EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018PC0393

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

COM/2018/393 final - 2018/0217 (COD)

Bruselj,1.6.2018

COM(2018) 393 final

2018/0217(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

{SWD(2018) 301 final}
{SEC(2018) 305 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (predlog večletnega finančnega okvira) 1 določa proračunski okvir in glavne usmeritve za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SKP). Na tej podlagi je Komisija predstavila sklop uredb, ki določajo zakonodajni okvir SKP v obdobju 2021–2027, skupaj z oceno učinka alternativnih scenarijev za razvoj politike. V teh predlogih je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljeni pa so za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma

Zadnja reforma SKP je bila sprejeta leta 2013 in se je začela izvajati leta 2015. Okoliščine, v katerih je bila oblikovana navedena reforma, so se od takrat znatno spremenile. Zlasti:

Cene kmetijskih proizvodov so se precej znižale, in sicer zaradi zaradi makroekonomskih dejavnikov, geopolitičnih napetosti in drugih dejavnikov.

Trgovinska pogajanja so vidno vse bolj dvostranska in ne večstranska in EU je postala bolj odprta do svetovnih trgov.

EU je sprejela nove mednarodne zaveze, npr. glede blažitve podnebnih sprememb (prek COP 21) in široke vidike mednarodnega razvoja (prek ciljev ZN za trajnostni razvoj) ter glede prizadevanj za boljše odzivanje na druga geopolitična dogajanja, na primer migracije.

Te spremembe so spodbudile javno razpravo o tem, ali reforma iz leta 2013 zadošča za pomoč SKP, da se ustrezno odzove na trenutne obsežne izzive v zvezi z gospodarskim stanjem v kmetijskem sektorju, skrbjo za okolje, ukrepanjem glede podnebnih sprememb ter močnim ekonomskim in socialnim tkivom podeželskih območij EU – zlasti glede na nove priložnosti za ukrepanje na področju trgovine, biogospodarstva, energije iz obnovljivih virov, krožnega gospodarstva in digitalnega gospodarstva.

SKP je treba posodobiti, da bi bili kos tem izzivom, poenostaviti, da bi tako kar najbolj zmanjšali upravno breme, ter še bolj uskladiti z drugimi politikami EU, da bi se čim bolj povečal njen prispevek k desetim prioritetam Komisije in ciljem trajnostnega razvoja. Kot je Komisija opozorila v svojem nedavnem sporočilu o večletnem finančnem okviru, bo morala posodobljena skupna kmetijska politika podpreti prehod na popolnoma trajnosten kmetijski sektor in razvoj dinamičnih podeželskih območij za zagotavljanje zanesljive, varne in visokokakovostne hrane za več kot 500 milijonov potrošnikov. Evropa potrebuje pameten, odporen, trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor, da bi zagotovila proizvodnjo varne in visokokakovostne, cenovno dostopne, hranljive in raznolike hrane za svoje državljane ter močno socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Posodobljena skupna kmetijska politika mora povečati svojo evropsko dodano vrednost z odražanjem višje ravni okoljskih in podnebnih ambicij ter obravnavanjem pričakovanj državljanov glede njihovega zdravja, okolja in podnebja.

Kot je bilo predvideno v delovnem programu za leto 2017, je Komisija opravila veliko posvetovanj v zvezi s poenostavitvijo in posodobitvijo SKP, da bi čim bolj prispevala k desetim prioritetam Komisije in k ciljem trajnostnega razvoja. Pri tem je bila osredotočena na specifične prioritete za prihodnost, ne da bi posegala v dodeljena finančna sredstva za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru. Ta postopek je vključeval obsežno posvetovanje in analizo razpoložljivih dokazov o smotrnosti SKP, vključno z ustreznimi mnenji platforme REFIT.

Rezultat je bil predstavljen v sporočilu, sprejetem 29. novembra 2017, z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“. Sporočilo omogoča strukturiran dialog o prihodnji SKP v institucijah EU in z zainteresiranimi stranmi. Ta politični dokument opredeljuje izzive, cilje in potencialne možnosti za na prihodnost pripravljeno SKP, ki mora postati enostavnejša, pametnejša in sodobna ter voditi k bolj trajnostnemu kmetijstvu.

Komisija je kot najpomembnejše prioritete SKP po letu 2020 opredelila zlasti večje ambicije glede okoljskih in podnebnih ukrepov, boljšo usmeritev podpore in večje zanašanje na tvorno povezavo med raziskavami, inovacijami in svetovanjem. Kot možnost za izboljšanje smotrnosti SKP je predlagala tudi nov model izvajanja, da bi se politika s skladnosti preusmerila na smotrnost, poleg tega pa z več subsidiarnosti uravnotežuje odgovornosti na ravni EU in na ravni držav članic. Novi model je namenjen boljšemu doseganju ciljev EU na podlagi strateškega načrtovanja, širokih političnih intervencij in skupnih kazalnikov smotrnosti, s čimer se izboljšuje skladnost prihodnje SKP in z drugimi cilji EU.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Člen 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa cilje SKP:

·povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile;

·s tem zagotoviti primeren življenjski standard kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom;

·stabilizirati trge;

·zagotoviti redno preskrbo;

·zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po sprejemljivih cenah.

Ta predlog je v celoti skladen s cilji SKP iz Pogodb. Posodablja in poenostavlja način izvajanja določb Pogodb.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Kmetijstvo in gozdarstvo obsegata 84 % ozemlja EU. Oba sektorja sta odvisna od okolja in vplivata nanj. Zato bodo številni predlagani specifični cilji SKP privedli do okoljskih in podnebnih ukrepov v skladu z ustreznimi politikami EU.

Znano je, da vzorci porabe vplivajo na javno zdravje. Ker se nanašajo na področje hrane in včasih tudi način proizvodnje živil, so kmetijske politike povezane z zdravstveno politiko. Predlogi krepijo povezanost z zdravstveno politiko, zlasti glede zdrave prehrane in zmanjšanja uporabe protimikrobnih snovi.

EU je pomembna uvoznica primarnih proizvodov ter izvoznica dragocenih kmetijskih in živilskih proizvodov ter zato vpliva na prehranske sisteme zunaj EU. Predlog v skladu s členom 208 PDEU upošteva cilje razvojnega sodelovanja EU glede izkoreninjenja revščine in trajnostnega razvoja v državah v razvoju, zlasti z zagotavljanjem, da podpora EU kmetom nima učinkov na trgovino ali pa so ti čim manjši.

Nazadnje, tako kot v drugih sektorjih je mogoče tudi v kmetijstvu in na podeželskih območjih bolje izkoristiti nove tehnologije in znanja, zlasti v zvezi z digitalnimi tehnologijami. Predlogi krepijo povezanost z raziskovalno politiko, in sicer tako da organizacijo izmenjave znanja vidno vključujejo v model izvajanja politike. Podobno usmerjenost v digitalizacijo omogoča povezanost z digitalno agendo EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Člen 42 in člen 43(2) PDEU, kar zadeva uredbo o načrtu SKP.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da se za kmetijstvo uporablja deljena pristojnost med Unijo in državami članicami, ter vzpostavlja skupno kmetijsko politiko s skupnimi cilji in skupnim izvajanjem. Sedanji sistem izvajanja SKP temelji na podrobnih zahtevah na ravni EU in zanj so značilne stroge kontrole, kazni in revizijska ureditev. Velikokrat so ta pravila zelo preskriptivna, vse do ravni kmetij. V zelo raznolikem kmetijskem in podnebnem okolju Unije pa niti pristop od zgoraj navzdol niti pristop po načelu „enotna rešitev za vse“ ni primeren za doseganje želenih rezultatov in dodane vrednosti EU.

V modelu izvajanja iz tega predloga Unija določi osnovne parametre politike (cilje SKP, široke vrste intervencij, osnovne zahteve), za način izpolnjevanja ciljev in doseganje dogovorjenih ciljnih vrednosti pa so v večji meri odgovorne države članice.

Večja subsidiarnost bo omogočila, da se pri takih ciljih in ciljnih vrednostih bolje upoštevajo lokalne razmere in potrebe. Države članice bodo pristojne za prilagajanje intervencij SKP, da bi lahko čim bolj prispevale k ciljem EU. Države članice bodo obdržale sedanje strukture upravljanja, ki morajo še naprej zagotavljati učinkovito spremljanje in doseganje vseh ciljev politike, poleg tega pa bodo imele tudi več besede pri oblikovanju okvira za zagotavljanje skladnosti in kontrol, ki se bo uporabljal za upravičence (vključno s kontrolami in kaznimi).

Sorazmernost

V zvezi z gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi, s katerimi se soočajo kmetijski sektor EU in podeželska območja, je potreben znaten odziv, ki ustreza evropski razsežnosti teh izzivov. Ker bodo države članice imele več izbire pri izbiranju in prilagajanju razpoložljivih orodij politike v okviru SKP za doseganje ciljev v modelu, ki je bolj usmerjen v rezultate, bi moralo biti še manj verjetno, da bi SKP prekoračila sorazmerno raven ukrepanja.

Izbira instrumenta

Ker so vsi izvirni akti uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, je treba spremembe uvesti z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

SKP je globoko ukoreninjena v vzpostavitev in razvoj Evropske unije. Vzpostavljena je bila v zgodnjih šestdesetih letih, in sicer na podlagi ciljev, določenih v Pogodbi, od takrat pa je doživela več reform za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja, spodbujanje razvoja podeželja, obravnavanje novih izzivov in boljše odzivanje na družbene zahteve. Zadnja večja reforma je bila sprejeta leta 2013. V reformi iz leta 2013 so bili splošni cilji SKP racionalizirani v tri sklope:

i.    trajnostna proizvodnja hrane;

ii.    trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi;

iii.    uravnotežen teritorialni razvoj.

Za oceno napredka pri doseganju navedenih ciljev in opredelitev prihodnjih izzivov se je v obsežnem posvetovanju spodbudila strukturirana razprava z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z nekmetijskimi akterji. Poleg tega so bili iz razpoložljivih informacij o SKP (povzete so v spodnjem okencu 1) zbrani dokazi o smotrnosti SKP, ki so bili podlaga za oceno preteklih dosežkov in pomanjkljivosti SKP, zlasti pa v zvezi z njeno zadnjo reformo. To zlasti zadeva:

·dokaze, zbrane v skupnem okviru spremljanja in vrednotenja, ki se uporablja za merjenje smotrnosti SKP 2 ;

·vrsto ocenjevalnih študij, načrtovanih v obdobju sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020) za oceno trenutnih ciljev SKP, pri čemer so prve ugotovitve na voljo v letih 2017 in 2018 3 .

Rezultati glede napredka pri doseganju ciljev in z njimi povezana finančna sredstva, ki so na voljo v letnih poročilih o izvajanju za razvoj podeželja;

·dodatne referenčne dokumente, podatke, dejstva in številčne podatke, pomembne za oceno učinka, ki so bili objavljeni na internetni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja 4 .

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Opravljeno je bilo odprto javno posvetovanje z več kot 322 000 povratnimi informacijami, strukturiranim dialogom z zainteresiranimi stranmi, petimi strokovnimi delavnicami, mnenji platforme REFIT, prispevki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in nacionalnih parlamentov. V tem postopku so se upoštevala priporočila Projektne skupine za kmetijske trge 5 in konference o razvoju podeželja, ki je potekala v Corku (leta 2016) 6 .

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Za zbiranje dokazov/znanja strokovnjakov o vprašanjih, povezanih s SKP, so bile med marcem 2017 in februarjem 2018 organizirane specializirane delavnice. Te delavnice so omogočile izmenjavo mnenj med strokovnjaki in uradniki Komisije ter napredek pri oblikovanju ključnih ugotovitev/vprašanj, ki jih je treba upoštevati v postopku posodobitve in poenostavitve.

Izbranih je bilo pet vprašanj za obravnavo na delavnicah, da bi se zajela najpomembnejša področja, na katerih so bili ugotovljeni vrzeli v znanju in nestrinjanje glede pristopov politike. Delavnice so bile zasnovane na podlagi podobne metodologije, ki temelji na:

(1)zbiranju najnovejših razpoložljivih dokazov na ravni strokovnjakov, akademikov, izvajalcev in mednarodnih institucij;

(2)osredotočenosti na praktične izkušnje na terenu;

(3)ocenjevanju potenciala novih tehnologij/pristopov za izboljšanje prihodnjega oblikovanja politike na specifičnem področju.

Povzetki delavnic in predstavitve so na voljo na naslednji povezavi:

https://ec.europa.eu/agriculture/events/cap-have-your-say/workshops_sl.

Prva delavnica: Dobre prakse pri obravnavanju okoljskih in podnebnih potreb (23./24. marec 2017)

Na tej dvodnevni delavnici so sodelovali najrazličnejši strokovnjaki za okoljske in podnebne izzive. Obravnavali so se:

·instrumenti, ki so na voljo za ocenjevanje okoljskih potreb;

·načini za izboljšanje izvajanja ukrepov (s poudarkom na vlogi vedenjskih pristopov).

Druga delavnica: Obvladovanje tveganja (18./19. maj 2017)

Ta dvodnevna delavnica je bila organizirana, da bi se dosegel napredek pri zbiranju dokazov v razpravi o orodjih za podporo kmetijski skupnosti, da bi se lažje soočala s tveganji v zvezi s proizvodnjo, cenami in dohodki. Obravnavali so se:

·izzivi varnostne mreže trga EU in nedavni razvoj dogodkov v okviru sistema upravljanja tveganj v ZDA;

·primeri prihodnjih trgov v EU, sektor kmetijskih zavarovalnic in pozavarovalnic ter primer javno-zasebnega partnerstva in shema za zavarovanje pridelka;

·vedenjski vidiki obvladovanja tveganja.

