sekretariat, Pravna služba, Generalni direktorat za človeške vire in varnost ter Generalni direktorat za proračun.

(17)

()    Za več informacij glej letna poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam na naslovu: https://ec.europa.eu/anti-fraud/about-us/reports/olaf-report_sl .

(18)

()    Izbor je postopek proučevanja vhodnih informacij in priprave odločitve generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam o tem, ali začeti preiskavo ali ne.

(19)

()    Čeprav so odhodki Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zajeti v razdelku „Naravni viri“, se zanje uporablja isti izvedbeni mehanizem kot pri odhodkih za kohezijo.

(20)

()    Ker ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada niso zaključeni, je tveganje ob zaključku na področju odhodkov za kmetijstvo nadomeščeno s „končnim tveganjem“.

(21)

()    Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter kohezijska politika imata skupne sisteme upravljanja in kontrole.

(22)

()    Kot so Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (evropski satelitski navigacijski sistemi) ter Copernicus (sistem EU za opazovanje Zemlje).

(23)

()    V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije za uredbo o Obzorju 2020, je navedeno: „Komisija zato meni, da je za stroške za raziskave v okviru Obzorja 2020 tveganje napake na letni osnovi med 2–5 % ob upoštevanju stroška kontrol, poenostavitve predlaganih ukrepov za zmanjšanje kompleksnosti pravil in tveganja, povezanega s povračilom stroškov raziskovalnih projektov, realističen cilj. Končni cilj je, da se stopnja preostalih napak ob zaključku programov čim bolj približa 2 %, potem ko bodo upoštevani finančni vpliv vseh revizij, popravki in obnovitveni ukrepi.“

(24)

()    To priznava tudi Evropsko računsko sodišče (v letnem poročilu za leto 2018, odstavki 1.16–32).

(25)

()    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 7/2020, Izvajanje kohezijske politike: stroški so sorazmerno nizki, vendar ni dovolj informacij za oceno prihrankov v okviru poenostavitev, 16. april 2020.

(26)

()     https://ec.europa.eu/info/publications/annual-activity-reports_sl .

(27)

()    Zadnja različica: C(2020) 1760 final.

(28)

()    Odbor za spremljanje poteka revizij sestavlja devet članov. Največ šest jih je članov Komisije, najmanj trije pa so zunanji člani z dokazanim strokovnim znanjem na področju revizije in s tem povezanih zadev. Polovici članov Komisije, ki so člani Odbora za spremljanje poteka revizij, se članstvo obnovi na sredini mandata. Pogodbe z zunanjimi člani se sestavijo vsako leto.

(29)

()    Priporočila večinoma zadevajo šest služb (Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, Generalni direktorat za človeške vire in varnost, Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja, Generalni direktorat za raziskave in inovacije ter Izvajalska agencija za raziskave).

(30)

()    Glavna tveganja so se nanašala na različne težave z okoljem računovodskega kontroliranja, evidentiranje vrnjenih sredstev iz finančnih instrumentov, pravočasno obračunavanje predhodnega financiranja, pravočasno izdajo nalogov za izterjavo in vprašanja, povezana s sinhronizacijo računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka z lokalnimi sistemi informacijske tehnologije.

(31)

()    Communication to the Commission: Update of the charter of the Audit Progress Committee of the European Commission (Sporočilo Komisiji: Posodobitev listine Odbora Evropske komisije za spremljanje poteka revizij) (C(2020)1165 final z dne 27. februarja 2020).

(32)

()    Poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018, ki bo tudi del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti.

(33)

()    Člen 74(9) finančne uredbe.