		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA SVETA 71/140/EGS z dne 22. marca 1971	L 71	16	25.3.1971
►M2	DIREKTIVA SVETA 74/648/EGS z dne 9. decembra 1974	L 352	43	28.12.1974
M3	PRVA DIREKTIVA KOMISIJE 77/629/EGS z dne 28. septembra 1977	L 257	27	8.10.1977
M4	DIREKTIVA SVETA 78/55/EGS z dne 19. decembra 1977	L 16	23	20.1.1978
M5	DIREKTIVA SVETA 78/692/EGS z dne 25. julija 1978	L 236	13	26.8.1978
M6	DIREKTIVA KOMISIJE 82/331/EGS z dne 6. maja 1982	L 148	47	27.5.1982
M7	COUNCIL REGULATION (EEC) No 3768/85 of 20 December 1985 (*)	L 362	8	31.12.1985
M8	DIREKTIVA SVETA 86/155/EGS z dne 22. aprila 1986	L 118	23	7.5.1986
►M9	DIREKTIVA SVETA 88/332/EGS z dne 13. junija 1988	L 151	82	17.6.1988
►M10	COUNCIL DIRECTIVE 90/654/EEC of 4 December 1990 (*)	L 353	48	17.12.1990
►M11	DIREKTIVA SVETA 2002/11/ES z dne 14. februarja 2002	L 53	20	23.2.2002
►M12	DIREKTIVA SVETA 2003/61/ES z dne 18. junija 2003	L 165	23	3.7.2003
►M13	UREDBA (ES) št. 1829/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. septembra 2003	L 268	1	18.10.2003
►M14	DIREKTIVA KOMISIJE 2005/43/ES z dne 23. junija 2005	L 164	37	24.6.2005

spremenjena z:

A1	Akt o pristopu Danske, Irske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska	L 73	14	27.3.1972
A2	Akt o pristopu Grčije	L 291	17	19.11.1979
A3	Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	C 241	21	29.8.1994

(*)	Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini.

▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 9. aprila 1968

o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte

(68/193/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),

po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom,

ker je proizvodnja vina in namiznega grozdja pomembna za kmetijstvo Evropske gospodarske skupnosti;

ker so zadovoljivi dosežki pri gojenju trte odvisni predvsem od uporabe primernega razmnoževalnega materiala; ker so nekatere države članice v ta namen za nekaj časa omejile trženje z materialom za vegetativno razmnoževanje trte na visokokakovostne olesenele rastline in sadike; ker so te države lahko izkoristile prednost več deset let trajajoče sistematične selekcije trte, ki se kaže v razvoju nespremenljivih in izenačenih sort trte, ki zaradi svojih lastnosti obetajo izjemne rezultate za predvidene namene;

ker bo večja produktivnost pri gojenju trte v Skupnosti dosežena le, če bodo države članice za izbiro sort, ki jih je dovoljeno tržiti, uporabile čim strožja enotna pravila;

ker je opravičljivo omejiti trženje na nekatere sorte le, če je vinogradniku zagotovljeno, da bo razmnoževalni material teh sort zares lahko pridobil;

ker posamezne države članice v ta namen uporabljajo sheme potrjevanja, ki so namenjene temu, da se z uradnim nadzorom zagotavlja sortna istovetnost in čistost ter zdravstveno stanje, zlasti glede virusnih bolezni; ker lahko te sheme predstavljajo ena od podlag za enotno shemo potrjevanja Skupnosti;

ker bi se takšna shema morala uporabljati pri trženju v Skupnosti pridelanega razmnoževalnega materiala v drugih državah članicah in tudi na domačem trgu;

ker je razmnoževalni material, namenjen za pridelavo grozdja ali za pridelavo razmnoževalnega materiala, dovoljeno tržiti le, če je bil uradno pregledan in v skladu s pravili potrjevanja potrjen kot bazni material ali kot certificirani material; ker je izbira strokovnih izrazov „bazni material“ in „certificirani material“ prevzeta iz že obstoječe mednarodne terminologije in iz shem Skupnosti za druge rastlinske rodove in vrste;

ker je zaželeno omejiti trženje na potrjeni razmnoževalni material trte, pridobljen s klonsko selekcijo; ker tega cilja zdaj kljub temu ni mogoče doseči, saj ni mogoče v celoti zadovoljiti potreb Skupnosti po materialu te vrste; ker je zato začasno dovoljeno trženje preverjenega standardnega materiala, ki mora biti prav tako istoveten in sortno čist, vendar ne daje takšnih zagotovil kakor razmnoževalni material, pridobljen s klonsko selekcijo; ker je vseeno treba to kategorijo postopno izločiti;

ker je državo članico upravičeno izvzeti od obveze, da uredi potrjevanje oziroma preverjanje standardnega materiala, če se v tej državi trta ne razmnožuje ali če se ne trži razmnoževalni material, ne da bi to kakorkoli vplivalo na njeno dolžnost omejiti trženje na potrjeni in standardni material;

ker za razmnoževalni material, ki ni dan na trg, zaradi njegove majhne gospodarske pomembnosti pravila Skupnosti ne smejo veljati; ker morajo države članice ohraniti pravico, da za takšen material sprejmejo posebne predpise;

ker se pravila Skupnosti ne smejo uporabljati za razmnoževalni material, ki je dokazano namenjen izvozu v tretje države;

ker mora Svet najpozneje do 31. decembra 1969 sprejeti predpise Skupnosti za razmnoževalni material, pridelan v tretjih državah in tržen v Skupnosti;

ker je za izboljšanje genetske vrednosti razmnoževalnega materiala, pridelanega v Skupnosti, pa tudi za izboljšanje njegove zunanje kakovosti, treba določiti nekatere pogoje glede tehnične čistosti, kakovosti in razvrščanja;

ker je za zagotovitev istovetnosti razmnoževalnega materiala, treba določiti pravila Skupnosti glede ločevanja partij, pakiranja, pečatenja in označevanja; ker morajo zato etikete vsebovati podatke, potrebne za uradni nadzor, in informacije o vinogradniku, poleg tega pa morajo jasno izkazovati naravo potrjevanja Skupnosti;

ker morajo države članice zagotavljati, da so med trženjem izpolnjene zahteve glede kakovosti razmnoževalnega materiala in pogoji za zagotavljanje njegove istovetnosti, morajo primerno urediti tudi nadzor;

ker razmnoževalni material, ki izpolnjuje te zahteve, brez poseganja v člen 36 Pogodbe, ne sme biti predmet nobenih drugih tržnih omejitev razen tistih, ki jih določajo pravila Skupnosti;