Tretja delavnica: Živila in z njimi povezana vprašanja (31. maj 2017)

Na delavnici o živilih in z njimi povezanimi vprašanji sta se obravnavali uskladitev SKP z zdravstveno politiko in njena zmogljivost, da kmetom olajša prilagajanje spremembam v vzorcih porabe. Zlasti protimikrobna odpornost zasluži večjo pozornost.

Četrta delavnica: Socialno-ekonomska vprašanja (9. junij 2017)

Delavnica o socialno-ekonomskih vprašanj je bila osredotočena na analizo dinamike rasti in ustvarjanja delovnih mest v agroživilskem sektorju EU. Na njej so bile preučene povezave med kmetijsko in živilsko vrednostno verigo v EU tako s konceptualnega vidika kot s praktičnega vidika, in sicer na podlagi študij primera.

Peta delavnica: Merjenje okoljske in podnebne uspešnosti SKP (26. februar 2018)

Na delavnici je bilo proučeno, katere osnovne cilje politike je mogoče določiti na ravni EU, kako jih je mogoče izvajati na ravni držav članic ter kako jih je mogoče spremljati, kontrolirati in ocenjevati.

Ocena učinka

Ocena učinka, ki podpira zakonodajne predloge, in mnenja Odbora za regulativni nadzor so na voljo na spletišču:

Seznam ocen učinka in mnenj Odbora za regulativni nadzor.

Odbor za regulativni nadzor je najprej izdal negativno mnenje. Odbor je sicer pozdravil ambicije za posodobitev in poenostavitev SKP ter poglobljeno analizo različnih scenarijev, ki koristno izpostavljajo kompromise med cilji politike, vendar je menil, da bi moralo poročilo bolje pojasniti razloge za predlagani novi model izvajanja, njegovo izvedljivost in delovanje. V poročilo o oceni učinka so bile vključene zahtevane dopolnitve, tudi v posebni prilogi o predlogih za novi model izvajanja. Na tej podlagi je Odbor za regulativni nadzor podal pozitivno mnenje s pridržki. Odbor je potrdil izboljšave poročila, vendar je zahteval dodatne specifikacije natančnih zaščitnih ukrepov za zmanjšanje ugotovljenih tveganj. V Prilogi 1 poročila o oceni učinka (delovni dokument služb Komisije) so navedene prilagoditve za izpolnitev zahtev Odbora.

V poročilu o oceni učinka so predstavljene in obravnavane različne možnosti politike. V oceni učinka ni določena nobena prednostna možnost. Namesto tega so bili v okviru različnih možnosti preizkušene različne kombinacije elementov predlogov, da bi se ugotovilo, katera kombinacija bi bila lahko najboljša.

V okviru različnih možnosti se pretežno preizkušajo različni pristopi za dosego opredeljenih ciljev:

1.različne ravni ambicij na področju okolja in podnebja, ob osredotočenosti na morebitne vplive obveznih in prostovoljnih sistemov izvajanja;

2.različni načini za podporo dohodkom kmetij in zlasti njihovi porazdelitvi med različne kmete, ob osredotočenosti na morebitne vplive na male in srednje kmetije;

3.širše socialno-ekonomske intervencije, zlasti v okviru politike za razvoj podeželja, ter medsektorski pristopi k posodobitvi.

Prva možnost preizkuša potencial prostovoljne ekosheme za večje okoljske in podnebne ambicije. Obravnava tudi potencialno vlogo orodij za obvladovanje tveganja z nižjimi neposrednimi plačili pri podpori dohodkom kmetov. Dve podmožnosti odražata različne okoljske ambicije in pristope držav članic k neposrednim plačilom v okviru novega modela izvajanja.

Pri drugi možnosti so neposredna plačila bolje usmerjena, izvajanje pogojenosti pa je ambicioznejše, da bi se izboljšala ekonomska in okoljska uspešnost SKP ter obravnavali podnebni izzivi. Oblikovane so tudi podmožnosti za ponazoritev možnih razlik v ambicijah državah članic glede okoljskih in podnebnih ciljev.

Zadnja možnost je močno osredotočena na skrb za okolje in zaposlovanje ter preusmerja pozornost na male in srednje kmete za ohranitev delovnih mest na podeželju. Države članice morajo nameniti 30 % plačil v okviru prvega stebra za dodatna sredstva za štiri sheme, ki bi bile za kmete prostovoljne, tj. ekološko kmetovanje, trajno travinje, območja z naravnimi omejitvami in linearni elementi krajine, da bi se nadalje spodbujali podnebni ukrepi in trajnostno upravljanje naravnih virov.

V oceni učinka so izpostavljeni težki kompromisi, ki so sestavni del politike, ki obravnava toliko različnih ciljev, kadar so osnovni parametri znatno spremenjeni.

Ključni osnovni parameter je raven podpore SKP. Zmanjšanje v višini 5 %, ki ga je Komisija predlagala v sporočilu iz maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, je znotraj razpona, ki je bil upoštevan v oceni učinka.

Kar zadeva dohodek kmetij, sta pomembni tako stopnja kot porazdelitev podpore. Zagotovitev ustrezne ravni podpore in s tem dohodka kmetij ostaja ključni element za prihodnost, da bi se zagotovili prehranska varnost, okoljske in podnebne ambicije ter vitalnost podeželskih območij. Boljša usmeritev podpore v male in srednje kmetije ter območja z naravnimi omejitvami lahko pomaga ohraniti večje število delovnih mest na kmetijah in kmetijsko dejavnost na celotnem ozemlju ter tako okrepi socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Omejevanje in konvergenca lahko izboljšata porazdelitev neposrednih plačil. Jasno je, da bi vsaka možnost, ki bi znatno prerazporedila neposredna plačila med kmetije in regije z nižjo produktivnostjo, kratkoročno povzročila zmanjšanje konkurenčnosti EU, vendar bi hkrati izboljšala varstvo okolja. Manj jasna pa je ustrezna kombinacija ukrepov, s katerimi bi lahko ublažili negativne učinke na dohodke in hkrati tudi bolje obravnavali izzive, ki so prav tako pomembni za kmetijstvo – na primer na področju okolja in podnebja ali družbenih pričakovanj. Za to je potrebno spodbujanje prilagoditev, ki izboljšujejo tako socialno-ekonomsko kot okoljsko uspešnost sektorja.

Prispevki posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize kažejo, da je to mogoče, če potrebni spremljevalni ukrepi za obravnavanje večjih ambicij okoljskih in podnebnih ukrepov omogočajo sprejetje dobrih praks (v konvencionalni in drugih oblikah kmetovanja), ki vključujejo znanje, inovacije in najnovejšo relevantno tehnologijo.

Glede na predpostavke in možnosti iz analize obstajajo morebitni kompromisi pri doseganju gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev SKP ter tudi v zvezi z njeno želeno posodobitvijo in poenostavitvijo. Prerazporeditev bi torej lahko privedla do obvladljivih učinkov na dohodke ter podprla želeno povečanje ambicij podnebnih in okoljskih ukrepov in druge sinergije SKP. Vendar bi s tem namenom politika in sektor morala izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo inovacije in tehnologije, ki že omogočajo posodobitev in poenostavitev.

Druge predpostavke in možnosti bi zagotovo spremenile podrobne rezultate, ne pa tudi temeljnega sporočila, tj. da bi morala prednostna možnost za prihodnjo SKP združevati najsmotrnejše elemente različnih možnosti, vendar bi se morala izogniti njihovim slabostim z uvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v EU. To vključuje potrebo po jasnih merilih za raven in porazdelitev dohodkovne podpore (npr. omejitve in/ali degresivnost), podnebne in okoljske ambicije, pogojenost, spodbude za posodobitev in ustrezno raven subsidiarnosti/poenostavitve.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Zapletenost izvajanja sedanje politike izvajanja je v veliki meri povezana s poudarkom na skladnosti s podrobnimi pravili, določenimi na ravni EU. Predlagani novi model izvajanja bo odstranil plast meril za upravičenost do podpore na ravni EU, kar bo državam članicam omogočilo, da opredelijo pogoje za upravičenost, ki so najbolj primerni za njihove posebne okoliščine. Pričakuje se, da bo to prineslo znatno poenostavitev.

V preteklih reformah SKP so bili razviti različni instrumenti. Usklajevanje teh instrumentov pa se je včasih izkazalo za težavno. Sedanji predlog vse različne elemente podpore SKP združuje v enoten in skladen okvir, ki bo zmanjšal upravno breme izvajanja SKP.

Temeljne pravice

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. 

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (COM(2018) 322 final) določa, da bi moral biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato se na podlagi sedanjih cen predlaga, da se SKP osredotoči na svoje osnovne dejavnosti, pri čemer je 286,2 milijarde EUR dodeljenih EKJS, 78,7 milijarde EUR pa EKSRP.

Ta kmetijska sklada dopolnjujejo dodatna sredstva iz programa Obzorje Evropa, saj predlagana finančna sredstva za ta program vključujejo 10 milijard EUR za podporo raziskavam in inovacijam na področju živil, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva. V okviru EKJS bo vzpostavljena nova kmetijska rezerva za financiranje dodatne podpore za kmetijski sektor. Znesek rezerve, ki se v posameznem letu ne porabi, se prenese v naslednje leto.

Kar zadeva porazdelitev neposrednih plačil med države članice, se predlaga, da se za vse države članice, katerih neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja EU, nadaljuje postopek iz obdobja 2014–2020 in da se vrzel med njihovo trenutno ravnjo plačil in 90 % povprečja EU zmanjša za 50 %. K financiranju te zunanje konvergence ravni neposrednih plačil bodo prispevale vse države članice. Višina sredstev, ki jih države članice dodelijo za neposredna plačila v okviru uredbe o strateških načrtih SKP se izračuna na tej podlagi.

Za razvoj podeželja pa je predlagano uravnoteženje financiranja iz proračuna EU in proračunov držav članic. V skladu s tem, kar je predvideno za evropske strukturne in investicijske sklade, bo povečanje nacionalnih stopenj sofinanciranja omogočilo, da javna podpora za evropska podeželska območja v veliki meri ostane nespremenjena. Porazdelitev podpore iz EKSRP temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri tem pa se upošteva sedanja porazdelitev. Manj razvite regije bi morale biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar bo veljalo tudi za nekatere ukrepe, kot so pobuda LEADER in plačila za upravljavske prevzete obveznosti.

Državam članicam bo na voljo določena stopnja prožnosti za prerazporeditve dodeljenih sredstev. Do 15 % zadevnih neposrednih plačil se lahko prerazporedi med dodeljena sredstva EKSRP in obratno. V dodeljena sredstva EKSRP za intervencije za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev ter nepovratna sredstva za nove mlade kmete pa se lahko iz neposrednih plačil prerazporedi višji odstotek sredstev.

Podrobnosti finančnih posledic predloga o SKP so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za prehod na politiko, ki je bolj usmerjena v smotrnost, je potrebna vzpostavitev trdnega okvira smotrnosti poslovanja, ki bo na podlagi sklopa skupnih kazalnikov Komisiji omogočil ocenjevanje in spremljanje smotrnosti politike. Sedanji skupni okvir spremljanja in vrednotenja ter sedanji sistem spremljanja za neposredna plačila in razvoj podeželja bi se uporabila za podlago za spremljanje in vrednotenje smotrnosti politike, vendar ju bo treba racionalizirati in dodatno razviti (vključno s skladnostjo med obema stebroma). Potrebni bi bili nadaljnje naložbe v razvoj ustreznih kazalnikov in zagotavljanje zadostnega toka podatkov.

Novi okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti bo zajemal vse instrumente prihodnje SKP: strateške načrte SKP ter tudi tiste elemente SKP, ki niso vključeni v strateške načrte SKP (nekateri deli skupne ureditve trgov, specifične sheme). Smotrnost bi se merila glede na specifične cilje politike, in sicer z uporabo sklopa skupnih kazalnikov.

Novi model bo organiziran v okviru naslednjih načel:

·Kazalniki ozadja so še vedno relevantni, saj odražajo pomembne vidike splošnih trendov v gospodarstvu, okolju in družbi, ki bodo verjetno vplivali na smotrnost.

·Izbor omejenega, vendar bolj ciljno usmerjenega sklopa kazalnikov bi bilo treba narediti predvsem tako, da se izberejo tisti kazalniki, ki kar se da natančno kažejo, ali intervencija, ki se podpira, prispeva k doseganju ciljev glede na opredeljeno izhodišče, ob uporabi jasnih opredelitev.

·Skupna smotrnost politike bo ocenjena na večletni osnovi s pomočjo kazalnikov učinka. Letno spremljanje smotrnosti politike bo temeljilo na celotnem seznamu kazalnikov rezultatov.

·Kazalniki izložkov bi letno povezovali odhodke in smotrnost izvajanja politike. To se izvaja vsako leto na podlagi seznama (večinoma že razpoložljivih) kazalnikov izložkov.

·K zanesljivosti zadevnih kazalnikov smotrnosti lahko prispeva sinergija med statističnimi in administrativnimi podatki, vendar je potreben sistem kontrol kakovosti.

