Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02009R0637-20130828

Uredba Komisije (ES) št. 637/2009 z dne 22. julija 2009 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/637/2013-08-28

2009R0637 — SL — 28.08.2013 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 637/2009

z dne 22. julija 2009

o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 191, 23.7.2009, p.10)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 763/2013 z dne 7. avgusta 2013

  L 213

16

8.8.2013




▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 637/2009

z dne 22. julija 2009

o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)



KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin ( 1 ) in zlasti člena 9(6) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic ( 2 ) in zlasti člena 9(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 930/2000 z dne 4. maja 2000 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic ( 3 ) je bila večkrat ( 4 ) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Direktivi 2002/53/ES in 2002/55/ES sta določili splošna pravila v zvezi s primernostjo imen sort s sklicevanjem na člen 63 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti ( 5 ).

(3)

Za uporabo direktiv 2002/53/ES in 2002/55/ES je primerno, da se pripravijo podrobna pravila za uporabo meril, ki jih določa člen 63 Uredbe (ES) št. 2100/94, še zlasti glede ovir pri oznakah za ime sorte, kot to določata odstavka 3 in 4 navedenega člena. V prvi fazi naj bi se ta pravila omejila na naslednje ovire:

 uporabo, ki jo izključuje prednostna pravica tretje osebe,

 težave v zvezi s prepoznavanjem ali reproduciranjem,

 poimenovanja, ki so identična imenu kakšne druge sorte, ali jih z njim lahko zamenjamo,

 poimenovanja, ki so identična drugim označbam, ali jih z njimi lahko zamenjamo,

 zavajanje ali povzročanje zmede glede značilnosti sorte ali drugih lastnosti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



Člen 1

Ta uredba določa, za potrebe uporabe prvega pododstavka člena 9(6) Direktive 2002/53/ES in prvega pododstavka člena 9(6) Direktive 2002/55/ES, podrobna pravila za uporabo nekaterih meril, ki jih določa člen 63 Uredbe (ES) št. 2100/94 za primernost imena sorte.

Člen 2

1.  V primeru blagovne znamke kot prednostne pravice tretje osebe, se uporaba imena sorte na ozemlju Skupnosti onemogoči tako, da se uradno obvesti organ, pristojen za odobritev imena sorte blagovne znamke, ki je bila registrirana v eni ali več državah članicah ali na ravni Skupnosti pred odobritvijo imena sorte in je enako ali podobno imenu sorte ter registrirano v zvezi z blagom, ki je enako ali podobno zadevni sorti rastlin.

2.  V primeru, da je geografska oznaka ali označba porekla za kmetijske proizvode in živila prednostna pravica tretje stranke, se šteje, da se ime sorte na ozemlju Skupnosti onemogoči, kadar bi ime sorte kršilo člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 ( 6 ) glede geografskih oznak ali označb porekla, varovanih v državi članici ali Skupnosti s členom 3(3), drugim pododstavkom člena 5(4), členom 5(6), členom (6) in členom 7(4) te uredbe ali prejšnjim členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 ( 7 ) za blago, ki je enako ali podobno zadevni sorti rastlin.

3.  Zadržek do primernosti imena zaradi prednostne pravice iz odstavka 2 se lahko odpravi, kadar je pridobljeno pisno soglasje imetnika prednostne pravice za uporabo imena za sorto pod pogojem, da za takšno soglasje ni verjetno, da bi zavajalo javnost glede dejanskega porekla proizvoda.

4.  V primeru prednostne pravice prijavitelja glede celotnega ali dela predlaganega poimenovanja, se člen 18(1) Uredbe (ES) št. 2100/94 uporablja smiselno.

Člen 3

1.  Šteje se, da ime sorte svojim uporabnikom povzroča težave glede prepoznavanja ali reproduciranja v naslednjih primerih:

(a) kadar gre za „domišljijsko ime“:

(i) sestoji iz ene same črke;

(ii) sestoji ali vsebuje kot ločen sestavni del niz črk, ki ne tvorijo izgovorljive besede v uradnem jeziku Skupnosti; pa vendar, kadar je ta niz uveljavljena kratica, mora biti ta uveljavljena kratica omejena na največ dva niza do treh znakov, ki sta nameščena na vsakem koncu imena;

(iii) vsebuje številko, razen kadar je ta sestavni del imena ali kadar ta označuje, da sorta je ali bo ena od oštevilčenih serij sort, ki jih povezuje zgodovina gojenja;