ker morajo do vzpostavitve skupnega kataloga sort dovoljene omejitve vsebovati zlasti pravico držav članic, da trženje razmnoževalnega materiala omejijo na tiste sorte, ki imajo vrednost za pridelavo in uporabo na njihovem ozemlju; ker se za zdaj ni ustrezno odločati, ali države članice lahko v celoti ali delno prepovejo gojenje nekaterih sort trte na svojem ozemlju in pod katerimi pogoji;

ker je pod nekaterimi pogoji treba razmnoževalni material, ki je bil pridelan v drugi državi članici iz baznega materiala, potrjenega v eni od držav članic, priznati za enakovrednega razmnoževalnemu materialu, ki je pridelan v tej državi članici;

ker je treba v obdobju, v katerem je težko zagotoviti oskrbo s potrjenim materialom raznih kategorij ali s standardnim materialom, začasno dovoliti trženje razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje manj stroge zahteve;

ker za uskladitev tehničnih metod za potrjevanje in za preverjanje standardnega materiala, ki jih uporabljajo v različnih državah članicah, ter za prihodnje primerjave materiala, ki je bil potrjen ali preverjen v Skupnosti, s tistim iz tretjih držav, v državah članicah treba izvesti preizkuse Skupnosti za ocenitev kakovosti različnih kategorij razmnoževalnega materiala;

ker je treba Komisiji dodeliti nalogo sprejemanja nekaterih ukrepov za uporabo te direktive; ker je treba za lažje izvajanje predlaganih ukrepov v okviru Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo določiti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

▼M2

Ta direktiva se uporablja za material za vegetativno razmnoževanje trte (v nadaljnjem besedilu „razmnoževalni material“), ki se trži v Skupnosti.

▼B

Člen 2

▼M11

1. V tej direktivi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

(A) Trta: rastline rodu Vitis (L.), namenjene za pridelavo grozdja ali za uporabo kot razmnoževalni material za te rastline.

AA. Sorta: skupina rastlin znotraj iste botanične sistematske enote najnižje znane stopnje, ki jo je mogoče:

(a) opredeliti z izraženimi lastnostmi, ki izhajajo iz danega genotipa ali kombinacije genotipov;

(b) razlikovati od katere koli druge skupine rastlin po vsaj eni od teh lastnosti; in

AB. Klon: klon je vegetativno potomstvo sorte, ki je povsem enako rastlini trte, izbrane na podlagi sortne identitete, fenotipskih značilnosti in zdravstvenega stanja.

(B) Razmnoževalni material

(i) Sadike trte

(a) ukoreninjeni potaknjenci: necepljeni ukoreninjeni deli olesenele rozge ali zelene rozge, ki so namenjeni sajenju brez cepljenja ali za uporabo kot podlage;

(b) ukoreninjene cepljenke: s cepljenjem združeni deli olesenele rozge ali zelene rozge, katerih podzemni del je ukoreninjen.

(ii) Deli rastlin trte

(a) olesenele rozge: enoletni oleseneli poganjki;

(b) zelene rozge: neoleseneli poganjki;

(c) ključi podlag za cepljenje: deli olesenele rozge ali zelene rozge, ki so pri pridelavi ukoreninjenih cepljenk namenjeni za tvorbo podzemnega dela;

(d) cepiči: deli olesenele rozge ali zelene rozge, ki so pri pridelavi ukoreninjenih cepljenk ali pri cepljenju rastlin in situ namenjeni za tvorbo nadzemnega dela,

(e) potaknjenci: deli olesenele rozge ali zelene rozge, namenjeni za pridelavo ukoreninjenih potaknjencev.

(D) Trsnice: nasadi za vzgojo ukoreninjenih potaknjencev ali ukoreninjenih cepljenk.

DA. Izvorni razmnoževalni material: razmnoževalni material

(a) ki je bil pridelan po pooblastilu pridelovalca v skladu z uveljavljeno prakso vzdrževanja istovetnosti sorte in, če je primerno, klona, ter preprečevanja bolezni;

(b) ki je namenjen pridelavi osnovnega razmnoževalnega materiala ali certificiranega razmnoževalnega materiala;

(c) ki izpolnjuje pogoje, iz Prilog I in II za osnovni razmnoževalni material. Ti prilogi se lahko spremenita v skladu s postopkom, iz člena 17(2), zato da se določijo dodatni ali strožji pogoji za potrjevanje izvornega razmnoževalnega materiala;

(d) za katerega je bilo z uradnim preverjanjem ugotovljeno, da izpolnjuje zgornje pogoje.

(E) Osnovni razmnoževalni material: razmnoževalni material

(a) ki je bil pridelan po pooblastilu pridelovalca v skladu z uveljavljeno prakso vzdrževanja istovetnosti sorte in, kjer je primerno, klona, ter preprečevanja bolezni, in ki je pridobljen z vegetativnim razmnoževanjem neposredno iz izvornega razmnoževalnega materiala;

(b) ki je namenjen proizvodnji certificiranega razmnoževalnega materiala;

(d) za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje.

(F) Certificiran material: razmnoževalni material

(a) ki je pridobljen neposredno iz osnovnega razmnoževalnega materiala ali izvornega razmnoževalnega materiala;

(b) ki je namenjen za:

— pridelavo sadik ali delov rastlin za uporabo v pridelavi grozdja, ali

— pridelavo grozdja;

(d) za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje.

(G) Standardni material: razmnoževalni material,

(a) ki ima sortno istovetnost in čistost;

(b) ki je namenjen za:

— pridelavo sadik ali delov rastlin za uporabo v pridelavi grozdja, ali

— pridelavo grozdja;

(d) za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje.

(H) Uradni ukrepi: ukrepi, ki jih sprejmejo

(a) državni organi; ali

(b) pravna oseba javnega ali zasebnega prava ki deluje pod nadzorom države; ali

pod pogojem, da osebam, navedenim v (b) in (c) takšni ukrepi ne prinašajo nobenih osebnih koristi.

(I) Trženje:

prodaja, posedovanje zaradi prodaje, ponujanje v prodajo in vsaka odsvojitev, dobava ali prenos tretjim osebam z namenom komercialne uporabe razmnoževalnega materiala, proti nadomestilu ali brez njega.

Promet z razmnoževalnim materialom, ki ni namenjen komercialni uporabi sorte, kot na primer dejanja, našteta spodaj, se ne štejejo za trženje:

(a) dobava razmnoževalnega materiala za uradno testiranje in inšpekcijskim organom;

(b) dobava razmnoževalnega materiala izvajalcem storitev dodelave ali pakiranja, pod pogojem, da izvajalec storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem razmnoževalnem materialu.