Pravzaprav se predlaga sprememba odgovornosti in priložnosti v skupnem okviru, ki se bo jasno opredelila in izvajala, da bi uresničili več ključnih ciljev hkrati: poenostavitev, usmerjenost v rezultate (namesto v skladnost) ter učinkovitost in uspešnost politike.

Predviden je letni pregled smotrnosti kot ključni element stalnega spremljanja in usmerjanja izvajanja politike. Za dobro delujoč letni pregled smotrnosti, bo treba ustrezne kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov predložiti skupaj v letnem poročilu o izvajanju strateškega načrta SKP, t. i. letnem poročilu o smotrnosti. Države članice bodo letno poročale o realiziranih izložkih in odhodkih ter o oddaljenosti od ciljnih vrednosti, določenih za celotno obdobje, izraženi kot vrednost kazalnikov rezultatov.

Ocenjevanja se bodo opravila v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje 7 z dne 13. aprila 2016, s katerim so vse tri institucije potrdile, da bi morala biti ocenjevanja obstoječe zakonodaje in politike podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanji bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov/ciljnih vrednosti programa ter podrobne analize stopnje, do katere se program šteje za ustreznega, učinkovitega, uspešnega, zagotavlja dodano vrednost EU in je usklajen z drugimi politikami EU. Vsebovale bodo izkušnje, pridobljene za opredeljevanje vrzeli/težav ali morebitnega potenciala za izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim boljšem izkoriščanju/čim večjem učinku.

Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog zadeva tri uredbe:

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP);

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (v nadaljnjem besedilu: horizontalna uredba SKP);

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (v nadaljnjem besedilu: uredba o spremembah).

Te uredbe skupaj prilagajajo SKP z uskladitvijo njenih ciljev s prioritetami Junckerjeve Komisije in cilji trajnostnega razvoja, hkrati pa poenostavljajo izvajanje politike. Z ukinitvijo pogoja za upravičenost do podpore na ravni EU se bo SKP bolje prilagodila lokalnim okoliščinam. Države članice bodo lahko opredelile večino pogojev za upravičenost na nacionalni ravni, da bi postali primerni za njihove specifične okoliščine. Hkrati se bo upravno breme, povezano s kontrolami, zmanjšalo z omejitvijo neposredne povezave med pogoji za upravičenost na ravni EU in končnimi upravičenci.

Z namenom nadaljnjega izboljšanja trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih so splošni cilji SKP osredotočeni na gospodarsko uspešnost, odpornost in dohodke kmetij, na večjo okoljsko in podnebno uspešnost ter na okrepljeno socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Poleg tega je spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih medsektorski cilj.

Nova SKP bo zajemala naslednje specifične cilje:

(a)podpora vzdržnim dohodkom in odpornosti kmetij po vsem ozemlju EU za povečanje prehranske varnosti;

(b)krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(c)izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(d)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

(e)spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(f)prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(g)privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželju;

(h)spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(i)izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali.

Države članice pri izpolnjevanju teh ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP. Pripravile bodo intervencije, ki bodo primerne za njihove okoliščine in bodo temeljile na vrstah intervencij, navedenih v Uredbi. Države članice bodo morale posebno pozornost nameniti specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem, generacijski pomladitvi, modernizaciji izvajanja politike z osredotočenostjo na boljšo uporabo znanja in svetovanja ter novim (digitalnim) tehnologijam.

Države članice bodo predstavile svoje predlagane intervencije za doseganje specifičnih ciljev EU v strateškem načrtu SKP. Zakonodaja določa pravila o vsebini takega strateškega načrta SKP, Komisija pa bo pregledala načrte in jih odobrila. Strateški načrti SKP bodo združevali večino instrumentov podpore SKP, ki se financirajo iz EKJS (vključno s sektorskimi programi, ki so bili do zdaj vzpostavljeni v okviru uredbe o SUT) in EKSRP. Tako oblikovana enotna skladna intervencijska strategija za vsako državo članico. V strateških načrtih SKP bodo države članice določile ciljne vrednosti, ki jih želijo doseči v programskem obdobju, z uporabo splošno opredeljenih kazalnikov rezultatov.

Po vzpostavitvi strateških načrtov SKP bodo države članice letno poročale o napredku pri izvajanju z uporabo sistema skupnih kazalnikov. Države članice in Komisija bodo spremljale napredek ter ocenile učinkovitost intervencij.

Naslednji oddelek vsebuje informacije o specifični vsebini navedenih treh uredb.

Uredba o strateških načrtih SKP

Naslov I določa področje uporabe uredbe ter opredelitve pojmov.

Naslov II predstavlja splošne in specifične cilje SKP, ki jih je treba uresničevati z intervencijami, ki jih države članice oblikujejo v svojih strateških načrtih SKP. Naslov III uvaja številne skupne zahteve za strateške načrte SKP ter elemente, ki se uporabljajo za več intervencij. Skupne zahteve se nanašajo na skladnost s splošnimi načeli in temeljnimi pravicami, kot so preprečevanje izkrivljanja konkurence, upoštevanje notranjega trga in nediskriminacija ter spoštovanje pravil STO glede domače podpore. Vključujejo tudi zahteve v zvezi s specifičnimi elementi, ki jih je treba opredeliti v načrtih SKP, na primer kaj je kmetijska površina, kmetijska dejavnost, pravi kmet in mladi kmet. V tem oddelku so opisane obveznosti v zvezi s „pogojenostjo“ (zahteve, ki jih mora vsak upravičenec do plačila na površino izpolnjevati glede dobrih kmetijskih praks, in tudi obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU, ter potreba po dobro delujočih storitvah kmetijskega svetovanja.

Poleg tega ta naslov predstavlja vrste intervencij, ki jih države članice lahko uporabljajo za izvajanje svojih strateških načrtov SKP. Vrste intervencij so široke kategorije intervencij, ki jih države članice lahko uporabljajo pri v svojih strateških načrtih SKP.

Naslov IV vsebuje finančne določbe. Vključuje zlasti dodeljena finančna sredstva po državah članicah in skladih ter opredeljuje prožnost za prerazporeditev dodeljenih sredstev med skladoma. Določa stopnje prispevkov za EKSRP v zvezi z javnimi odhodki v državah članicah in določa nekatera najmanjša ali največja dodeljena finančna sredstva za posebne namene.

Naslov V predstavlja pravila o strateških načrtih SKP. Navaja, katere elemente morajo države članice upoštevati pri pripravi strateškega načrta SKP in kakšna je njegova minimalna vsebina, vključno s ciljnimi vrednostmi in finančnim načrtovanjem. Ta naslov poleg tega pojasnjuje, katera pravila se uporabljajo za odobritev strateških načrtov SKP s strani Komisije in kako se ti načrti lahko spremenijo.

Naslov VI določa potrebne elemente za usklajevanje in upravljanje. Organom držav članic nalaga odgovornosti za specifične naloge, povezane s strateškimi načrti SKP. Vzpostavlja odbor za spremljanje, da bi se vključile vse zainteresirane strani. Prav tako vzpostavlja mreže, ki morajo olajšati uspešno izvajanje strateških načrtov SKP. Te mreže bodo vzpostavljene na nacionalni ravni in na ravni EU. Ta naslov vzpostavlja tudi evropsko inovacijsko partnerstvo za spodbujanje izmenjave znanja in inovacij.

Naslov VII uvaja okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti, pri čemer določa pravila glede tega, o čem in kdaj morajo države članice poročati o napredku pri strateških načrtih SKP, ter pravila o načinu spremljanja in ocenjevanja tega napredka. Ta naslov vsebuje zlasti pravila o dodatku za uspešnost za dobro okoljsko in podnebno uspešnost.

Naslova VIII in IX pa vsebujeta pravila o konkurenci, ki pojasnjujejo, kako se morajo uporabljati pravila o državni pomoči, in končne določbe, ki pojasnjujejo, katere uredbe se razveljavijo in kdaj se bo zadevna uredba začela uporabljati.

Horizontalna uredba SKP

V tej uredbi se predlaga ohranitev sedanje strukture SKP v okviru dveh stebrov, pri čemer letne ukrepe splošne uporabe iz stebra I dopolnjujejo ukrepi iz stebra II, ki odražajo nacionalno in regionalno specifičnost v okviru pristopa večletnega programskega načrtovanja. Vendar bo nova zasnova SKP za obdobje po letu 2020 težila k večji subsidiarnosti, da bodo lahko države članice izvedbene ukrepe iz obeh stebrov bolje prilagodile svojim razmeram in konkretnim okoliščinam kmetov. Večja subsidiarnost pomeni ponovno uravnoteženje odgovornosti pri upravljanju SKP in iskanje novega odnosa med Evropsko unijo, državami članicami in kmeti.

Na podlagi tega je sedanja horizontalna uredba SKP prilagojena novemu modelu izvajanja in odraža večjo prožnost za države članice pri izvajanju politike (v skladu z njihovimi lokalnimi potrebami), manj birokracije za upravičence in prehod na politiko, usmerjeno v smotrnost.

Za preusmeritev osredotočenosti na ravni EU s skladnosti na smotrnost je treba jasno opredeliti cilje, ki jih mora doseči politika: ti cilji bodo ponovno določeni na ravni EU. Da bi se približali bolj ciljno usmerjenemu mehanizmu politike se bo osredotočenost z zagotovil o zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij preusmerila na zagotovila o smotrnosti in spoštovanju osnovnih zahtev EU, kot so integrirani administrativni in kontrolni sistem ali organi upravljanja (plačilne agencije, usklajevalni organi, pristojni organi in certifikacijski organi). Ohranile se bodo trdne in zanesljive strukture upravljanja, ki so značilne za SKP.

Poleg finančnih določb horizontalna uredba SKP še naprej vsebuje določbe glede splošnih načel za preglede in kazni, preglede pogojenosti in IAKS. Zato določa pravila o financiranju, upravljavskih in kontrolnih sistemih, postopkih potrjevanja (letna finančna potrditev obračunov in letna potrditev smotrnosti) in postopku potrditve skladnosti.

Uredba vsebuje več poenostavitev. Prvič, nova letna potrditev smotrnosti odraža preusmeritev osredotočenosti s skladnosti posameznih upravičencev na smotrnost politike v državah članicah.

Poleg tega predvideva zmanjšanje števila plačilnih agencij in okrepitev vloge usklajevalnega organa in certifikacijskega organa v skladu z novim modelom izvajanja. Tako bo sistem bolj pregleden in bo predstavljal manjše breme za nacionalne uprave in Komisijo. Uveden je koncept enotnega revizijskega pristopa, ki je v skladu s finančno uredbo, in število revizij Komisije se lahko zmanjša.

Uredba o spremembah

Sporočilo o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva potrjuje tržno usmerjenost kot ključni element SKP, vendar izpostavlja tudi izzive, povezane z okoljsko trajnostnostjo in podnebnimi spremembami. Poleg tega je kmetijski sektor postavlja v središče razprave o hrani in pomislekih državljanov v zvezi s tem, pri čemer opozarja, da je „najpomembnejša naloga politike pomagati kmetom, da predvidijo spremembe prehranjevalnih navad in svojo proizvodnjo prilagodijo glede na tržne signale in povpraševanje potrošnikov“. Ker so na ravni EU določena podrobna pravila, ki lahko preprečijo potrebne prilagoditve, je reforma priložnost za uvedbo potrebnih sprememb. SKP bi morala tudi reševati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

Zato je predvideno, da se ohranijo struktura in glavne značilnosti Uredbe (EU) št. 1308/2013, hkrati pa se spremeni omejeno število določb glede na gospodarski, okoljski in družbeni razvoj od začetka njene veljavnosti leta 2014.

Prvič, predvideno je, da se črtajo določbe v zvezi s sektorskimi intervencijami, ki so bile prej določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, saj bodo te intervencije prihodnje SKP regulirane v skladu z [uredbo o načrtu SKP] in bodo del strateških načrtov držav članic, da se zagotovi boljša usklajenost ukrepov SKP.

Drugič, zaporedni reformi politike v zvezi z vinom iz let 2008 in 2013 sta sicer na splošno dosegli svoje cilje in njun rezultat je gospodarsko dinamičen vinski sektor, vendar so se pojavili novi gospodarski, okoljski in podnebni izzivi. Zato so v uredbi predvidene številne specifične spremembe obstoječih pravil za spoprijemanje s temi izzivi.

Tretjič, v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva se poziva k povečanju privlačnosti geografskih označb za kmete in potrošnike ter olajšanju upravljanja sistema. Zato se predlaga sprememba sedanjih pravil o geografskih označbah iz štirih temeljnih aktov, da bi zagotovili preprostejši sistem geografskih označb, hitrejšo registracijo geografskih označb in učinkovitejšo odobritev sprememb specifikacij proizvodov. Cilj teh sprememb je poenostavljen sistem geografskih označb, ki bi bil bolj razumljiv potrošnikom, ki bi ga bilo lažje promovirati in ki bi zmanjšal upravne stroške upravljanja sistema.

Kar zadeva pravila za geografske označbe za vino, bi omejitev pregleda EU zahtevkov na preverjanje, ali vsebujejo očitne napake, ločitev pravil glede intelektualne lastnine od drugih zahtev, določenih v specifikaciji proizvoda, in pooblastilo držav članic za odločanje o spremembah, ki nimajo učinkov na ravni EU, racionalizirali postopke odobritve, skrajšali roke in racionalizirali vire v skladu s povezanima načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. V istem smislu je predvidena poenostavitev nekaterih specifičnih postopkov, na primer postopka ugovora, s čimer naj bi postopek odobritve postal učinkovitejši.

