EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010H0191

Priporočilo Komisije z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo

OJ L 83, 30.3.2010, p. 70–71 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2010/191/oj

30.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/70


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 22. marca 2010

o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo

(2010/191/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Status zakonitega plačilnega sredstva eurobankovcev je določen s členom 128 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v poglavju o monetarni politiki. V skladu s členom 3(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima Unija izključno pristojnost na področju monetarne politike držav članic, katerih valuta je euro („sodelujoče države članice“).

(2)

V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (1) so eurokovanci edini kovanci s statusom zakonitega plačilnega sredstva v vseh sodelujočih državah članicah.

(3)

V tem trenutku je v euroobmočju precej negotovosti glede področja uporabe zakonitega plačilnega sredstva in posledic.

(4)

Priporočilo temelji na glavnih ugotovitvah poročila, ki ga je pripravila delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstev za finance in nacionalnih centralnih bank euroobmočja.

(5)

Komisija bo tri leta po sprejetju priporočila pregledala njegovo izvajanje in ocenila, ali so potrebni ureditveni ukrepi –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.   Skupna opredelitev zakonitega plačilnega sredstva

Kjer obstaja obveznost plačila, za eurobankovce in eurokovance kot zakonito plačilno sredstvo velja:

(a)

Obvezno sprejetje:

Upnik plačilne obveznosti ne sme zavrniti eurobankovcev in eurokovancev, razen če se obe strani dogovorita za drugo plačilno sredstvo.

(b)

Sprejetje s polno nominalno vrednostjo:

Denarna vrednost eurobankovcev in eurokovancev je enaka znesku, navedenem na bankovcih in kovancih.

(c)

Razrešitev od plačilnih obveznosti:

Dolžnik lahko upniku svoje plačilne obveznosti poravna z izplačilom v eurobankovcih in eurokovancih.

2.   Sprejetje plačila v eurobankovcih in eurokovancih pri transakcijah v trgovini na drobno

Sprejemanje eurobankovcev in eurokovancev pri transakcijah v trgovini na drobno mora biti pravilo. Njihova zavrnitev je mogoča le, če je utemeljena z razlogi, povezanimi z „načelom dobre vere“ (na primer, če prodajalec na drobno nima drobiža za vračilo).

3.   Sprejetje bankovcev višjih vrednosti pri transakcijah v trgovini na drobno

Pri transakcijah v trgovini na drobno je kot plačilno sredstvo bankovce višjih vrednosti treba sprejeti. Njihova zavrnitev je mogoča le, če je utemeljena z razlogom „načela dobre vere“ (na primer nominalna vrednost bankovca, s katerim se plača, je nesorazmerna glede na vrednost, ki jo je treba upniku plačati).

4.   Brez pribitkov pri plačilih z eurobankovci in eurokovanci

Pri plačilih z eurobankovci in eurokovanci ne sme biti pribitkov.

5.   Eurobankovci, zaznamovani z madeži inteligentnih sistemov za nevtralizacijo bankovcev (IBNS)

Tudi če so eurobankovci, na katerih so madeži varnostnega črnila, ki nastanejo z uporabo inteligentnih sistemov za nevtralizacijo bankovcev (IBNS), zakonito plačilno sredstvo, se morajo države članice dejavno sporazumeti z zainteresiranimi stranmi (banke, prodajalci na drobno, splošna javnost), da se bankovci z madeži vrnejo nacionalnim centralnim bankam, ker je zelo verjetno, da so ukradeni.

6.   Popolno uničenje izdanih bankovcev in kovancev s strani posameznikov

Države članice ne smejo prepovedati niti kaznovati popolnega uničenja manjših količin eurobankovcev ali eurokovancev s strani posameznikov. Vendar pa morajo prepovedati nedovoljeno uničevanje večjih količin eurobankovcev ali kovancev.

7.   Poškodbe na bankovcih in kovancih za umetniške namene

Države članice ne smejo spodbujati poškodb na bankovcih in kovancih za umetniške namene, vendar jih morajo dopuščati. Tako poškodovani bankovci ali kovanci so neprimerni za obtok.

8.   Pristojnost za odločanje o uničenju tečajnih eurokovancev

Odločitev o uničenju tečajnih eurokovancev ne sme sprejeti izključno samo en nacionalni organ. Pred uničenjem tečajnih eurokovancev se ustrezni nacionalni organ posvetuje s pododborom za eurokovance Ekonomsko-finančnega odbora in o tem obvesti delovno skupino direktorjev kovnic.

9.   Eurokovanci v vrednosti 1 in 2 centov kot zakonito plačilno sredstvo in pravila zaokroževanja

V državah članicah, kjer so prejeti sistemi zaokroževanja in so zato cene zaokrožene na najbližjih pet centov, kovanca za 1 in 2 eurocenta ostaneta zakonito plačilno sredstvo in ju je treba sprejeti kot način plačila. Države članice se morajo izogibati sprejemanju novih pravil zaokroževanja, ker s tem negativno vplivajo na razrešitev od plačilnih obveznosti z izplačilom natančnega dolgovanega zneska in lahko v nekaterih okoliščinah povzročijo zaračunavanje pribitka na vsako plačilo z gotovino.

10.   Zbirateljski eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo

Države članice morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe, da preprečijo uporabo zbirateljskih eurokovancev kot načina plačevanja (npr. posebni kompleti, jasno sporočilo, uporaba plemenitih kovin, prodajna cena, večja od nominalne vrednosti).

Sporočilo je naslovljeno na vse države članice euroobmočja, Evropsko centralno banko ter nacionalna trgovinska združenja in združenja potrošnikov.

V Bruslju, 22. marca 2010

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije


(1)  UL L 139, 11.5.1998, str. 1.


Top