Pravila za uporabo teh določb se sprejmejo v skladu s postopkom, iz člena 17(3).

▼M1

2. Države članice lahko kot prehodni ukrep po uveljavitvi zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, predpišejo, da je razmnoževalni material, ki je bil uporabljen za postavitev matičnih nasadov ali trsnic, enakovreden razmnoževalnemu materialu, potrjenemu ali preverjenemu v skladu z določbami te direktive, če je, preden je bil uporabljen v ta namen, dajal enaka zagotovila kakor razmnoževalni material, ki je potrjen ali preverjen v skladu z določbami te direktive.

▼M11

Člen 3

1. Države članice zahtevajo, da razmnoževalni material trte ne sme biti dan na trg, če:

(a) ni bil uradno potrjen kot „izvorni razmnoževalni material“, „osnovni razmnoževalni material“ ali „certificiran razmnoževalni material“ ali v primeru razmnoževalnega materiala, ki ni namenjen uporabi za podlage, če ni uradno pregledan standardni material, in

(b) ne izpolnjuje pogojev, iz Priloge II.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice kot prehodni ukrep do 1. januarja 2005 na svojem ozemlju dovolijo trženje standardnega materiala, namenjenega za podlage in odvzetega od matičnih rastlin, ki so obstajale 23. februarja 2002.

3. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice na svojem ozemlju odobrijo pridelovalcem, da dajo na trg ustrezno količino razmnoževalnega materiala:

(a) namenjenega za poskuse ali za znanstvene namene;

(b) za selekcijo;

Pogoji, pod katerimi lahko države članice izdajo takšno odobritev, se lahko določijo v skladu s postopkom, predpisanim v členu 17(2).

V primeru gensko spremenjenega materiala se takšna odobritev lahko izda samo, če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, da bi se izognili tveganjem za zdravje ljudi in okolje. Za oceno tveganja za okolje in druge preglede, ki naj se izvedejo v zvezi s tem, se ustrezno uporabi člen 5ba.

4. V primeru razmnoževalnega materiala, proizvedenega z in vitro metodami razmnoževanja, se lahko v skladu s postopkom, iz člena 17(2), sprejmejo naslednje določbe:

(a) odstopanje od posebnih določb te direktive;

(b) pogoji, ki veljajo za takšen razmnoževalni material;

(d) pogoji, ki zagotavljajo, da je bila najprej preverjena sortna pristnost.

5. Komisija, ki ravna v skladu s postopkom iz člena 17(3), lahko zahteva, da se po določenih datumih razmnoževalni material, razen tistega za uporabo za podlage, lahko da na trg samo, če je bil uradno potrjen kot „izvorni razmnoževalni material“, „osnovni razmnoževalni material“ ali „certificirani razmnoževalni material“:

(a) v vsej Skupnosti, v primeru nekaterih sort trte, za katere se lahko potrebe Skupnosti pokrijejo, ob upoštevanju njihove genske raznovrstnosti, če je treba v okviru vzpostavljenega programa, z razmnoževalnem materialom, ki je uradno potrjen kot „izvorni razmnoževalni material“, „osnovni razmnoževalni material“ ali „certificiran razmnoževalni material“, in

(b) v primeru razmnoževalnega materiala sort, razen tistih iz (a), če je namenjen uporabi na ozemlju držav članic, ki so v skladu s to direktivo pred tem že zahtevale, da se „standardnega materiala“ ne sme več tržiti.

▼B

Člen 4

Države članice smejo glede pogojev, določenih v prilogah I in II, sprejeti dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje razmnoževalnega materiala ali za preverjanje standardnega materiala, pridelanega na svojem ozemlju.

▼M11

Ta določba se v primeru cepljenja ne uporablja za razmnoževalni material, pridelan v drugi državi članici ali v tretji državi, ki je v skladu s členom 15(2) priznan kot enakovreden.

▼M11

Člen 5

1. Vsaka država članica vzpostavi katalog sort trte, uradno sprejetih za potrjevanje in za preverjanje kot standardni razmnoževalni material na njenem ozemlju. Katalog je na vpogled javnosti. V katalogu so opredeljene glavne morfološke in fiziološke lastnosti, po katerih se sorte razlikujejo med seboj. Za tiste sorte, ki so bile dne 31. decembra 1971 že sprejete, se lahko sklicuje na opis v uradnih ampelografskih publikacijah.

2. Države članice zagotovijo, da so sorte in kloni, ki so sprejeti v kataloge drugih držav članic, sprejeti za potrjevanje in preverjanje standardnega razmnoževalnega materiala tudi na njihovem ozemlju, brez poseganja v Direktivo Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino ( 2 ) glede pravil za razvrstitev sort trte.

3. Če je to primerno, vsaka država članica vzpostavi tudi seznam klonov, uradno sprejetih za potrjevanje na njenem ozemlju.

Države članice zagotovijo, da so kloni, sprejeti za potrjevanje v drugi državi članici, sprejeti za potrjevanje tudi na njenem ozemlju.

▼M1

Člen 5a

Države članice zagotovijo, da se sorta, ki ni razločljiva, nespremenljiva in dovolj izenačena, ne sprejme.

▼M11

Člen 5b

1. Sorta se šteje za različno, če se jasno razločuje glede na izražene lastnosti, ki izhajajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov, od katere koli druge sorte, katere obstoj je splošno znan v Skupnosti.

Sorta se šteje za splošno znano v Skupnosti, če je na dan, ko je pravilno vložena vloga za njeno sprejetje, bodisi vpisana v katalog zadevne države članice ali druge države članice bodisi je predmet vloge za sprejetje v zadevni državi članici ali drugi državi članici, razen če pogoji iz prvega stavka tega odstavka niso več izpolnjeni v vseh zadevnih državah članicah, preden je sprejeta odločitev glede vloge za sprejetje nove sorte, ki se ocenjuje.

2. Sorta se šteje za nespremenljivo, če izražene lastnosti, vključene v preizkušanje različnosti. ali katerih koli drugih lastnosti, ki se uporabljajo za opis sorte, po ponovnem razmnoževanju ostanejo nespremenjene.

3. Sorta se šteje za izenačeno, če je ob upoštevanju razlik, ki jih je mogoče pričakovati zaradi določenih posebnosti pri njenem razmnoževanju, dovolj izenačena v izražanju lastnosti, ki so vključene v preizkušanje različnosti, ali katerih koli drugih lastnosti, ki se uporabljajo za opis sorte.