Pojasnitev opredelitve „zaščitene označbe porekla“ za vina bo skupinam proizvajalcev omogočila uporabo novih sort, kar je potrebno tudi kot odziv na podnebne spremembe, in omogočila ustrezno utemeljitev zahtevkov v skladu z dejanskim stanjem v vinogradništvu in enologiji. Predlaga se tudi okrepitev zaščite geografskih označb pred ponarejanjem geografskih označb na spletu in na blagu v tranzitu.

Poenostavitev, predlagano za geografske označbe vin, je treba uporabiti tudi za kmetijske proizvode in živila: tudi da bi zagotovili razumno stopnjo usklajenosti med shemami in proizvajalcem geografskih označb v tem sektorju zagotoviti koristi. Shema geografskih označb za aromatizirana vina, v kateri je le pet od 3 350 geografskih označb, ne more biti operativna in bi jo bilo treba vključiti v drugo shemo – shema kmetijskih proizvodov in živil je primerna, saj že zajema druge alkoholne pijače.

Poleg tega uredba predvideva določbe, ki v notranjo zakonodajo samo prenašajo obveznosti, ki so jih EU in njene države članice prevzele v okviru nedavnih ministrskih sklepov Svetovne trgovinske organizacije, zlasti v zvezi z izvoznimi subvencijami in širše v zvezi z ukrepi za izvozno konkurenco.

Na koncu se predlaga tudi črtanje številnih zastarelih določb, med drugim sistem regulacije proizvodnje in zahtev, ki veljajo za sektor sladkorja, ki so prenehali veljati konec tržnega leta 2016/2017.

2018/0217 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(2)[Place holder relevant resolutions of the Council and EP]

(3)Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

(4)SKP obsega različne intervencije in ukrepe, med katerimi so številni vključeni v strateške načrte SKP iz Naslova III Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 10 [uredba o strateških načrtih SKP]. Drugi še vedno sledijo tradicionalni logiki skladnosti s predpisi. Pomembno je zagotoviti financiranje za vse intervencije in ukrepe ter tako prispevati k doseganju ciljev SKP. Navedene intervencije in ukrepi imajo določene skupne elemente, zato bi moral njihovo financiranje urejati isti sklop določb. Vendar bi morale te določbe po potrebi omogočati različno obravnavo. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 11 je urejala dva evropska kmetijska sklada, in sicer Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) (v nadaljnjem besedilu: sklada). Navedena sklada bi bilo treba ohraniti v tej uredbi. Zaradi obsega reforme je primerno nadomestiti Uredbo (EU) št. 1306/2013.

(5)Določbe Uredbe (EU, Euratom) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] 12 , zlasti tiste, ki urejajo deljeno upravljanje z državami članicami, vlogo akreditiranih organov in proračunska načela, bi se morale uporabljati za intervencije in ukrepe, določene v tej uredbi.

(6)Za uskladitev praks držav članic pri uporabi klavzule o višji sili, bi morala ta uredba po potrebi določati izjeme od pravil SKP v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, pa tudi neizčrpen seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin, ki jih priznajo pristojni nacionalni organi. Pristojni nacionalni organi bi morali sprejeti odločitve o višji sili ali izjemnih okoliščinah za vsak primer posebej, na podlagi ustreznih dokazil.

(7)Odhodki SKP bi se morali financirati iz splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije), vključno z odhodki za intervencije strateškega načrta SKP iz Naslova III Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP], in sicer bodisi neposredno prek skladov bodisi v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Treba bi bilo natančno določiti vrste odhodkov, ki se lahko financirajo iz skladov.

(8)Za dosego ciljev SKP iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) in za uskladitev z načelom deljenega upravljanja iz člena 59 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, bi morale države članice zagotoviti, da so vzpostavljeni potrebni sistemi upravljanja. Zato bi bila potrebna določba o imenovanju pristojnega organa, plačilne agencije, usklajevalnega organa in certifikacijskega organa.

(9)Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju in letnih poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice.

(10)Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

(11)Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja.

(12)Zaradi spoštovanja proračunske discipline je treba določiti letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS, in pri tem upoštevati najvišje zneske, ki so bili za ta sklad določeni v večletnem finančnem okviru, določenem v Uredbi Sveta (EU, Euratom)[COM(2018) 322 final – uredba o večletnem finančnem okviru] 13 .

(13)Proračunska disciplina zahteva tudi, da je treba letno zgornjo mejo odhodkov, ki jih financira EKJS, upoštevati v vseh okoliščinah in v vseh fazah proračunskega postopka in izvrševanja proračuna. Zato je treba nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za posamezne države članice iz Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] upoštevati kot finančno zgornjo mejo za takšna neposredna plačila za zadevno državo članico ter zagotoviti, da se pri povračilih teh plačil upošteva finančna zgornja meja.

(14)Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(15)Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

(16)Ob upoštevanju stopenj neposrednih plačil za kmete na Hrvaškem v okviru uporabe mehanizma postopnega uvajanja za vsa neposredna plačila, odobrena v navedeni državi članici, se instrument finančne discipline na Hrvaškem uporablja šele od 1. januarja 2022.

(17)Ukrepi, sprejeti za določanje finančnega prispevka skladov za namen izračuna finančnih zgornjih mej, ne vplivajo na pristojnosti proračunskega organa, določene v Pogodbi. Navedeni ukrepi bi morali zato temeljiti na finančnih sredstvih, določenih v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne […] [COM(2018) 322 final − uredba o večletnem finančnem okviru]. 

(18)Proračunska disciplina zahteva tudi nenehno preverjanje srednjeročnega proračunskega stanja. Komisija bi morala zakonodajalcu po potrebi predlagati ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da države članice upoštevajo zgornje meje iz Uredbe (EU, Euratom) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [COM(2018) 322 final − uredba o večletnem finančnem okviru]. Da se zagotovi upoštevanje letne zgornje meje, bi morala Komisija tudi vedno v celoti uporabiti svoja pooblastila za upravljanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu ali Svetu po potrebi predlagati ustrezne ukrepe za izravnavo proračunskega stanja. Če na koncu proračunskega leta zaradi zahtevkov za povračilo, ki jih predložijo države članice, letne zgornje meje ni mogoče upoštevati, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejem ukrepov, ki omogočajo začasno razdelitev razpoložljivih proračunskih sredstev med države članice v sorazmerju z njihovimi zahtevki za neporavnana povračila, ter ukrepov za zagotovitev upoštevanja zgornje meje, določene za zadevno leto. Za plačila zadevnega leta bi bilo treba bremeniti naslednje proračunsko leto in dokončno opredeliti skupni znesek financiranja Unije za posamezno državo članico, kakor tudi kompenzacijo med državami članicami, da se zagotovi upoštevanje opredeljenega zneska.

(19)Pri izvrševanju proračuna bi morala Komisija v okviru mesečnega spremljanja kmetijskih odhodkov uvesti sistem zgodnjega opozarjanja, da lahko v primeru, ko obstaja nevarnost prekoračitve letne zgornje meje, kar najhitreje sprejme ustrezne ukrepe v okviru pooblastil za upravljanje, ki jih ima na razpolago, če se ti ukrepi izkažejo za nezadostne, pa predlaga druge ukrepe. Komisija bi morala v rednem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu primerjati gibanje odhodkov, izvršenih do datuma poročila, z oceno predvidenih odhodkov ter predvideti potek izvrševanja v preostanku proračunskega leta.

(20)Komisija bi morala državam članicam zagotoviti finančna sredstva iz EKJS, ki so potrebna za kritje odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije, in sicer v obliki povračil po knjiženju odhodkov, ki jih izvršijo navedene agencije. Treba je tudi določiti, da dajo države članice na voljo finančna sredstva glede na potrebe svojih akreditiranih plačilnih agencij, dokler niso takšna povračila izplačana v obliki mesečnih plačil. V tej uredbi bi bilo treba izrecno določiti, da države članice in upravičenci, vključeni v izvajanje SKP, sami krijejo administrativne stroške in stroške za osebje.

(21)Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

(22)Glede finančnega upravljanja EKSRP bi bilo treba določiti ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih, sprostitvi obveznosti in prekinitvah. Intervencije za razvoj podeželja se financirajo iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da lahko takoj po odobritvi strateških načrtov SKP črpajo iz predvidenih skladov Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev in s tem pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru intervencij.

(23)Poleg predhodnega financiranja je treba tudi razlikovati med vmesnimi plačili in plačili preostanka, ki jih Komisija izplača akreditiranim plačilnim agencijam. Prav tako je treba za navedena plačila določiti podrobna pravila. Pravilo o samodejni sprostitvi prevzetih obveznosti bi moralo pospešiti izvajanje intervencij in prispevati k dobremu finančnemu poslovodenju. Države članice lahko izvrševanje in dobro finančno poslovodenje zagotovijo tudi na podlagi pravil o nacionalnih okvirih držav članic z regionalnimi intervencijami iz Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta 14 [uredba o strateških načrtih SKP].

(24)Države članice bi morale zagotoviti pravočasno izplačilo pomoči Unije upravičencem, da jo ti lahko učinkovito uporabijo. Če države članice ne upoštevajo plačilnih rokov, določenih v pravu Unije, lahko to povzroči resne težave za upravičence in ogrozi letno pripravo proračuna Unije. Zato bi bilo treba iz financiranja Unije izključiti odhodke, izvršene ob neupoštevanju plačilnih rokov. V skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da določi izjeme od tega splošnega pravila za oba sklada.

(25)Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije.

(26)Uredba (EU) št. 1306/2013 določa zmanjšanja in začasne prekinitve mesečnih ali vmesnih plačil zaradi kontrole zakonitosti in pravilnosti. Pri novem modelu izvajanja bi se morala navedena orodja uporabiti za podporo izvajanja, ki temelji na smotrnosti. Prav tako bi bilo treba pojasniti razliko med zmanjšanji in začasnimi prekinitvami.

(27)Postopek za zmanjšanje plačil EKJS zaradi neupoštevanja finančnih zgornjih mej, ki jih določa pravo Unije, bi bilo treba racionalizirati in uskladiti s postopkom, ki se v tem primeru uporablja za plačila EKSRP.

(28)Države članice bi morale do 15. februarja leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

(29)Za primere neobičajno nizkih izložkov bi bilo treba uvesti novo obliko začasne prekinitve plačil. Če je stopnja sporočenih izložkov neobičajno nizka v primerjavi s prijavljenimi odhodki ter če države članice tega ne morejo dobro in jasno utemeljiti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da poleg zmanjšanja odhodkov za proračunsko leto N − 1 začasno prekine prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil izložek neobičajno nizek. Takšne začasne prekinitve bi bilo treba potrditi v sklepu o letni potrditvi smotrnosti.

(30)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

(31)Kot je določala že Uredba (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil, če obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja, vključno z neskladnostjo z osnovnimi zahtevami Unije in nezanesljivim poročanjem. Vendar je treba za povečanje učinkovitosti mehanizma pregledati pogoje za začasno prekinitev plačil. Finančne posledice takšnih začasnih prekinitev bi bilo treba določiti z izrednim postopkom potrditve skladnosti.

(32)Pristojni nacionalni organi bi morali plačila SKP, predvidena po pravu Unije, v celoti izplačati upravičencem.

(33)Da bi se omogočila ponovna uporaba določenih vrst prihodkov, povezanih s SKP, za namene SKP, bi jih bilo treba opredeliti kot namenske prejemke. Seznam zneskov iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba spremeniti ter navedene določbe uskladiti in združiti z obstoječimi določbami o namenskih prejemkih.

(34) Uredba (EU) št. 1306/2013 vsebuje seznam ukrepov za informiranje o SKP in njihove cilje ter določa pravila za njihovo financiranje in izvajanje ustreznih projektov. V to uredbo bi bilo treba prenesti posebne določbe o ciljih in vrstah ukrepov za informiranje, ki se financirajo.

(35)Financiranje ukrepov in intervencij v okviru SKP v veliki meri ureja načelo deljenega upravljanja. Da bi zagotovili dobro upravljanje skladov Unije, bi morala Komisija preverjati, kako organi držav članic, pristojni za izvajanje plačil, upravljajo sklada. Treba je določiti vrsto pregledov, ki jih bo izvajala Komisija, opredeliti njene pristojnosti pri izvrševanju proračuna Unije in pojasniti obveznosti držav članic pri sodelovanju.

(36)Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti preverjanja obstoja in dobrega delovanja sistemov upravljanja in kontrol odhodkov Unije v državah članicah, bi bilo treba ne glede na inšpekcije, ki jih izvajajo države članice, določiti, da preglede opravljajo osebe, ki jih Komisija pooblasti za delovanje v njenem imenu in ki lahko pri svojem delu zaprosijo za pomoč države članice.

(37)Pri pripravi informacij, ki bodo poslane Komisiji, je treba v čim večji meri uporabljati informacijsko tehnologijo. Komisija bi morala imeti pri izvajanju pregledov popoln in takojšen dostop do informacij o odhodkih, ki so zabeležene tako v papirni kot v elektronski obliki. 

(38)Da bi se upoštevale zahteve iz [nove] finančne uredbe v zvezi z navzkrižnim opiranjem na revizije ter zmanjšalo tveganje prekrivanja med revizijami različnih institucij, je treba določiti pravila za enoten revizijski pristop in Komisiji omogočiti, da dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo zanesljivi certifikacijski organi.

(39)Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune plačilnih agencij v okviru letne finančne potrditve obračunov. Sklep o potrditvi obračunov bi moral biti omejen na popolnost, točnost in resničnost obračunov ter ne bi smel zajeti skladnosti odhodkov s pravom Unije.

