Sporočilo Komisije – Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in periodičnih denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču Evropske unije v postopkih za ugotavljanje kršitev

(2019/C 309/01)

I.   Uvod

S sporočilom Komisije iz leta 2005 o uporabi člena 228 Pogodbe ES (1) (zdaj člen 260(1) in (2) PDEU) je bila določena osnova, ki jo Komisija uporablja za izračun višine denarnih kazni (pavšalnih zneskov ali periodičnih denarnih kazni), katerih naložitev zahteva prek Sodišča, ko pred njim vloži tožbo v skladu s členom 260(2) PDEU v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev proti državi članici.

V poznejšem sporočilu iz leta 2010 (2) o posodobitvi podatkov, ki se uporabljajo za ta izračun, je Komisija določila, da je treba te makroekonomske podatke prilagoditi vsako leto, da se upoštevata inflacija in gibanje bruto domačega proizvoda (BDP).

Komisija v sporočilu iz leta 2011 o izvajanju člena 260(3) PDEU (3) in sporočilu iz leta 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (4) poudarja, da se enaka metoda, kot je bila določena s sporočilom iz leta 2005, uporablja tudi za izračun denarnih kazni, katerih naložitev Komisija zahteva prek Sodišča v skladu s členom 260(3) PDEU.

Letna posodobitev iz tega sporočila temelji na gibanju inflacije in BDP posameznih držav članic (5), ki odraža plačilno sposobnost zadevne države članice. Ustrezna stopnja inflacije in statistični podatki o BDP, ki se uporabljajo, so bili ugotovljeni dve leti pred posodobitvijo („pravilo t–2“), saj sta dve leti minimalno obdobje, ki je potrebno za zbiranje sorazmerno stabilnih makroekonomskih podatkov. Institucionalna teža držav članic je v preteklosti temeljila na številu glasov, ki jih je imela vsaka država članica v skladu s pravili o ponderiranju glasov v Svetu, zdaj pa v skladu s sporočilom iz februarja 2019 (6) temelji na številu sedežev v Evropskem parlamentu, ki so dodeljeni vsaki državi članici za njene predstavnike.

To sporočilo zato temelji na ekonomskih podatkih o nominalnem BDP in deflatorju BDP za leto 2017 (7) ter številu sedežev v Evropskem parlamentu, ki so dodeljeni državi članici.

II.   Elementi posodobitve

Seznam ekonomskih meril, ki jih je treba spremeniti, je naslednji:

III.   Posodobitve

Komisija bo uporabila naslednje posodobljene vrednosti za izračun višine denarnih kazni (pavšalnega zneska ali periodične denarne kazni), ko pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 260(2) in (3) PDEU:

Komisija bo od datuma sprejetja tega sporočila ob vložitvi tožbe pred Sodiščem v skladu s členom 260 PDEU uporabljala posodobljene vrednosti. Kot je bilo navedeno že v točki 3 sporočila iz februarja 2019, bo Komisija zgornje številke prilagodila, ko bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije začel pravno učinkovati.

(1)  SEC(2005) 1658 (UL C 126, 7.6.2007, str. 15).

(2)  SEC(2010) 923/3. To sporočilo je bilo posodobljeno leta 2011 (SEC(2011) 1024 final), leta 2012 (C(2012) 6106 final), leta 2013 [C(2013) 8101 final], leta 2014 (C(2014) 6767 final), leta 2015 (C(2015) 5511 final), leta 2016 (C(2016) 5091 final), leta 2017 (C(2017) 8720 final) in leta 2018 (C(2018) 5851 final) za letno prilagoditev ekonomskih podatkov.

(3)  UL C 12, 15.1.2011, str. 1.

(4)  UL C 18, 19.1.2017, str. 10.

(5)  V skladu s splošnimi pravili, določenimi v sporočilih iz leta 2005 in leta 2010.

(6)  C(2019) 1396 final (UL C 70, 25.2.2019, str. 1).

(7)  Deflator cen BDP se uporablja kot merilo inflacije. Enotni znesek za pavšalne zneske in periodične denarne kazni se zaokroži na najbližje celo število. Najnižji pavšalni zneski se zaokrožijo na najbližjo tisočico. Faktor „n“ se zaokroži na dve decimalni mesti.

(8)  Standardna ali enotna pavšalna osnova za dnevne periodične denarne kazni je opredeljena kot fiksni osnovni znesek, ki se pomnoži z nekaterimi utežmi. Uteži so koeficienti resnosti in trajanja kršitve ter posebni faktor „n“ za zadevno državo članico, ki jih je treba uporabiti v izračunu dnevne denarne kazni.

(9)  Za izračun pavšalnega zneska se uporablja pavšalna osnova. Ob upoštevanju člena 260(2) PDEU se pavšalni znesek izračuna tako, da se dnevni znesek (ki se izračuna tako, da se enotna pavšalna osnova pavšalnih zneskov pomnoži s koeficientom resnosti, zmnožek pa se pomnoži s posebnim faktorjem „n“) pomnoži s številom dni trajanja kršitve od datuma prve sodbe do datuma, ko kršitev preneha, ali datuma izreka sodbe na podlagi člena 260(2) PDEU. Ob upoštevanju člena 260(3) PDEU se v skladu s točko 28 sporočila Komisije o izvajanju člena 260(3) Pogodbe (SEC(2010) 1371 final (UL C 12, 15.1.2011, str. 1) se pavšalni znesek izračuna tako, da se dnevni znesek (ki se izračuna tako, da se enotna pavšalna osnova pavšalnih zneskov pomnoži s koeficientom resnosti, zmnožek pa se pomnoži s posebnim faktorjem „n“) pomnoži s številom dni trajanja kršitve od dneva po izteku roka za prenos, določenega v direktivi, do datuma, ko kršitev preneha, ali datuma izreka sodbe na podlagi člena 258 in člena 260(3) PDEU. Pavšalni znesek, izračunan na podlagi dnevnega zneska, bi bilo treba uporabiti, če rezultat zgoraj navedenega izračuna presega najnižji pavšalni znesek.

(10)  Posebni faktor „n“ upošteva plačilno sposobnost države članice (bruto domači proizvod (BDP)) in število sedežev v Evropskem parlamentu.

(11)  Najnižji fiksni pavšalni znesek je določen za vsako državo članico v skladu s posebnim faktorjem „n“. Če seštevek dnevnih pavšalnih zneskov ne bo presegal najnižjega fiksnega pavšalnega zneska, bo Sodišču predlagan najnižji fiksni pavšalni znesek.