▼M11

Člen 5ba

1. V primeru gensko spremenjene sorte v smislu točk 1 in 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS ( 3 ), se sorta lahko sprejme, samo če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, da bi se izognili škodljivim vplivom na zdravje ljudi in okolje.

2. Glede gensko spremenjenih sort v smislu odstavka 1:

(a) se izvede posebna ocena tveganja za okolje, enakovredna oceni, iz Direktive 2001/18/ES in v skladu z načeli, navedenimi v Prilogi II ter na podlagi informacij določenih v Prilogi III navedene direktive;

(b) na predlog Komisije, z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta se uvedejo postopki, namenjeni zagotovitvi enakovrednosti posebnih ocen tveganja in drugih ustreznih zahtev, zlasti glede obvladovanja tveganja, označevanja, kakršnega koli potrebnega spremljanja, obveščanja javnosti in zaščitne klavzule, s tistimi, ki jih je uvedla Direktiva 2001/18/ES. Do začetka veljavnosti navedene uredbe se gensko spremenjene sorte sprejme za vključitev v nacionalni katalog samo, če so bile sprejete za trženje v skladu z Direktivo 2001/18/ES;

(c) Členi 13 do 24 Direktive 2001/18/ES se ne uporabljajo več za gensko spremenjene sorte trte, odobrene v skladu z Uredbo iz točke (b).

▼M13

(a) Če so proizvodi, pridobljeni materiala za razmnoževanje trte, namenjeni za uporabo kot živila ali v živilih s področja uporabe člena 3 ali kot krma ali v krmi s področja uporabe člena 15 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ( 4 ), se zadevna sorta trte sprejme le, če je bila odobrena v skladu z navedeno uredbo.

(b) Države članice zagotovijo, da se sorta trte, iz katere materiala za razmnoževanje so bili pridobljeni proizvodi, namenjeni uporabi v živilih in krmi v skladu s členoma 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah zakonodaje o živilih, ustanovitvi Evropske agencije za varnost živil ter postopkih v zvezi z varno hrano ( 5 ), sprejme le, če je bila odobrena na podlagi ustrezne zakonodaje.

▼M11

Člen 5c

Države članice zagotovijo, da za sorte in, kjer je primerno, klone, ki izvirajo iz drugih držav članic, veljajo iste zahteve kot za domače sorte ali klone, zlasti glede postopka sprejetja.

▼M1

Člen 5d

1. Države članice predvidijo, da sprejem sort temelji na rezultatih uradnih preizkušanj, predvsem pridelovalnih poskusov, ki zajemajo dovolj veliko število lastnosti za opis sorte. Metode, ki se uporabljajo pri določevanju lastnosti, morajo biti natančne in zanesljive.

2. V skladu s postopkom iz ►M11 člen 17(2) ◄ se ob upoštevanju trenutnih znanstvenih in tehnoloških spoznanj določijo:

(a) lastnosti, ki jih je treba kot minimum zajeti s preizkušanjem,

(b) minimalne zahteve za izvedbo preizkušanj.

3. Če je znano, da se razmnoževalni material določene sorte v drugi državi trži pod drugim imenom, je treba v katalogu navesti tudi to ime.

Člen 5e

1. Sprejete sorte se uradno preverjajo v rednih časovnih presledkih. Če kateri koli pogoj za sprejem za potrjevanje ali preverjanje ni več izpolnjen, se sprejem prekliče in sorta črta iz kataloga.

▼M11

2. Vse vloge ali umiki vlog za sprejetje sorte, vpisi v katalog sort in spremembe v njem se nemudoma sporočijo drugim državam članicam in Komisiji. Na podlagi obvestil držav članic Komisija objavi enoten katalog sort.

▼M11

Člen 5f

Države članice zagotovijo, da so sprejete gensko spremenjene sorte jasno označene kot take v katalogu sort. Nadalje zagotovijo, da vsaka oseba, ki trži tako sorto, v svojem prodajnem katalogu za vinsko trto jasno označi, da je sorta gensko spremenjena in navede namen spremembe.

Člen 5g

1. Države članice zahtevajo, da se sorte in, kjer je primerno, kloni, ki so sprejeti v katalog, vzdržujejo z ohranjevalno selekcijo.

2. Vzdrževanje mora biti vedno preverljivo na podlagi evidenc, ki jih vodijo odgovorni za vzdrževanje sorte in, kjer je primerno, klona.

3. Od odgovornih za vzdrževanje sorte se lahko zahtevajo vzorci. Po potrebi se lahko vzorci odvzamejo uradno.

4. Če se vzdrževanje izvaja v drugi državi članici kot v tisti, v kateri je bila sorta sprejeta, si zadevne države članice pri nadzoru nudijo upravno pomoč.

▼M1 —————

▼M11

Člen 7

Države članice predvidijo, da se razmnoževalni material med pridelavo in izkopom ali pridobivanjem od matične trte, pakiranjem, shranjevanjem in prevozom hrani v ločenih serijah in označi s sorto ter, kjer je to v primeru izvornega razmnoževalnega materiala, osnovnega materiala in certificiranega materiala primerno, s klonom.

▼B

Člen 8

1. Države članice zahtevajo, da se razmnoževalni material trži le v zadosti izenačenih partijah in v zapečatenih pakiranjih oziroma snopih, ki so opremljeni s plombo in oznakami, kakor je predpisano v členih 9 in 10. Pakiranje mora biti v skladu z določbami Priloge III.

▼M11

2. Z odstopanjem od odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in označevanja določi Komisija v skladu s postopkom, iz člena 17(2), določbe, ki se uporabljajo za prodajo majhnih količin končnemu porabniku kot tudi za trženje trte v loncih, zabojih ali škatlah.

Člen 9

Države članice zahtevajo, da so pakiranja in svežnji razmnoževalnega materiala zapečateni uradno ali pod uradnim nadzorom, tako da jih ni mogoče odpreti, ne da bi poškodovali pečat, ali odstranili uradno etiketo iz člena 10(1) ali ne da bi bili, kadar gre za pakiranje, na embalaži vidni poskusi odpiranja. Da bi zagotovili pravilno pečatenje, mora mehanizem za pečatenje vsebovati vsaj uradno etiketo ali uraden pečat. V skladu s postopkom, predpisanim v členu 17(2), se lahko sprejme odločitev, glede tega, ali posamezen mehanizem za pečatenje izpolnjuje zahteve tega člena. Nadaljnje zapečatenje je možno le, če je uradno ali pod uradnim nadzorom.