(40)Skupaj z novim modelom izvajanja bi bilo treba uvesti letno potrditev smotrnosti, da se preveri upravičenost odhodkov glede na sporočene izložke. Za primere, ko prijavljeni odhodki nimajo ustreznih izložkov in države članice tega odstopanja ne morejo utemeljiti, bi bilo treba uvesti mehanizem zmanjšanja plačil.

(41)Komisija je v skladu s členom 317 Pogodbe odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo bi bilo treba z izvedbenimi akti prenesti pooblastilo, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da v primeru, ko med njimi in Komisijo ni medsebojnega soglasja, sprožijo spravni postopek. Da bi državam članicam dali pravna in finančna zagotovila v zvezi z odhodki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti zastaralni rok, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.

(42)Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice vzpostaviti sisteme, s katerimi bi zagotovile, da se intervencije, financirane iz skladov, dejansko in pravilno izvedejo, ter hkrati ohraniti obstoječ trden okvir za dobro finančno poslovodenje. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 15 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 16 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 17 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 18 se finančne interese Unije zaščiti s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev iz skladov ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Poleg tega lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 19 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Da bi uradu OLAF omogočile, da izvaja svoja pooblastila in učinkovito analizira odkrite primere nepravilnosti, bi morale države članice vzpostaviti sisteme za obveščanje Komisije o odkritih nepravilnostih in drugih primerih neskladnosti s pogoji, ki jih države članice določijo v strateškem načrtu SKP, vključno z goljufijami in nadaljnjimi ukrepi ter ukrepi, sprejetimi na podlagi preiskav urada OLAF. Države članice bi morale imeti vzpostavljeno vse potrebno za učinkovito obravnavo pritožb v zvezi s skladoma.

(43) Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(44)Ustrezno je zagotoviti, da se pri zavrnitvi ali izterjavi plačil zaradi neizpolnjevanja pravil o javnem naročanju odraža resnost takšnega neizpolnjevanja in spoštuje načelo sorazmernosti, kot je izraženo na primer v ustreznih smernicah, ki jih je določila Komisija za finančne popravke, ki jih je treba izvesti za odhodke, ki jih financira Unija v okviru deljenega upravljanja zaradi neupoštevanja takšnih pravil. Ustrezno je tudi pojasniti, da takšno neupoštevanje vpliva na zakonitost in pravilnost transakcij samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.

(45)Različne določbe področne kmetijske zakonodaje vsebujejo zahtevo po pologu varščine, da se pri neizpolnjevanju obveznosti zagotovi plačilo dolgovanega zneska. Da bi se okrepil okvir za varščine, bi bilo treba za vse navedene določbe uporabljati enotno horizontalno pravilo.

(46)Države članice bi morale uvesti in voditi integrirani upravni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem) za določene intervencije iz Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP] in za ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 20 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 21 . Za izboljšanje učinkovitosti in spremljanja podpore Unije bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedeni integrirani sistem uporabljajo tudi za druge intervencije Unije.

(47)Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

(48)Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz letnega poročila o smotrnosti zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

(49)Sporočilo Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ kot prihodnjo usmeritev SKP določa okrepitev okoljskega varstva in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev na področju okolja in podnebja. Zato je izmenjava podatkov, zbranih prek identifikacijskega sistema za zemljišča in drugih integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov, postala potrebna za okoljske in podnebne namene na nacionalni ravni in na ravni Unije. Potrebna bi bila torej določba, da se podatki, zbrani prek integriranega sistema, ki so pomembni za podnebne in okoljske namene, izmenjujejo med javnimi organi držav članic ter institucijami in organi Unije. Da bi se povečala učinkovitost pri uporabi podatkov, ki so na voljo različnim javnim organom za izdelavo evropske statistike, bi moralo biti določeno tudi, da se morajo podatki, zbrani prek integriranega sistema, dati na voljo za statistične namene organom, ki so del evropskega statističnega sistema.

(50)Pregled trgovinskih dokumentov podjetij, ki prejemajo ali izvršujejo plačila, je lahko zelo učinkovito sredstvo nadzora nad transakcijami, ki so del sistema financiranja iz EKJS. Navedeni pregled dopolnjuje druge preglede, ki jih države članice že izvajajo. Poleg tega so morda nacionalni predpisi, ki se nanašajo na preglede, obsežnejši od tistih, ki jih določa pravo Unije.

(51)Dokumente, ki bi se morali uporabljati kot podlaga za takšen pregled, bi bilo treba izbrati tako, da bi omogočili izvajanje celovitih pregledov. Podjetja, pri katerih bodo opravljeni pregledi, bi bilo treba izbrati na podlagi vrste transakcij, opravljenih na njihovo odgovornost, sektorsko razčlenitev podjetij, ki prejemajo ali izvršujejo plačila, pa bi bilo treba izbrati v skladu z njihovim finančnim pomenom v sistemu financiranja EKJS.

(52)Treba je določiti pooblastila uradnikov, odgovornih za izvedbo pregledov, in določiti obveznosti podjetij, da dajo takšnim uradnikom za določeno obdobje na voljo trgovinske dokumente in jim na zahtevo predložijo potrebne informacije. Možno bi moralo biti, da se trgovinske dokumente v nekaterih primerih zaseže.

(53)Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(54)Čeprav so države članice odgovorne za sprejemanje svojih programov pregledov, je treba o navedenih programih obvestiti Komisijo, da lahko ta prevzame nadzorno in usklajevalno vlogo ter zagotovi, da se programi sprejemajo na podlagi ustreznih meril ter da se pregledi osredotočijo na sektorje ali podjetja, pri katerih je nevarnost goljufij velika. Bistveno je, da vsaka država članica določi oddelek, ki je odgovoren za spremljanje pregledov trgovinskih dokumentov in za usklajevanje navedenih pregledov. Navedeni določeni oddelki bi morali biti neodvisni od oddelkov, ki izvajajo preglede pred plačilom. Informacije, zbrane med navedenimi pregledi, bi morale biti zaupne, da se zaščitijo poslovne skrivnosti. 

(55)Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

(56)Da bi države članice usklajeno uveljavile pogojenost, je treba na ravni Unije zagotoviti najmanjšo stopnjo kontrole, medtem ko bi morala biti organizacija pristojnih nadzornih organov in kontrol prepuščena presoji držav članic.

(57)Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižjo stopnjo kazni za neizpolnjevanje, ki se zgodi prvič zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se lahko kaznovalo s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo sistem zgodnjega opozarjanja. 

(58)Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za države članice ter učinkovitost in odvračilni učinek sistema kazni v zvezi s pogojenostjo, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov o uporabi in izračunu takih kazni.

(59)Da se na področju financiranja odhodkov SKP zagotovi usklajeno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter zlasti da se Komisiji omogočita spremljanje finančnega upravljanja držav članic in potrditev obračunov akreditiranih plačilnih agencij, morajo države članice hraniti določene informacije in jih sporočati Komisiji.

(60)Za pripravo podatkov, ki bodo poslani Komisiji, ter za omogočanje popolnega in takojšnega dostopa Komisije do podatkov o odhodkih v papirni in elektronski obliki je treba določiti ustrezna pravila glede predstavitve in posredovanja podatkov, vključno s pravili o rokih.

(61)Ker bi lahko uporaba nacionalnih kontrolnih sistemov in potrjevanja skladnosti vplivala na osebne podatke ali poslovne skrivnosti, bi morale države članice in Komisija zagotoviti zaupnost tako prejetih informacij.

(62)Da se zagotovi dobro finančno upravljanje proračuna Unije in nepristransko obravnavanje na ravni držav članic in na ravni upravičencev, bi bilo treba določiti pravila za uporabo eura.

(63)Menjalni tečaj med eurom in nacionalno valuto se lahko v obdobju izvajanja operacije spreminja. Zato bi bilo treba tečaj, ki se uporablja za zadevne zneske, določiti ob upoštevanju dogodka, s katerim je dosežen gospodarski cilj operacije. Uporabiti bi bilo treba menjalni tečaj na datum navedenega dogodka. Treba je opredeliti ta operativni dogodek ali pa opustiti njegovo uporabo, pri čemer je treba upoštevati nekatera merila in zlasti hitrost, s katero se sporočajo spremembe tečaja. Treba bi bilo določiti posebna pravila za obvladovanje izjemnih monetarnih razmer, bodisi v Uniji bodisi na svetovnem trgu, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, da se zagotovi učinkovito delovanje ureditev, vzpostavljenih v okviru SKP.

(64)Države članice, ki niso uvedle eura, bi morale imeti možnost, da plačila za odhodke, ki izhajajo iz zakonodaje o SKP, izvršijo v eurih namesto v nacionalni valuti. S posebnimi pravili je treba zagotoviti, da ta možnost ne povzroči neupravičene prednosti za plačnike ali prejemnike plačila.

(65)Za zbiranje osebnih podatkov s strani držav članic in Komisije zaradi izvajanja njihovih upravljavskih, kontrolnih in revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja v okviru te uredbe se uporablja pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov, zlasti uredbi (ES) št. 45/2001 22 in (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 23 .

(66)Objava imen upravičencev do sredstev iz skladov omogoča krepitev javnega nadzora nad uporabo skladov in je potrebna za zagotovitev ustrezne ravni zaščite finančnih interesov Unije. To se delno doseže s preventivnim in odvračilnim učinkom takšne objave, delno z odvračanjem posameznih upravičencev od ravnanja, ki ni v skladu s pravili, delno pa s povečanjem osebne odgovornosti kmetov pri uporabi prejetih javnih sredstev. Objava zadevnih informacij je skladna z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije in tudi s pristopom iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(67)V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in zlorabe javnih sredstev.

(68)Uredba (EU) .../... [uredba o skupnih določbah 24 ] določa pravila o preglednosti pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter pri komuniciranju o programih v okviru skladov. Zaradi skladnosti bi bilo treba zagotoviti, da se navedena pravila uporabljajo tudi za upravičence do intervencij, financiranih iz EKSRP in EKJS, kadar je ustrezno.

(69)Da se doseže cilj javnega nadzora nad porabo denarja iz skladov, se morajo določene informacije o upravičencih zagotoviti javnosti. Navedene informacije bi morale vključevati podatke o identiteti upravičenca, znesek dodeljenih sredstev in sklad, iz katerega so bila dodeljena, ter namen in naravo vrste zadevne intervencije ali ukrepa. Objavo takšnih informacij bi bilo treba urediti na način, ki bo najmanj posegal v pravico upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in v pravico upravičencev do varstva njihovih osebnih podatkov, ki sta priznani v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(70)Z objavo podrobnosti o ukrepu ali intervenciji, na podlagi katere je kmet upravičen do pomoči, ter o naravi in namenu pomoči so javnosti na voljo konkretne informacije o subvencionirani dejavnosti in namenu, za katerega je bila pomoč odobrena. Zagotavljanje takšnega pregleda javnosti bi imelo preprečevalen in odvračilen učinek in bi prispevalo k zaščiti finančnih interesov Unije.

(71)Objava takih informacij skupaj s splošnimi informacijami iz te uredbe povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju navedene politike. Državljani imajo zato možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa ima večjo legitimnost, je učinkovitejša in državljanom bolj odgovorna. Z dostopom do teh informacij se državljani lažje seznanijo s konkretnimi primeri oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ prek kmetijstva in okrepi se legitimnost državne podpore za kmetijski sektor.

(72)Iz tega zato sledi, da splošna objava ustreznih informacij ne presega tega, kar je potrebno v demokratični družbi za zaščito finančnih interesov Unije kakor tudi za prevladujoč cilj javnega pregleda nad porabo denarja iz skladov.

(73)Za izpolnjevanje zahtev o varstvu podatkov bi bilo treba upravičence do sredstev iz skladov obvestiti o objavi njihovih podatkov pred samo objavo. Obvestiti bi jih bilo treba tudi o tem, da lahko podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije. Poleg tega bi bilo treba upravičence seznaniti z njihovimi pravicami iz Uredbe (EU) 2016/679 in postopki, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic. 

(74)Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(75)Za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Navedeno pooblastilo bi moralo zadevati akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, obveznosti plačilnih agencij glede javnih intervencij, pravila o vsebini odgovornosti plačilnih agencij na področju upravljanja in kontrole, pravila za izračun finančne discipline, ki jo države članice uporabijo za kmete, vrste ukrepov, ki se financirajo iz proračuna Unije v okviru javne intervencije, ter pogoje za povračilo, pogoje za upravičenost in metode izračuna na podlagi informacij, ki jih dejansko pridobijo plačilne agencije, ali na podlagi pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali na podlagi pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v področni kmetijski zakonodaji, vrednotenju operacij v zvezi z javnimi intervencijami in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru izgube ali poslabšanja stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitvi zneskov, ki se financirajo. Navedeno pooblastilo bi moralo zajemati tudi odstopanja, ki se uporabljajo v primeru neupravičenosti plačil, ki jih plačilne agencije upravičencem izvršijo pred prvim mogočim dnem plačila ali po zadnjem mogočem dnevu plačila. Poleg tega bi moralo navedeno pooblastilo zajemati stopnjo začasne prekinitve plačil v zvezi z letno potrditvijo obračunov, stopnjo in trajanje začasne prekinitve plačil ter pogoje za povračilo ali zmanjšanje navedenih zneskov glede na večletno spremljanje smotrnosti. Navedeno pooblastilo bi moralo zajemati tudi intervencije ali ukrepe, za katere lahko države članice plačajo predplačila, ter pogoje, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov. Poleg tega bi moralo navedeno pooblastilo zajemati metode, ki se uporabijo pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta še ni bil sprejet proračun Unije ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 170(3) finančne uredbe.