(iv) sestoji iz več kot treh besed ali sestavnih delov, razen če ni v toku besedila zlahka prepoznan ali ponovljiv;

(v) sestoji iz pretirano dolge besede ali sestavnega dela ali pa vsebuje pretirano dolgo besedo ali sestavni del;

(vi) vsebuje ločilo ali drug simbol, mešane velike in male črke (razen kadar je prva črka velika, ostale črke imena pa majhne), pripis spodaj, pripis zgoraj ali risbo;

(b) kjer gre za „kodo“:

(i) sestoji samo iz številke ali številk, razen v primeru inbridiranih linij ali podobno specifičnih tipov sort;

(ii) sestoji iz ene same črke;

(iii) vsebuje več kot 10 črk ali črk in številk;

(iv) vsebuje več kot štiri izmenjujoče skupine ene črke ali več črk in ene številke ali več številk;

(v) vsebuje ločilo ali drug simbol, pripis spodaj, pripis zgoraj ali risbo.

2.  Ob predložitvi predloga imena sorte prijavitelj izjavi, ali bo predlagano poimenovanje imelo obliko „domišljijskega imena“ ali „kode“.

3.  Če prijavitelj o obliki predlaganega poimenovanja ne da izjave, se šteje, da je poimenovanje „domišljijsko ime“.

Člen 4

Pri ocenjevanju istovetnosti, ali zamenjevanju z imenom sorte druge sorte, se uporablja naslednje:

(a) „se ga lahko pomotoma zamenja z“ med drugim pokriva ime sorte, ki se od imena sorte pri sortah tesno povezanih vrst, ki je uradno sprejeto za trženje v Skupnosti, Evropskem gospodarskem prostoru ali v podpisnici Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (UPOV) ali je predmet žlahtniteljske pravice na teh ozemljih, razlikuje samo v eni črki ali v naglasnih znamenjih nad črkami. Vendar se šteje, da razlika v samo eni črki v uveljavljeni kratici kot ločenem delu imen sort ne povzroča zmote. Prav tako se šteje, da različna črka, ki se razlikuje tako izrazito, da se ime jasno ločuje od že registriranih imen sort, ne povzroča zmote. Šteje se, da razlike v dveh ali več črkah ne povzročajo zmote, razen kadar dve črki preprosto zamenjata mesto. Šteje se, da razlika med številkami v eni števki (kadar je številka dovoljena v domišljijskem imenu) ne povzroča zmote.

Brez poseganja v člen 6 se prvi pododstavek ne uporablja za ime sorte v obliki kode, če ima referenčno ime sorte prav tako obliko kode. Pri kodi se šteje, da razlika v samo enem znaku, črki ali številki omogoča zadovoljivo razlikovanje dveh kod. Prazni prostori se pri primerjavi imen v obliki kode ne upoštevajo;

(b) pomen pojma „tesno povezane vrste“ je v skladu s Prilogo I;

(c) šteje se, da „sorta ne obstaja več“ pomeni, da se s sorto ne trguje več;

(d) „uradni register sort rastlin“ se šteje kot sklic na skupni seznam sort poljščin ali zelenjadnic ali na kateri koli register, ki ga pripravlja in hrani Urad Skupnosti za sorte rastlin ali uradni organ držav članic Skupnosti, Evropskega gospodarskega prostora ali držav podpisnic Mednarodne konvencije za varstvo novih sort rastlin;

(e) „sorta, katere poimenovanje nima posebnega pomena“ pomeni okoliščino, v kateri se šteje, da poimenovanje sorte, ki je bilo nekoč vpisano v uradni register sort rastlin in je tako dobilo poseben pomen, izgubi ta poseben pomen po preteku 10-letnega obdobja od izbrisa iz tega registra.

Člen 5

Šteje se, da označbe, ki se navadno uporabljajo za trženje blaga, ali pa se po drugi zakonodaji ne smejo uporabljati, pomenijo zlasti:

(a) poimenovanje denarnih enot ali termine, ki se povezujejo z merami za težo in drugimi merami;

(b) izraze, ki se na podlagi zakonodaje uporabljajo za namene, ki niso predvideni v taki zakonodaji.