Člen 10

1. Države članice zahtevajo, da je na zunanji strani pakiranj in svežnjev razmnoževalnega materiala z mehanizmom za pečatenje pritrjena uradna etiketa v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki ustreza specifikaciji iz Priloge IV. Barva etikete je bela z diagonalno vijolično črto za izvorni material, bela za osnovni material, modra za certificirani material in temno rumena za standardni material.

2. Vendar pa lahko države članice pridelovalcem na svojem ozemlju dovolijo trženje več kot enega pakiranja ali svežnja cepljene ali ukoreninjene trte enakih lastnosti z uporabo ene etikete, ki ustreza specifikaciji iz Priloge IV. V takih primerih morajo biti pakiranja ali svežnji povezani skupaj tako, da se povezava ob ločitvi poškoduje in je ni mogoče ponovno namestiti. Etiketo se pritrdi z mehanizmom za povezovanje. Ponovno pečatenje ni dovoljeno.

3. Brez poseganja v člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko države članice zahtevajo, da vsako pošiljko materiala, pridelanega na njihovem ozemlju, spremlja tudi enoten dokument, ki med drugim vsebuje naslednje podatke: naravo blaga, sorto in, kjer je primerno, klon, kategorijo, količino, pošiljatelja in prejemnika. Pogoji glede spremnega dokumenta se določijo v skladu s postopkom, iz člena 17(3) te direktive.

4. Uradna etiketa, predvidena v odstavku 1, lahko vključuje tudi fitosanitarne spremne dokumente, predvidene v Direktivi Komisije 92/105/EGS ( 6 ), ki vzpostavlja stopnjo standardizacije za rastlinske potne liste. Vendar pa so vsi pogoji, ki veljajo za uradno označevanje in za rastlinske potne liste, opredeljeni, in morajo biti priznani kot enakovredni.

5. Države članice predpišejo, da mora prejemnik materiala za vegetativno razmnoževanje trte uradne etikete hraniti najmanj eno leto in da jih mora dati na razpolago uradnemu nadzornemu organu.

6. Komisija bo do 23. februarja 2004 sestavila poročilo skupaj s predlogi, če bodo potrebni, o prometu z materialom za razmnoževanje trte in zlasti o uporabi uradnih etiket in spremnih dokumentov, ki so jih uvedle države članice.

▼M11

Člen 10a

V primeru razmnoževalnega materiala sorte, ki je bila gensko spremenjena, mora biti na vsaki etiketi ali dokumentu, uradnem ali ne, ki je pritrjen na ali ki spremlja serijo materiala v skladu s to direktivo, jasno označeno, da je bila sorta gensko spremenjena, in gensko spremenjeni organizmi morajo biti imenovani.

▼B

Člen 11

►M2 1. ◄ Države članice s sistemom uradnega nadzora, ki ga same določijo ali odobrijo, zagotovijo, da je ohranjena istovetnost razmnoževalnega materiala vse od tedaj, ko ga izkopljejo iz zemlje ali odrežejo z matičnih trsov, do dostave končnemu porabniku. V skladu z zahtevami iz te direktive pripravijo primerne postopke za uradno preverjanje razmnoževalnega materiala med trženjem, glede skladnosti z zahtevami te direktive, vsaj s preverjanjem vzorcev.

▼M11

2. Brez poseganja v prosti pretok materiala znotraj Skupnosti države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pristojnim organom dostavijo med trženjem razmnoževalnega materiala, uvoženega iz tretje države, naslednji podatki:

(a) vrsta (botanično ime);

(b) sorta in, kjer je primerno, klon; v primeru ukoreninjenih cepljenk se ti podatki nanašajo tako na podlage kot tudi na cepiče;

(d) narava razmnoževalnega materiala;

(e) država pridelave in uradni nadzorni organ;

(f) odpremna država, če je različna od države pridelave;

(g) uvoznik;

(h) količina materiala.

Način, na katerega so ti podatki podani, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 12

Države članice zagotovijo, da za razmnoževalni material, ki se trži v skladu s to direktivo, skladno s prisilnimi ali neprisilnimi predpisi, ne veljajo nobene tržne omejitve glede njegovih lastnosti, ureditve preizkušanja, označevanja in pečatenja razen tistih, ki so predpisane v tej direktivi.

Člen 12a

Države članice zagotovijo, da za razmnoževalni material sort trte in, kjer je primerno, klonov, ki so bili uradno sprejeti v eni od držav članic za potrjevanje in preverjanje standardnega razmnoževalnega materiala v skladu s to direktivo, na njihovem ozemlju ne veljajo nobene tržne omejitve glede sorte in, kjer je primerno, klona, brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1493/1999.

▼B

Člen 13

Države članice predvidijo, da je lahko razmnoževalni material, ki je pridobljen neposredno iz baznega materiala, potrjenega v eni izmed držav članic in pridelanega v drugi državi članici, potrjen tudi v državi, ki je pridelala bazni material, če je bil razmnoževalni material med rastjo pregledan v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi I, in če je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz Priloge II.

Člen 14

▼M11

1. Da bi odpravili morebitne začasne težave pri dobavi razmnoževalnega materiala v Skupnosti, ki jih ni mogoče premagati na kakršenkoli drugi način, se lahko v skladu s postopkom, iz člena 17(2), sprejme odločitev, da morajo države članice na vsem ozemlju Skupnosti za določeno obdobje dovoliti trženje takšne količine razmnoževalnega materiala kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve, kot je potrebna, da se težave premagajo.

▼B

2. Za kategorijo razmnoževalnega materiala katere koli sorte mora biti barva etikete takšna, kakršna je določena za ustrezno kategorijo; v vseh drugih primerih je etiketa rjave barve. Na etiketi mora biti vedno navedeno, da je ta razmnoževalni material kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.

▼M9

3. Pravila za uporabo odstavka 1 se lahko sprejmejo po postopku iz ►M11 člen 17(2) ◄ .

▼M11

Člen 14a

Za iskanje boljših drugih možnosti za nekatere določbe te direktive, se lahko v skladu s postopkom, iz člena 17(3), odloči, da se organizira začasne poskuse v skladu s pogoji, določenimi na ravni Skupnosti.

▼B

Člen 15

1. Direktiva se ne uporablja za razmnoževalni material, ki je dokazano namenjen za izvoz v tretje države.

▼M11

(a) Na predlog Komisije Svet s kvalificirano večino določi, ali material za vegetativno razmnoževanje trte, proizveden v tretji državi, nudi glede pogojev za njegovo sprejetje in ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegove proizvodnje zaradi trženja, enaka jamstva kot material, proizveden v Skupnosti, in ali izpolnjuje zahteve iz te direktive.