Navedeno pooblastilo bi moralo zajemati tudi posebne obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati države članice v zvezi s pregledi in dostopom do dokumentov in informacij, merila za utemeljitve s strani držav članic, metodologijo in merila za uporabo zmanjšanj v zvezi z letno potrditvijo smotrnosti ter merila in metodologijo za uporabo finančnih popravkov v okviru postopka potrjevanja skladnosti.

Poleg tega bi moralo navedeno pooblastilo zajemati, kadar je to potrebno za ustrezno upravljanje sistema, pravila o dodatnih zahtevah v zvezi s carinskimi postopki, zlasti tistih iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , pravila o varščinah, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, natančno določajo, kdo je odgovoren v primeru, ko določena obveznost ni izpolnjena, ter določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini, pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta, pogoje za polog in sprostitev navedene varščine ter posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil, in pravila o posledicah kršitev obveznosti, za katere je bila položena varščina.

Poleg tega bi moralo v zvezi z integriranim sistemom navedeno pooblastilo zajemati pravila o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin ter opredelitve in osnovne značilnosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za identifikacijo upravičencev in sistema za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic ter pravila zanje.

Navedeno pooblastilo bi moralo zajemati tudi pravila o intervencijah, ki so izključene iz pregleda transakcij, o operativnem dogodku in menjalnem tečaju za države članice, ki ne uporabljajo eura, o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in evidentiranju postopkov javnega skladiščenja v obračunih plačilnih agencij, in o ukrepih za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bi njegovo uporabo ogrozile izredne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto.

V skladu s členom 290 Pogodbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe v zvezi s pragom, pod katerim bi se morala podjetja pregledati le iz posebnih razlogov.

(76)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . Navedena pooblastila bi se morala nanašati na pravila o: postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter za nadzor akreditacije plačilnih agencij; delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij; delovanju usklajevanega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji s strani navedenega usklajevalnega organa, nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki se pregledajo, ter o certifikatih in poročilih, skupaj s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo navedeni organi.

(77)Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov, ter revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj.

(78)Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: določitev zneskov za financiranje javnih intervencijskih ukrepov, pravila v zvezi s financiranjem pridobivanja satelitskih podatkov, potrebnih za preglede, s strani Komisije in v zvezi z ukrepi, ki jih Komisija sprejme preko aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za sistem za spremljanje površin, postopek za pridobivanje zadevnih satelitskih posnetkov s strani Komisije in sistem za spremljanje površin, okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih posnetkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.

(79)Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: v zvezi s postopkom finančne discipline določitev prilagoditvene stopnje za intervencije v obliki neposrednih plačil in njeno prilagoditev ter pogoje, ki se uporabljajo za odobritve, prenesene v skladu s členom 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] za financiranje intervencij v obliki neposrednih plačil; v zvezi s postopkom proračunske discipline začasno določitev zneska plačil in začasno razporeditev razpoložljivih proračunskih sredstev med državami članicami ter določitev mesečnih plačil, ki jih Komisija izvrši na podlagi izjave o odhodkih.

(80)Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati tudi: določitev obdobja, v katerem morajo akreditirane plačilne agencije pripraviti in poslati Komisiji vmesne izjave o odhodkih v zvezi s programi razvoja podeželja ter pravila o postopku in drugih praktičnih ureditvah za pravilno delovanje mehanizma plačilnih rokov; zmanjšanje in začasno prekinitev mesečnih plačil ali vmesnih plačil državam članicam ter pravila o elementih akcijskih načrtov in postopek za njihovo pripravo. Zajemati bi morala tudi pravila, ki so v izrednih razmerah potrebna in upravičena zaradi rešitve specifičnih problemov v zvezi s plačilnimi obdobji in izplačevanjem predplačil, podrobna pravila o vodenju ločenih računov s strani plačilnih agencij; posebne pogoje v zvezi z informacijami, ki jih je treba beležiti v poslovnih knjigah plačilnih agencij; pravila o financiranju in računovodenju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in druge odhodke, financirane iz skladov, ter pogoje, ki urejajo izvajanje postopka samodejne sprostitve prevzetih obveznosti.

(81)Poleg tega bi izvedbena pooblastila Komisije morala zajemati: postopke v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati v zvezi s pregledi, ki jih izvaja Komisija, in dostopom do informacij; pogoje, pod katerimi je treba hraniti spremljevalno dokumentacijo o izvršenih plačilih, letno finančno potrditev obračunov, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v povezavi s sprejetjem in izvajanjem navedenih izvedbenih aktov, letno potrditev smotrnosti, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v povezavi s sprejetjem in izvajanjem navedenih izvedbenih aktov, izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, postopke in roke, ki jih je treba upoštevati, postopek potrjevanja skladnosti, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v povezavi s sprejetjem in izvajanjem navedenih izvedbenih aktov, izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roke, ki jih je treba upoštevati, pravila o spravnem postopku, izključitev zneskov, za katere se bremeni proračun Unije, iz financiranja Unije ter oblike uradnih obvestil in sporočil, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z izterjatvami v primeru neizpolnjevanja.

(82)Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za dosego enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije in pravila, potrebna za doseganje enotne uporabe pregledov v Uniji.  

(83)Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati tudi: obliko varščine, ki jo je treba položiti, in postopek za polog varščine, njen sprejem in nadomestitev prvotne varščine; postopke za sprostitev varščine in uradno obvestilo držav članic ali Komisije v zvezi z varščinami.

(84)Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila o obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju Komisiji dostopa do poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin ter poročil o popravnih ukrepih, ki jih izvedejo države članice v zvezi s ugotovljenimi pomanjkljivostmi v navedenih sistemih; ter osnovne značilnosti in pravila glede sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin.

(85)Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi pravila za doseganje enotne uporabe pravil o pregledu trgovinskih dokumentov. Zajemati bi morala tudi pravila o sporočanju informacij Komisiji s strani držav članic in ukrepih za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bi njegovo uporabo ogrozile izredne monetarne prakse.

(86)Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati pravila o obliki in časovnem načrtu objave upravičencev do sredstev iz skladov, o enotnem izvajanju obveznosti obveščanja upravičencev o tem, da bodo njihovi podatki dostopni javnosti, in o sodelovanju med Komisijo in državami članicami v zvezi z objavo upravičencev do sredstev iz skladov.

(87)Pri sprejetju nekaterih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Pri izvedbenih aktih, ki vključujejo izračun zneskov, ki ga opravi Komisija, svetovalni postopek Komisiji omogoča, da prevzame polno odgovornost za upravljanje proračuna, saj je njegov cilj povečati učinkovitost, predvidljivost in hitrost ob upoštevanju rokov in proračunskih postopkov. Pri izvedbenih aktih v okviru plačil državam članicam ter izvajanja postopkov potrditve obračunov in letne potrditve smotrnosti svetovalni postopek Komisiji omogoča, da prevzame polno odgovornost za upravljanje proračuna in preverjanje letnih obračunov nacionalnih plačilnih agencij z namenom njihovega sprejetja, v primeru odhodkov, ki niso izvršeni v skladu s pravili Unije, pa izključitve takšnih odhodkov iz financiranja Unije. Za sprejetje drugih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(88)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte v zvezi z določitvijo poravnalnega zneska, ki je na voljo za odhodke EKJS, določitvijo mesečnih plačil, ki bi jih morala izvršiti na podlagi izjav držav članic o odhodkih, in dodatnih plačilih ali odbitkih v okviru postopka za mesečna plačila.

(89)Uredbo (EU) št. 1306/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(90)Da se zagotovi nemoten prehod med pravili, določenimi z Uredbo (EU) št. 1306/2013, in pravili, določenimi s to uredbo, bi se moralo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določitvijo prehodnih določb.

(91)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je sprejel mnenje 27 .

(92)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe zaradi njene povezanosti z drugimi instrumenti SKP in zaradi omejenih finančnih sredstev držav članic, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, saj ima Unija večletno jamstvo financiranja in se osredotoča na svoje prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

 

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I
Področje uporabe in opredelitve

Člen 1
Področje uporabe

Ta uredba določa zlasti pravila o:

(a)financiranju odhodkov skupne kmetijske politike (SKP), vključno z odhodki za razvoj podeželja;

(b)sistemih upravljanja in kontrole, ki jih vzpostavijo države članice;

(c)postopkih potrditve obračunov, smotrnosti in skladnosti.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„nepravilnost“ pomeni nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95;

(b)„sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno s sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

(c)„osnovne zahteve Unije“ pomenijo zahteve, določene v Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] in v tej uredbi.

Člen 3
Izjeme v primeru višje sile in izjemnih okoliščin

Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja SKP so lahko „višja sila“ in „izjemne okoliščine“ zlasti priznani v naslednjih primerih:

(a)huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(b)uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(c)epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;

(d)razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge.

Naslov II
Splošne določbe za kmetijska Sklada

POGLAVJE I
Kmetijska Sklada

Člen 4
Sklada za financiranje kmetijskih odhodkov

Financiranje različnih intervencij in ukrepov v okviru SKP iz splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije) poteka prek:

(a)Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS);

(b)Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Člen 5
Odhodki EKJS

1.EKJS se izvaja bodisi z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo bodisi neposredno, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.Pri deljenem upravljanju EKJS financira naslednje odhodke:

(a)ukrepe za urejanje ali podporo kmetijskih trgov, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013 28 ;

(b)sektorske intervencije iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) …/… [uredba o strateškem načrtu SKP];

(c)intervencije v obliki neposrednih plačil za kmete iz strateškega načrta SKP iz člena 14 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

(d)finančni prispevek Unije za ukrepe za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov na notranjem trgu Unije in v tretjih državah, ki jih izvajajo države članice in ki jih izbere Komisija;

(e)finančni prispevek Unije za posebne ukrepe za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije iz Uredbe (EU) št. 228/2013 in za posebne ukrepe za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov iz Uredbe (EU) št. 229/2013.

3.Iz EKJS se z neposrednim upravljanjem financirajo naslednji odhodki:

(a)promocija kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja Komisija neposredno ali prek mednarodnih organizacij;

(b)ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Unije in namenjeni ohranjanju, opredeljevanju, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu;

(c)vzpostavitev in vzdrževanje kmetijskih računovodskih informacijskih sistemov;

(d)sistemi kmetijskih raziskav, vključno z raziskavami o strukturi kmetijskih gospodarstev.

Člen 6
Odhodki EKSRP

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

Člen 7
Drugi odhodki, vključno z odhodki za tehnično pomoč

Iz vsakega od skladov se lahko na pobudo Komisije ali v njenem imenu na neposreden način financirajo pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter ocenjevanje, revizija in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje SKP. To vključuje zlasti:

(a)ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP ter ukrepe za izvajanje kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomoč;

(b)pridobivanje satelitskih podatkov, potrebnih za sistem za spremljanje površin, s strani Komisije v skladu s členom 22;

(c)ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov v skladu s členom 23;

(d)ukrepe za vzdrževanje in razvoj metod in tehničnih sredstev za informiranje, medsebojno povezovanje, spremljanje in kontrolo finančnega upravljanja skladov, ki se uporabljajo za financiranje SKP;

(e)zagotavljanje informacij o SKP v skladu s členom 44;

(f)študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(g)po potrebi prispevek k izvajalskim agencijam, ustanovljenim v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 29 , ki delujejo v povezavi s SKP;

(h)prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(i)informacijskotehnološka omrežja, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, potrebnimi za upravljanje SKP;

(j)ukrepe za razvoj, registracijo in zaščito logotipov v okviru politik Unije za kakovost, kot je določeno v členu 44(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , ter s tem povezano zaščito pravic intelektualne lastnine in potreben razvoj informacijske tehnologije (IT).

POGLAVJE II
Organi upravljanja

Člen 8
Plačilne agencije in usklajevalni organi

1.Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Izvajanje teh nalog, razen izplačil, se lahko prenese.

2.Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 10(1).

Vsaka država članica število svojih akreditiranih plačilnih agencij omeji na naslednji način:

(a)na eno samo agencijo na nacionalni ravni ali po potrebi na eno agencijo na regijo; in

(b)na eno samo agencijo za upravljanje odhodkov EKJS in EKSRP.

Če pa so plačilne agencije vzpostavljene na regionalni ravni, države članice poleg tega bodisi akreditirajo plačilno agencijo na nacionalni ravni za sheme pomoči, ki jih je treba v skladu z njihovo naravo upravljati na nacionalni ravni, bodisi prenesejo upravljanje teh shem na regionalne plačilne agencije.

Plačilnim agencijam, ki odhodkov EKJS ali EKSRP niso upravljale vsaj tri leta, se akreditacija odvzame.

Države članice ne imenujejo nobene nove dodatne plačilne agencije po začetku veljavnosti te uredbe.

3.Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

(a)letne obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih njihovi akreditirani plačilni agenciji, kot je določeno v točki (a) člena 63(5) finančne uredbe, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51;

(b)letno poročilo o smotrnosti iz člena 52(1), iz katerega je razvidno, da so odhodki nastali v skladu s členom 35;

(c)izjavo o upravljanju iz člena 63(6) finančne uredbe glede:

(i)dejstva, da so informacije ustrezno prikazane, celovite in točne, kot je določeno v točki (a) člena 63(6) finančne uredbe,

(ii)pravilnega delovanja vzpostavljenih sistemov upravljanja, kar daje potrebna jamstva glede izložkov, sporočenih v letnem poročilu o smotrnosti, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 63(6) finančne uredbe,

(iii)analize narave ter obsega napak in slabosti, ugotovljenih v sistemih s pomočjo revizij in kontrol, ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov, kot je določeno v točki (b) člena 63(5) finančne uredbe.