Člen 6

Šteje se, da ime sorte zavaja ali povzroča zmedo, če:

(a) vzbuja napačen vtis, da ima sorta določene lastnosti ali vrednost;

(b) vzbuja napačen vtis, da je sorta sorodna z drugo specifično sorto ali iz nje izhaja;

(c) se nanaša na posebno lastnost ali vrednost na način, ki vzbuja napačen vtis, da ima to lastnost ali vrednost samo ta sorta, v resnici pa imajo lahko enako lastnost ali vrednost tudi druge sorte iste vrste;

(d) s svojo podobnostjo dobro znanemu tržnemu imenu, ki ni registrirana blagovna znamka ali ime sorte, namiguje, da je sorta neka druga sorta, ali daje napačen vtis o identiteti prijavitelja ali osebe, odgovorne za vzdrževanje sorte, ali žlahtnitelja;

(e) vsebuje ali ga sestavlja(-jo)

(i) primerniki ali presežniki;

(ii) botanična ali splošna imena vrst v skupini bodisi poljščin ali zelenjadnic, ki ji sorta pripada;

(iii) ime fizične ali pravne osebe ali sklic nanjo, tako da vzbuja napačen vtis o istovetnosti prijavitelja, osebe, odgovorne za vzdrževanje sorte, ali žlahtnitelja;

(f) vsebuje geografsko ime, ki bi verjetno zavajalo javnost glede lastnosti ali vrednosti sorte.

Člen 7

Imena sort, ki so bila sprejeta v obliki kod, so kot taka jasno označena v ustreznem uradnem seznamu ali seznamih držav članic kot uradno sprejete sorte rastlin ali v ustreznem skupnem seznamu z opombo pod črto z naslednjo razlago: „ime sorte odobreno v obliki kode“.

Člen 8

Uredba (ES) št. 930/2000 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 9

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Ta uredba se ne uporablja za imena sort, ki jih je prijavitelj predlagal pristojnemu organu v odobritev pred 25. majem 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

TESNO POVEZANE VRSTE

Za namen opredelitve pojma „tesno povezane vrste“ iz člena 4(b) se uporablja naslednje:

(a) če je v rodu več kot en razred, se uporablja seznam razredov iz točke 1;

(b) če razredi obsegajo več kot en rod, se uporablja seznam razredov iz točke 2;

(c) praviloma se pri rodovih in vrstah, ki niso vključeni v seznam razredov iz točk 1 in 2, rod obravnava kot razred.



1.  Razredi znotraj roda

Razredi

Znanstvena imena

Razred 1.1

Brassica oleracea

Razred 1.2

Brassica, razen Brassica oleracea

Razred 2.1

Beta vulgaris – sladkorna pesa, krmna pesa

Razred 2.2

Beta vulgaris – rdeča pesa, vključno s cheltenhamsko peso ali mangoldom

Razred 2.3

Beta, razen razredov 2.1 in 2.2

Razred 3.1

Cucumis sativus

Razred 3.2

Cucumis melo

Razred 3.3

Cucumis, razen razredov 3.1 in 3.2

▼M1

Razred 4.1

Solanum tuberosum

Razred 4.2

Solanum lycopersicum, podlage za cepljenje paradižnika in medvrstni križanci

Razred 4.3

Solanum melongena

Razred 4.4

Solanum, razen razredov 4.1, 4.2, 4.3

▼B



2.  Razredi, ki obsegajo več kot en rod

Razredi

Znanstvena imena

▼M1

Razred 201

Secale, Triticum, xTriticosecale

Razred 203 (1)

Agrostis, Dactylis, Festuca, xFestulolium, Lolium, Phalaris, Phleum in Poa

▼B

Razred 204 (1)

Lotus, Medicago, Ornithopus, Onobrychis, Trifolium

Razred 205

Cichorium, Lactuca

(1)   Razreda 203 in 204 nista vzpostavljena izključno na podlagi tesno povezanih vrst.




PRILOGA II



Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (ES) št. 930/2000

(UL L 108, 5.5.2000, str. 3)

Uredba Komisije (ES) št. 1831/2004

(UL L 321, 22.10.2004, str. 29)

Uredba Komisije (ES) št. 920/2007

(UL L 201, 2.8.2007, str. 3)




PRILOGA III



Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 930/2000

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5(a)

Člen 5(a)

Člen 5(c)

Člen 5(b)

Člen 6(a) do (d)

Člen 6(a) do (d)

Člen 6(e)(i) in (ii)

Člen 6(e)(i) in (ii)

Člen 6(e)(iv)

Člen 6(e)(iii)

Člen 6(f)

Člen 6(f)

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Priloga

Priloga I

Prilogi II in III



( 1 ) UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

( 2 ) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

( 3 ) UL L 108, 5.5.2000, str. 3.

( 4 ) Glej Prilogo II.

( 5 ) UL L 227, 1.9.1994, str. 1.

( 6 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

( 7 ) UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

Top