(b) Nadalje Svet določi vrste in kategorije materiala za vegetativno razmnoževanje trte, za katerega se lahko dopusti trženje znotraj ozemlja Skupnosti v skladu s točko (a).

(c) Dokler Svet ne sprejme odločitve v skladu s točko (a) in brez poseganja v Direktivo Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o zaščitnih ukrepih pred vnosom organizmov, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode v Skupnost in pred njihovim širjenjem znotraj Skupnosti ( 7 ), se lahko državam članicam dovoli, da sprejmejo takšne odločitve v skladu s postopkom iz člena 17(2). Pri tem zagotovijo, da nudi material, ki bo uvožen, jamstva, ki so v vsakem pogledu enakovredna tistim, ki jih nudi material za vegetativno razmnoževanje trte, pridelan v Skupnosti v skladu s to direktivo. Takšen uvožen material zlasti spremlja dokument, ki vsebuje podatke, predpisane v členu 11(2).

▼M12

Člen 16

1. V Skupnosti se primerjalni testi in poskusi Skupnosti izvajajo za naknadno kontrolo vzorcev materiala za razmnoževanje vinske trte, ki je dan v promet v okviru določb te direktive, ne glede na to, ali so določbe obvezne ali neobvezne, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin, in je odvzet med vzorčenjem. Primerjalni testi in poskusi lahko obsegajo:

— razmnoževalni material, proizveden v tretjih državah,

— razmnoževalni material, primeren za ekološko kmetovanje,

— razmnoževalni material, ki se trži v povezavi z ukrepi za ohranitev genske raznovrstnosti.

2. Ti primerjalni testi in poskusi se uporabijo za uskladitev tehničnih metod pri potrjevanju in za preverjanje zadovoljitve pogojev, ki jih mora razmnoževalni material izpolnjevati.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 določi podrobne določbe za izvajanje primerjalnih testov in poskusov. Komisija obvesti odbor iz člena 17 o tehničnih ureditvah za izvajanje testov in poskusov ter o njihovih rezultatih. Če se pojavijo problemi v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, Komisija o tem obvesti Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin.

4. Skupnost lahko za izvajanje testov in poskusov, predvidenih v odstavkih 1 in 2, nameni finančne prispevke.

Finančni prispevki ne presegajo proračunskih sredstev, ki jih proračunski organ odobri za zadevno proračunsko leto.

5. Testi in poskusi, za katere se finančni prispevki Skupnosti lahko namenijo, ter podrobna pravila za zagotavljanje finančnih prispevkov se določijo v skladu s postopkom iz člena 17.

6. Teste in poskuse, predvidene v odstavkih 1 in 2, lahko izvajajo samo državni organi ali pravne osebe, ki delujejo pod pristojnostjo države.

▼M11

Člen 16a

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive glede zadev, ki jih vsebujejo v nadaljevanju navedene določbe, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja, iz člena 17(2):

— Člen 2(1)(DA)(c), člen 3(3), člen 8(2), člen 9, člen 11(2), člen 14(1) in člen 15(2)(c).

Člen 16b

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive glede zadev, ki jih vsebujejo v nadaljevanju navedene določbe, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja, iz člena 17(3):

— Člen 2(1)(I), člen 3(5), člen 10(3) in člen 14a.

▼M11

Člen 17

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za seme in razmnoževalni material zapoljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: „odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji ( 8 ).

Obdobje, predpisano v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predpisano v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, traja dva meseca.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

▼M2

Člen 17a

O kakršnikoli spremembi prilog zaradi razvoja znanstvenih spoznanj ali tehnik se odloča v skladu s postopkom, predpisanim v ►M11 člen 17(2) ◄ .

▼B

Člen 18

Ta direktiva ne posega v določbe nacionalne zakonodaje o varstvu zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali o varstvu industrijske in trgovinske lastnine.

▼M2

Člen 18a

V skladu s postopkom, določenim v ►M11 člen 17(2) ◄ , se lahko država članica, če to zahteva, delno ali v celoti oprosti obveznosti uporabe te direktive, vendar z izjemo členov 12(1) in 12a, če je gojenje trte in trženje razmnoževalnega materiala na njenem ozemlju minimalnega gospodarskega pomena.

▼M1

Člen 18b

Ta direktiva ne posega v Uredbo Sveta (EGS) št. 234/68 ( 9 ) z dne 27. februarja 1968 o vzpostavitvi skupne ureditve trga z živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, korenikami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem.

▼B

Člen 19

Države članice najpozneje do 1. julija 1969 sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, in o tem takoj obvestijo Komisijo.

▼M10

The Federal Republic of Germany is hereby authorized to comply, in respect of the territory of the former German Democratic Republic, with Article 3 (1) at a date later than that referred to above, but not later than 1 January 1995.

The Federal Republic of Germany shall ensure that the material in respect of which it applies this authorization is not introduced into parts of the Community other than the territory of the former German Democratic Republic unless it is established that the provisions of this Directive are complied with.

▼B

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M14

PRILOGA I

POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA NASAD

1.	Nasad mora biti sortno istoveten in čist, in, če je potrebno, tudi klonsko čist.

2.	Splošno stanje nasada in stopnja razvoja rastlin naj bosta takšna, da omogočata zadostno preverjanje sortne istovetnosti in čistosti nasada in, če je potrebno, klonske čistosti, kot tudi zdravstveno stanje rastlin.

Zemlja ali, če je potrebno, rastni substrat zagotavljata, da sta brez škodljivih organizmov ali njihovih prenašalcev, zlasti ogorčic, ki prenašajo virusne bolezni. Matični nasadi in trsnice se postavijo pod primernimi pogoji, da se prepreči kakršno koli tveganje kontaminacije s škodljivimi organizmi.

4.	Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega materiala, naj bo čim manj.

Zlasti za škodljive organizme iz točk (a), (b) in (c) se v skladu s točko 5.6 uporabljajo pogoji iz točk 5.1 do 5.5:

(a) kompleks kužne izrojenosti: Grapevine fanleaf virus (GFLV), Arabis mosaic virus (ArMV);

(b) kompleks bolezni predčasnega zvijanja in rdečenja listov vinske trte: Grapevine leafroll-associated virus 1 (GLRaV-1) in Grapevine leafroll-associated virus 3 (GLRaV-3);

5.1

Z uradnimi pregledi se potrdi, da so matični nasadi, namenjeni za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala, brez škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a), 5(b) in 5(c). Ta pregled temelji na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja rastlin z metodo indeksiranja ali z mednarodno sprejeto enakovredno testno metodo, ki se nanaša na vse rastline. Ti pregledi se potrdijo z rezultati testiranj zdravstvenega stanja rastlin, ki se opravijo za vse organizme od točk 5(a) do 5(b), na vseh rastlinah vsakih 5 let.