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka izjemoma podaljša do 1. marca, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

4.Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

(a)zbiranje informacij, ki se predložijo Komisiji, ter njihovo pošiljanje Komisiji;

(b)predložitev letnega poročila o smotrnosti iz člena 52(1);

(c)sprejetje ali usklajevanje ukrepov za odpravo splošnih pomanjkljivosti in obveščanje Komisije o vseh nadaljnjih ukrepih;

(d)spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

Letno poročilo o smotrnosti, ki ga predloži usklajevalni organ, se obravnava v mnenju iz člena 11(1), priložena pa mu je izjava o upravljanju, ki se nanaša na navedeno poročilo v celoti.

5.Kadar akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril iz odstavka 2, ji država članica na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije odvzame navedeno akreditacijo, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, ki ga pristojni organ določi glede na resnost problema.

6.Plačilne agencije izvajajo in zagotavljajo kontrolo operacij, povezanih z javno intervencijo, za katere so odgovorne, ter na tem področju ohranijo vso odgovornost.

Če se podpora zagotovi prek finančnega instrumenta, ki ga izvaja Evropska investicijska banka ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri ima delež država članica, se plačilna agencija pri zahtevkih za plačila opre na poročilo o kontroli, ki ga predloži Evropska investicijska banka ali druga mednarodna institucija.

Člen 9
Pristojni organ

1.Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

(a)izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij iz člena 8(2);

(b)akreditacijo usklajevalnega organa iz člena 8(4);

(c)imenovanje certifikacijskega organa iz člena 11;

(d)izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

2.Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) o odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril, ki jih Komisija sprejme v skladu s točko (a) člena 10(1). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

Člen 10
Pooblastila Komisije

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)minimalnih pogojih za akreditacijo plačilnih agencij iz člena 8(2) in usklajevalnih organov iz člena 8(4);

(b)obveznostih plačilnih agencij glede javne intervencije ter vsebini njihovih odgovornosti na področju upravljanja in kontrole.

2.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter postopke za nadzor akreditacije plačilnih agencij;

(b)delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij iz točke (c) člena 8(3);

(c)delovanju usklajevalnega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji iz člena 8(4).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 11
Certifikacijski organi

1.Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga država članica imenuje za minimalno obdobje treh let, brez poseganja v nacionalno pravo. Če gre za zasebni revizijski organ in če tako zahteva veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo, ga izbere država članica s postopkom javnega razpisa.

Certifikacijski organ za namene prvega pododstavka člena 63(7) finančne uredbe predloži mnenje, ki je sestavljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi in navaja, ali:

(a)obračuni prikazujejo verodostojno in pošteno sliko;

(b)vzpostavljeni sistemi upravljanja držav članic pravilno delujejo;

(c)sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov izložkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 52 in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 115 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], ki dokazujeta skladnost s členom 35 te uredbe, pravilna;

(d)so odhodki za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni.

V navedenem mnenju je tudi navedeno, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz točke (c) člena 8(3).

Če se podpora zagotovi prek finančnega instrumenta, ki ga izvaja Evropska investicijska banka ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri ima delež država članica, se certifikacijski organ opre na letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo zunanji revizorji navedenih institucij.

2.Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

3.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet navedenih pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo navedeni organi.

Izvedbeni akti določajo tudi:

(a)revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov;

(b)revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

NASLOV III
Finančno upravljanje skladov

POGLAVJE I
EKJS

Oddelek 1
Proračunska disciplina

Člen 12
Zgornja meja proračunskih sredstev

1.Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018) 322 final].

2.Kadar pravo Unije določa zneske, ki se odštejejo ali prištejejo zneskom iz odstavka 1, sprejme Komisija izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 101, s katerimi določi poravnalni znesek, ki je na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz prava Unije.

Člen 13
Upoštevanje zgornje meje

1.Kadar za kmetijske odhodke države članice pravo Unije določa finančno zgornjo mejo v eurih, se takšni odhodki povrnejo v eurih do te določene zgornje meje, s potrebnimi prilagoditvami, kadar se uporabljajo členi od 37 do 40.

2.Dodelitve držav članic za intervencije v obliki neposrednih plačil iz člena 81 Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP], popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 15 te uredbe, se štejejo za finančne zgornje meje v eurih.

Člen 14
Kmetijska rezerva

1.Da bi se kmetijskemu sektorju za upravljanje trga ali stabilizacijo ali za primere kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se na začetku vsakega leta v EKJS vzpostavi rezerva (v nadaljnjem besedilu: kmetijska rezerva).

Odobritve za kmetijsko rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije.

Sredstva iz kmetijske rezerve so na voljo za ukrepe iz členov od 8 do 21 ter 219, 220 in 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora.

2.Kmetijska rezerva znaša vsaj 400 milijonov EUR v tekočih cenah na začetku vsakega leta v obdobju 2021–2027. Komisija lahko med letom prilagodi znesek kmetijske rezerve, če je to ustrezno glede na tržni razvoj ali obete v tekočem ali naslednjem letu, pri čemer upošteva razpoložljive odobritve iz EKJS.

Z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjih proračunskih letih.

Poleg tega se z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe skupni neporabljeni znesek iz krizne rezerve, ki je na razpolago na koncu leta 2020, prenese v leto 2021 in se ne vrne v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 5(2), ter se da na razpolago za financiranje kmetijske rezerve.

Člen 15
Finančna disciplina

1.Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe, ki se dodeli v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

2.Komisija lahko do 1. decembra v koledarskem letu, za katerega se uporablja prilagoditvena stopnja, na podlagi novih informacij sprejme izvedbene akte, s katerimi prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkom 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

3.Če je bila uporabljena finančna disciplina, se odobritve, prenesene v skladu s točko (d) člena 12(2) finančne uredbe, uporabijo za financiranje odhodkov iz točke (c) člena 5(2) te uredbe v obsegu, ki je potreben, da se prepreči ponovna uporaba finančne discipline.

Če odobritve za prenos iz prvega odstavka ostanejo na razpolago, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za posamezne države članice določi odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, ki se povrnejo končnim upravičencem, razen če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, na razpolago za povračilo, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje odhodkov EKJS.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

4.Zneske, ki jih Komisija določi v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, države članice povrnejo končnim upravičencem v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Države članice lahko pri zneskih povračila posameznim končnim upravičencem uporabijo minimalni prag.

Povrnitev iz prvega pododstavka se uporabi le za končne upravičence v tistih državah članicah, v katerih se je v predhodnem proračunskem letu izvajala finančna disciplina.

5.Zaradi postopnega uvajanja intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 140(2) Uredbe .../... [postopno uvajanje strateškega načrta SKP] se finančna disciplina za Hrvaško uporablja od 1. januarja 2022.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili za izračun finančne discipline, ki jo države članice uporabijo za kmete.

Člen 16
Postopek proračunske discipline

1.Če ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 12 za proračunsko leto N presežen, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu ali Svetu predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja navedenega zneska.

2.Če Komisija v katerem koli trenutku meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 12 presežen, in ne more sprejeti ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja, predlaga druge ukrepe, s katerimi zagotovi upoštevanje navedenega zneska. Če je pravna podlaga za zadevni ukrep člen 43(3) Pogodbe, navedene ukrepe sprejme Svet, če je pravna podlaga za zadevni ukrep člen 43(2) Pogodbe, pa ukrepe sprejmeta Evropski parlament in Svet.

3.Če ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli znesek iz člena 12, Komisija:

(a)upošteva zahtevke držav članic sorazmerno in glede na razpoložljiva proračunska sredstva ter sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno določi znesek plačil za zadevni mesec;

(b)za vse države članice najpozneje do 28. februarja proračunskega leta N + 1 določi njihov položaj glede financiranja Unije za proračunsko leto N;

(c)sprejme izvedbene akte, s katerimi na podlagi enotne stopnje financiranja Unije določi skupni znesek financiranja Unije po državah članicah glede na proračunska sredstva, ki so bila na razpolago za mesečna plačila;

(d)izvrši morebitne kompenzacije za države članice najpozneje v času mesečnih plačil za mesec marec leta N + 1.

Izvedbeni akti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Člen 17
Sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja

Da se zagotovi, da se proračunska zgornja meja iz člena 12 ne preseže, Komisija v zvezi z odhodki EKJS mesečno izvaja sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja.

Komisija ob začetku vsakega proračunskega leta v ta namen določi mesečne profile odhodkov, po potrebi na podlagi povprečnih mesečnih odhodkov predhodnih treh let.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo, ki vsebuje pregled razvoja odhodkov, izvršenih glede na profile, in oceno predvidenega izvrševanja za tekoče proračunsko leto.

Oddelek 2
Financiranje odhodkov

Člen 18
Mesečna plačila

1.Komisija da odobritve, potrebne za financiranje odhodkov iz člena 5(2), na voljo državam članicam v obliki mesečnih plačil na podlagi odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem obdobju.

2.Dokler Komisija ne prerazporedi mesečnih plačil, države članice v skladu s potrebami svojih akreditiranih plačilnih agencij priskrbijo sredstva, potrebna za odhodke.

Člen 19
Postopek za mesečna plačila

1.Brez poseganja v uporabo členov 51, 52 in 53 Komisija izvrši mesečna plačila za odhodke, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem mesecu.

2.Mesečna plačila se vsaki državi članici izplačajo najpozneje tretji delovni dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili odhodki izvršeni, ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, uporabljenih na podlagi členov od 37 do 40, ali kakršnih koli drugih popravkov. Odhodki držav članic, izvršeni od 1. do 15. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu oktobru. Odhodki, izvršeni od 16. do 31. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu novembru.

3.Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi mesečna plačila, ki jih izvrši na podlagi izjave držav članic o odhodkih in informacij, pridobljenih v skladu s členom 88(1).

4.Komisija nemudoma obvesti državo članico o morebitnih prekoračitvah zgornje finančne meje s strani države članice.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi mesečna plačila iz odstavka 3 brez uporabe postopka iz člena 101.

6.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3, brez uporabe postopka iz člena 101.

Člen 20
Upravni stroški in stroški osebja

Sklad se ne bremeni za odhodke, ki jih izvršijo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS v zvezi z upravnimi stroški in stroški osebja.

Člen 21
Odhodki za javno intervencijo

1.Kadar za javno intervencijo v okviru skupne ureditve trgov znesek na enoto ni določen, EKJS zadevni ukrep financira na podlagi enotnih standardnih zneskov, zlasti za sredstva iz držav članic, ki se uporabljajo za odkup proizvodov, za materialne operacije, povezane s skladiščenjem, ter po potrebi za predelavo proizvodov, upravičenih do javne intervencije, iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)vrsti ukrepov, ki so upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za povračilo;

(b)pogojih za upravičenost in načinih izračuna na podlagi informacij, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v področni kmetijski zakonodaji.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o vrednotenju operacij v zvezi z javno intervencijo, ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru izgube ali poslabšanja stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitvi zneskov, ki se financirajo.

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Člen 22
Pridobivanje satelitskih podatkov

Komisija in države članice se v skladu s specifikacijami, ki jih pripravijo posamezne države članice, dogovorijo o seznamu satelitskih podatkov, potrebnih za sistem za spremljanje površin iz točke (c) člena 64(1).

Komisija v skladu s točko (b) člena 7 navedene satelitske podatke brezplačno zagotavlja organom, pristojnim za sistem za spremljanje površin, ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo, da jih zastopajo.

Komisija ostane lastnica satelitskih podatkov, ki jih po zaključku dela dobi nazaj.

Komisija lahko izvedbo nalog, ki vključujejo tehnike ali metode dela v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz točke (c) člena 64(1), zaupa specializiranim organom.

Člen 23
Spremljanje kmetijskih virov

Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 7, je dati Komisiji na razpolago sredstva za:

(a)upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni;

(b)zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami;

(c)omogočanje dostopa do takšnih ocen v mednarodnem okviru, na primer pri tistih pobudah, ki jih usklajujejo organizacije Združenih narodov, vključno s sestavo seznama emisij toplogrednih plinov v okviru UNFCCC, ali druge mednarodne agencije;

(d)prispevanje k preglednosti svetovnih trgov;

(e)zagotavljanje tehnološkega spremljanja agrometeorološkega sistema.

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Člen 24
Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)pravila o financiranju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7,

(b)postopek za izvajanje ukrepov iz členov 22 in 23 z namenom doseganja zastavljenih ciljev,

(c)okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih podatkov in meteoroloških podatkov ter veljavne roke.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

POGLAVJE II
EKSRP

Oddelek 1
Splošne določbe za EKSRP

Člen 25
Skupne določbe za plačila

1.Plačila, ki jih Komisija izvrši v okviru prispevka EKSRP iz člena 6, ne presežejo proračunskih obveznosti.

Brez poseganja v člen 32(1) se navedena plačila namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.Uporabi se člen 110 finančne uredbe.

Oddelek 2
Financiranje EKSRP v okviru strateškega načrta SKP

Člen 26
Finančni prispevek EKSRP

Finančni prispevek EKSRP za odhodke v okviru strateških načrtov SKP se določi za vsak posamezen strateški načrt SKP do zgornjih mej, določenih s pravom Unije o podpori EKSRP za intervencije strateškega načrta SKP.