Okužene rastline morajo biti izločene. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.2

Z uradnimi pregledi se potrdi, da so matični nasadi, ki so namenjeni za pridelavo baznega razmnoževalnega materiala, brez škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a) in 5(b). Ta pregled temelji na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja rastlin, ki se nanaša na vse rastline. Ti preizkusi se opravijo najmanj vsakih 6 let, z začetkom pri 3 leta starih matičnih nasadih.

V primerih, ko se izvajajo letni uradni pregledi vseh rastlin v nasadu, se testiranja zdravstvenega stanja rastlin opravijo najmanj vsakih 6 let, z začetkom pri 6 let starih matičnih nasadih.

5.3

Z uradnimi pregledi se potrdi, da so matični nasadi, namenjeni za pridelavo certificiranega materiala, brez škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a) in 5(b). Ta pregled temelji na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja rastlin, ki se opravi z raziskavo v skladu z metodami postopkov analize/nadzora, ki so skladni s splošno sprejetimi in standardnimi normami. Ti preizkusi se izvedejo najmanj vsakih 10 let, z začetkom pri 5 let starih matičnih nasadih.

V primerih, ko se izvajajo letni uradni pregledi vseh rastlin v nasadu, se testiranja zdravstvenega stanja rastlin opravijo najmanj vsakih 10 let, z začetkom pri 10 let starih matičnih nasadih.

Delež rastlin v matičnem nasadu, izločenih zaradi škodljivih organizmov, ki so našteti v točkah 5(a) in 5(b), ne sme biti večji od 5 %. Okužene rastline morajo biti izločene. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.4

V matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo standardnega materiala, delež izločenih rastlin zaradi škodljivih organizmov, naštetih v točkah 5(a) in 5(b), ne sme biti večji od 10 %. Okužene rastline morajo biti izločene iz razmnoževanja. Razlogi za izločitev rastlin zaradi zgoraj navedenih škodljivih organizmov ali drugih dejavnikov se vpišejo v evidence, v katerih se vodijo podatki o matičnih nasadih.

5.5	Za trsnice mora biti z letnimi uradnimi pregledi nasada, ki temeljijo na vizualni metodi in ki so, če je potrebno, podprti z ustreznimi preizkusi oziroma dodatnim pregledom nasada, ugotovljeno, da so brez škodljivih organizmov, naštetih v točkah 5(a) in 5(b).

5.6

(a) Države članice se lahko odločijo, da točk 5.1 in 5.2 ne uporabljajo do 31. julija 2011 za matične nasade, kjer se je na datum začetka veljave Direktive Komisije 2005/43/ES ( 10 ) že prideloval izvorni razmnoževalni material ali bazni razmnoževalni material.

(b) Države članice se lahko odločijo, da točke 5.3 ne uporabljajo do 31. julija 2012 za matične nasade, kjer se je na datum začetka veljave Direktive Komisije 2005/43/ES že prideloval certificirani razmnoževalni material.

(c) Če se države članice odločijo, da ne bodo uporabljale točk 5.1 in 5.2 ali točke 5.3, kakor je opisano pod (a) ali (b) zgoraj, namesto tega uporabljajo naslednja pravila.

Iz nasada, namenjenega za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala in baznega razmnoževalnega materiala, je treba izločiti škodljive virusne bolezni, predvsem virusno kržljavost vinske trte in virusno zvijanje listja vinske trte. V nasadu, namenjenem za pridelavo razmnoževalnega materiala drugih kategorij, ne sme biti nobene rastline, ki bi kazala znake kakršne koli škodljive virusne bolezni.

6.	Trsnic ni dovoljeno postaviti v vinograd ali matični nasad. Najmanjša razdalja od vinograda ali matičnega nasada mora biti 3 metre.

7.	Razmnoževalni material, ki se uporabi za pridelovanje ključev podlag za cepljenje, cepičev, potaknjencev, ukoreninjenih potaknjencev in ukoreninjenih cepljenk, se vzame iz pregledanih in potrjenih matičnih nasadov.

8.	Ne glede na uradne preglede iz zgoraj navedene točke 5, se izvede najmanj en uradni pregled nasada. Dodatni pregledi nasada se izvedejo v primeru sporov glede zadev, o katerih se lahko odloči ne glede na kakovost razmnoževalnega materiala.

PRILOGA II

POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL

I. SPLOŠNI POGOJI

1. Razmnoževalni material mora biti sortno istoveten in čist, in če je potrebno tudi klonsko čist; za trženje standardnega materiala je dovoljeno 1-odstotno odstopanje.

2. Minimalna tehnična čistost razmnoževalnega materiala mora biti 96 %.

Za tehnično nečisto se šteje:

(a) v celoti ali delno izsušen razmnoževalni material, tudi če je bil po izsušitvi namočen v vodi;

(b) Potaknjenci: poškodovan, ukrivljen ali ranjen razmnoževalni material, zlasti če ga je poškodovala toča ali pozeba ali če je bil zmečkan ali polomljen;

3. Olesenele rozge morajo doseči ustrezno stopnjo zrelosti lesa.

4. Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega materiala, naj bo čim manj.

Razmnoževalni material, ki kaže jasne znake ali simptome, da je okužen s škodljivimi organizmi, za katere ne obstaja učinkovito zdravljenje, se izloči.

II. POSEBNI POGOJI

1. Ukoreninjene cepljenke

Ukoreninjene cepljenke, ki so sestavljene iz kombinacije iste kategorije razmnoževalnega materiala, se uvrstijo v to kategorijo.

Ukoreninjene cepljenke, ki so sestavljene iz različnih kategorij razmnoževalnega materiala, se uvrstijo v nižjo kategorijo elementov, ki jo sestavljajo.

2. Začasno odstopanje

Države članice se lahko odločijo, da točke 1 ne uporabljajo do 31. julija 2010 za ukoreninjene cepljenke iz izvornega razmnoževalnega materiala, cepljenega na bazni razmnoževalni material. Če se države članice odločijo, da ne bodo uporabljale točke 1, namesto tega uporabljajo naslednje pravilo.

Ukoreninjene cepljenke iz izvornega razmnoževalnega materiala, cepljenega na bazni razmnoževalni material, se razvrstijo kot izvorni razmnoževalni material.

III. KLASIRANJE

1. Ključi podlag za cepljenje, potaknjenci in cepiči

Premer

To zadeva največji premer prereza. Ta standard ne velja za zelene potaknjence.

(a) Ključi podlag za cepljenje in cepiči:

(aa) zgornji premer: 6,5 do 12 mm;

(ab) največji spodnji premer: 15 mm, razen pri cepičih, namenjenih za cepljenje rastlin in situ.

(b) potaknjenci;

najmanjši zgornji premer: 3,5 mm.

2. Ukoreninjeni potaknjenci

A. Premer

Premer, izmerjen na sredini internodija, tik pod zgornjim poganjkom, naj ne bo manjši od 5 mm. Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala.

B. Dolžina

Razdalja med najnižjo točko, pri kateri poženejo korenine, in zgornjim poganjkom naj ne bo manjša od:

(a) 30 cm za ukoreninjene potaknjence, namenjene za cepljenje; toda 20 cm za ukoreninjene potaknjence, namenjene za Sicilijo;

(b) 20 cm za ostale ukoreninjene potaknjence.

Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala.

C. Korenine

Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi.

D. Peta

Rez se naredi dovolj pod diafragmo, tako da se ta ne poškoduje, toda ne več kot 1 cm pod njo.

3. Ukoreninjene cepljenke

A. Dolžina

Steblo mora biti dolgo najmanj 20 cm.

Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene cepljenke iz zelenega razmnoževalnega materiala.

B. Korenine

Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi.

C. Spojno mesto

Vsaka rastlina naj ima primerno, pravilno in trdo zraščeno spojno mesto.

D. Peta

Rez se naredi dovolj pod diafragmo, tako da se ta ne poškoduje, toda ne več kot 1 cm pod njo.

PRILOGA III

PAKIRANJE

Sestava pakiranj in snopov

1 – Tip	2 – Število posameznih kosov	3 – Največja količina
1. Ukoreninjene cepljenke	25, 50, 100, ali večkratniki števila 100	500
2. Ukoreninjeni potaknjenci	50, 100, ali večkratniki števila 100	500
3. Cepiči
— z najmanj petimi uporabnimi očesi	100 ali 200	200
— z enim uporabnim očesom	500 ali večkratniki števila 500	5 000
4. Ključi podlag za cepljenje	100 ali večkratniki števila 100	1 000
5. Potaknjenci	100 ali večkratniki števila 100	500

POSEBNI POGOJI

I. Majhne količine

Kadar je potrebno, je lahko velikost (število posameznih kosov) pakiranj in snopov vseh tipov in kategorij razmnoževalnega materiala, naštetih v stolpcu 1 zgoraj, manjša od najmanjše označene količine v stolpcu 2 zgoraj.

II. Trta s koreninami v katerem koli substratu v lončkih in škatlah

Število posameznih kosov in največja količina se ne uporabljajo.

PRILOGA IV

OZNAČEVANJE

A. ETIKETA

I. Zahtevani podatki

1. Standardi ES

2. Država pridelave

3. Organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, in država članica ali njune začetnice

4. Ime in naslov osebe, odgovorne za zapečatenje, ali njena identifikacijska številka

5. Vrsta

6. Tip materiala

7. Kategorija

8. Sorta in, če je ustrezno, klon. Pri ukoreninjenih cepljenkah se ta oznaka uporablja za ključe podlag za cepljenje in cepiče.

9. Referenčna številka partije

10. Količina

11. Dolžina – samo za ključe podlag za cepljenje: to vključuje najmanjšo dolžino ključev zadevne partije

12. Leto pridelave.

II. Minimalni pogoji

Etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve:

1. etiketa mora biti neizbrisno tiskana in čitljiva

2. etiketa se nalepi tako, da je dobro vidna

3. podatki, določeni v točki A.I., ne smejo biti skriti, zakriti ali delno prekriti z drugim napisom ali sliko

4. podatki, določeni v točki A.I., morajo biti zapisani v istem vidnem polju.

III. Odstopanja glede majhnih količin, namenjenih končnim uporabnikom

1. Več kot en kos

V skladu s točko I.10. mora biti na etiketi napis:Natančno število enot na paket ali snop.

2. Samo en kos

Naslednji podatki, določeni v točki A.I., niso potrebni:

— tip materiala,

— kategorija,

— referenčna številka partije,

— količina,

— dolžina ključev podlag za cepljenje,

— leto pridelave.

IV. Odstopanja glede trte v lončkih, zabojih ali škatlah

Pri ukoreninjenih rastlinah vinske trte v kakršnem koli substratu v lončkih, zabojih ali škatlah, ko pakiranja tega materiala zaradi svoje sestave ne morejo izpolniti zahtev za pečatenje (vključno z označevanjem):

(a) razmnoževalni material se hrani v ločenih partijah, ki so ustrezno označene s sorto in, kjer je primerno, s klonom in številom posameznih kosov;

(b) uradna etiketa ni obvezna;

B. SPREMNI DOKUMENT

I. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni

Ko države članice zahtevajo, da je treba dostaviti spremni dokument, mora dokument:

(a) biti dostavljen v najmanj dveh izvodih (pošiljatelj in prejemnik);

(b) spremljati dostavo (izvod prejemnika) od kraja pošiljatelja do kraja prejemnika;

(d) biti shranjen še najmanj eno leto in biti na razpolago uradnim nadzornim organom.

II. Podatki, ki jih je treba vključiti

1. Standardi ES

2. Država pridelave

3. Organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, in država članica ali njune začetnice

4. Zaporedna številka

5. Pošiljatelj (naslov, registrska številka)

6. Prejemnik (naslov)

7. Vrsta

8. Tip(-i) materiala

9. Kategorija(-e)

10. Sorta in, če je primerno, klon(-i). Pri ukoreninjenih cepljenkah se ta oznaka uporablja za ključe podlag za cepljenje in cepiče.

11. Število posameznih kosov na partijo

12. Skupno število partij

13. Datum dostave.

( 1 ) UL 156, 15.7.1967, str. 30.

( 2 ) UL L 179, 17.7.1999, str. 1.

( 3 ) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

( 4 ) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

( 5 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

( 6 ) UL L 4, 8.1.1993, str. 22.

( 7 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

( 8 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 9 ) UL L 55, 2.3.1968, str. 1.

( 10 ) UL L 164, 24.6.2005, str. 37.

Top