Člen 27
Proračunske obveznosti

1.Sklep Komisije o sprejetju strateškega načrta SKP predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe in, po uradnem obvestilu zadevni državi članici, pravno obveznost v smislu navedene uredbe. Ta sklep določa letni prispevek.

2.Proračunske obveznosti Unije za vsak strateški načrt SKP se izvajajo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Pri vsakem strateškem načrtu SKP proračunske obveznosti za prvi obrok sledijo sprejetju strateškega načrta SKP s strani Komisije.

Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija sprejme pred 1. majem vsakega leta na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena, razen kadar se uporabi člen 16 finančne uredbe.

Oddelek 3
Finančni prispevek za intervencije za razvoj pode
želja

Člen 28
Določbe o plačilih za intervencije za razvoj podeželja

1.Odobritve, potrebne za financiranje odhodkov iz člena 6, so na voljo državam članicam v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska, kot je opisano v tem oddelku.

2.Skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne presega 95 % prispevka EKSRP za vsak strateški načrt SKP.

Kadar je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo s posredovanjem zahtevkov za plačila Komisiji.

Člen 29
Ureditev predhodnega financiranja

1.Potem ko Komisija odobri strateški načrt SKP, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno trajanje strateškega načrta SKP. Začetni znesek predhodnega financiranja se izplača v naslednjih obrokih:

(a)leta 2021: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(b)leta 2022: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(c)leta 2023: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

Če je strateški načrt SKP sprejet leta 2022 ali pozneje, se prvi obroki izplačajo nemudoma po njegovem sprejetju.

2.Komisiji se povrne skupni znesek, izplačan za predhodno financiranje, če ni bil izvršen noben odhodek in ni bila poslana nobena izjava o odhodkih za strateški načrt SKP v roku 24 mesecev od datuma, ko je Komisija plačala prvi obrok zneska za predhodno financiranje. To predhodno financiranje se izravna s prvimi odhodki, prijavljenimi za strateški načrt SKP.

3.Če je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 90 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], se predhodno financiranje ne izplača oziroma ne izterja.

4.Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

5.Skupni znesek predhodnega financiranja se potrdi v skladu s postopkom iz člena 51 pred zaključkom strateškega načrta SKP.

Člen 30
Vmesna plačila

1.Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP. Izračunajo se tako, da se stopnja prispevka za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

2.Glede na razpoložljiva sredstva Komisija ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, ki se izvedejo v skladu s členi od 37 do 40, izvrši vmesna plačila za povračilo odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije za izvajanje strateških načrtov SKP.

3.Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 52 Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah], izjava o odhodkih vključuje skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, oziroma v primeru jamstev zneske, ki jih je organ upravljanja v skladu s pogodbami o jamstvu rezerviral za končne prejemnike, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) [člena 74(5) Uredbe (EU) …/… strateški načrt SKP – pravila o upravičenosti ali finančni instrumenti].

4.Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 52 Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah], se izjave o odhodkih, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)    znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih, je treba predhodno plačati za finančni instrument in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevka strateškega načrta SKP, odobrenega za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju;

(b)    znesek, vključen v naslednje izjave o odhodkih, predložene v obdobju upravičenosti, kot je opredeljeno v členu 80(3) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], zajema upravičene odhodke iz [člena 74(5) načrta SKP – pravila o upravičenosti ali finančni instrumenti].

5.Znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih iz točke (a) odstavka 4, Komisija obračuna najpozneje v letnih obračunih za zadnje leto izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP.

6.Vsako vmesno plačilo izvrši Komisija ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(a)Komisiji se predloži izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija, v skladu s členom 88(1)(c);

(b)skupni znesek prispevka EKSRP za posamezno vrsto intervencije za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni strateški načrt SKP, se ne preseže;

(c)Komisiji se predložijo dokumenti iz členov 8(3) in 11(1);

(d)predložijo se letni obračuni.

7.Če ena od zahtev iz odstavka 6 ni izpolnjena, Komisija nemudoma obvesti akreditirano plačilno agencijo ali usklajevalni organ, če je bil ta imenovan. Če katera od zahtev iz točk (a), (c) ali (d) odstavka 6 ni izpolnjena, se izjava o odhodkih šteje kot nedopustna.

8.Brez poseganja v člene 51, 52 in 53 Komisija izvrši vmesna plačila v 45 dneh od evidentiranja izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 6 tega člena.

9.Akreditirane plačilne agencije v rokih, ki jih določi Komisija, pripravijo in pošljejo Komisiji neposredno ali s posredovanjem usklajevalnega organa, če je bil ta imenovan, vmesne izjave o odhodkih v zvezi s strateškimi načrti SKP.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi roke, v katerih akreditirane plačilne agencije sestavijo in pošljejo navedene vmesne izjave o odhodkih. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

V izjave o odhodkih so vključeni odhodki, ki jih je izvršila akreditirana plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju. Vendar se v primeru, ko odhodkov iz člena 107(8) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem obdobju, ker Komisija spremembe strateškega načrta SKP še ni odobrila, ti odhodki lahko prijavijo v naslednjih obdobjih.

Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, izvršene od 16. oktobra dalje, se vključijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

10.Če odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil zahteva dodatno preverjanje zaradi nepopolnih ali nejasnih predloženih informacij ali zaradi neskladja, različnih razlag ali drugih nedoslednosti v zvezi z izjavo o odhodkih za referenčno obdobje, ki so predvsem posledica nesporočanja podatkov, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in akti Komisije, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, zadevna država članica na zahtevo odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil predloži dodatne informacije v roku, ki je glede na resnost problema določen v navedeni zahtevi.

Rok za vmesna plačila iz odstavka 8 se lahko prekine za celoten znesek ali del zneska, za katerega se zahteva plačilo, in sicer za obdobje največ šest mesecev od datuma, ko se pošlje zahteva po informacijah, in do prejema zahtevanih informacij, ki se štejejo za zadostne. Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za nadaljnje tri mesece.

Če zadevna država članica na zahtevo po dodatnih informacijah ne odgovori v roku, določenem v navedeni zahtevi, ali če je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da se veljavna pravila niso upoštevala ali da so bila sredstva iz skladov Unije uporabljena nepravilno, lahko Komisija začasno prekine ali zmanjša plačila v skladu s členi od 37 do 40 te uredbe.

Člen 31
Plačilo preostalega zneska in zaključek intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP

1.Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

2.Preostali znesek se plača najpozneje šest mesecev po datumu, ko Komisija presodi, da so podatki in dokumenti iz odstavka 1 dopustni, in ko so zadnji letni obračuni potrjeni. Za zneske, pri katerih po izplačilu preostalega zneska še vedno obstajajo prevzete obveznosti, Komisija brez poseganja v določbe člena 32(5) najpozneje v roku šestih mesecev sprosti prevzete obveznosti.

3.Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o smotrnosti in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja načrta, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 32.

Člen 32
Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP

1.Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

2.Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, se samodejno sprosti.

3.V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3.

4.Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so se samodejno sprostile, se ne upošteva naslednje:

(a)del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 2;

(b)del proračunskih obveznosti, ki ga plačilna agencija ni mogla izplačati zaradi višje sile in ima resne posledice za izvajanje strateškega načrta SKP. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo prikazati njene neposredne posledice za izvajanje celotnega strateškega načrta SKP ali njegovega dela.

Države članice Komisiji do 31. januarja pošljejo informacije o izjemah iz prvega pododstavka za zneske, prijavljene do konca predhodnega leta.

5.Komisija države članice pravočasno obvesti, če obstaja tveganje samodejne sprostitve prevzetih obveznosti. Obvesti jih o zadevnem znesku glede na informacije, ki jih ima na voljo. Države članice imajo od prejema tega obvestila na voljo dva meseca, da soglašajo z zadevnim zneskom ali predložijo pripombe. Komisija samodejno sprosti prevzete obveznosti najpozneje devet mesecev po zadnjem roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1, 2 in 3.

6.V primeru samodejne sprostitve prevzetih obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni strateški načrt SKP za zadevno leto zmanjša za samodejno sproščen znesek. Država članica Komisiji v odobritev predloži spremenjeni finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšani znesek pomoči med različne vrste intervencij. Če država članica tega ne stori, Komisija za vsako vrsto intervencije sorazmerno zmanjša dodeljene zneske.

POGLAVJE III
Splošne določbe

Člen 33
Kmetijsko proračunsko leto

Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih v zvezi z javno intervencijo, ki jih določi Komisija v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 45(3), kmetijsko proračunsko leto pokriva plačane odhodke in prejete prihodke, ki jih plačilne agencije vključijo v obračune proračuna skladov za proračunsko leto „N“, ki se začne 16. oktobra leta „N – 1“ in konča 15. oktobra leta „N“.

Člen 34
Preprečevanje dvojnega financiranja

Države članice zagotovijo, da se odhodki, ki se financirajo iz EKJS ali EKSRP, ne financirajo iz nobenega drugega naslova v proračunu Unije.

V okviru EKSRP lahko operacija prejme različne oblike podpore iz strateškega načrta SKP in iz drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) ali instrumentov Unije samo v primeru, če celotna dodeljena pomoč, ki zajema različne oblike podpore, ne presega največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno vrsto intervencije iz naslova III Uredbe (EU) št. .../... (uredba o strateških načrtih SKP). V takšnih primerih države članice Komisiji ne prijavijo odhodkov za:

(a) podporo iz drugih skladov ESI ali instrumenta Unije; ali

(b) podporo iz istega strateškega načrta SKP.

Znesek odhodkov, ki se vnese v izjavo o odhodkih, se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.

Člen 35
Upravičenost odhodkov plačilne agencije

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če:

(a)so jih izvršile akreditirane plačilne agencije,

(b)so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije ali

(c)je bil po posameznih vrstah intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]

(i)zanje sporočen ustrezen izložek in

(ii)so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP.

Točka (c)(i) prvega odstavka se ne uporablja za predplačila, plačana upravičencem v okviru vrst intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Člen 36
Upoštevanje plačilnih rokov

Če so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačila upravičencem, ki jih plačilna agencija izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, niso upravičena do financiranja Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o okoliščinah in pogojih, v katerih se plačila iz prvega odstavka tega člena štejejo za upravičena, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Člen 37
Zmanjšanje mesečnih in vmesnih plačil

1.Če Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij iz člena 88 ugotovi, da so bile presežene finančne zgornje meje, določene s pravom Unije, zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 19(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 30.

2.Če Komisija na podlagi izjave o odhodkih ali informacij iz člena 88 ugotovi, da plačilni roki iz člena 36 niso bili upoštevani, ima država članica možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če država članica ne predloži svojih pripomb v določenem roku ali če Komisija meni, da je odgovor nezadosten, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 19(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 30.

3.Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v člen 51.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila za postopek in druge praktične ureditve za pravilno delovanje mehanizma iz člena 36. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 38
Začasna prekinitev plačil v zvezi z letno potrditvijo

1.Če države članice ne predložijo dokumentov iz členov 8(3) in 11(1) v rokih, določenih v členu 8(3), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 19(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku roka.

Glede vmesnih plačil iz člena 30 se izjave o odhodkih štejejo za nedopustne v skladu z odstavkom 6 navedenega člena.

2.Če Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Začasna prekinitev se uporabi za ustrezne odhodke v zvezi z intervencijami, ki so bile predmet zmanjšanj iz člena 52(2), znesek, katerega plačilo se začasno prekine, pa ne presega odstotka, ki ustreza zmanjšanju, uporabljenemu v skladu s členom 52(2). Komisija zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, povrne državam članicam ali pa jih trajno zmanjša z izvedbenimi akti iz člena 52.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji začasne prekinitve plačil.

3.Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Komisija pred sprejetjem navedenih izvedbenih aktov zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in ji omogoči predložitev pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni.

Pri izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s tem odstavkom.

Člen 39
Začasna prekinitev plačil v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti

1.Komisija lahko v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev, ki so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP in se spremljajo v skladu s členoma 115 in 116 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

2.Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Začasna prekinitev se v skladu z načelom sorazmernosti uporabi za ustrezne odhodke v zvezi z intervencijami, ki naj bi jih navedeni akcijski načrt zajel. Komisija zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, povrne na podlagi pregleda smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], ko je dosežen zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev. Če se stanje do zaključka nacionalnega strateškega načrta SKP ne izboljša, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, ki dokončno zmanjša znesek, katerega plačilo je bilo začasno prekinjeno za zadevno državo članico.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji in trajanju začasne prekinitve plačil ter pogojih za povračilo ali zmanjšanje navedenih zneskov glede na večletno spremljanje smotrnosti.

3.Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Komisija pred sprejetjem navedenih izvedbenih aktov zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj odgovori v roku, ki ni krajši od 30 dni.

Člen 40
Začasna prekinitev plačil v zvezi s pomanjkljivostmi v sistemu upravljanja

1.Komisija lahko v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

2.Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka in ki ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

3.Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavka 2 zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj odgovori v roku, ki ni krajši od 30 dni.

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

Člen 41
Vodenje ločenih računov

Vsaka plačilna agencija vodi ločene račune za odobritve, vnesene v proračun Unije za sklada.

Člen 42
Plačila upravičencem

1.Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, države članice zagotovijo, da se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.

2.Države članice zagotovijo, da se plačila v okviru intervencij in ukrepov iz člena 63(2) izplačajo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice:

(a)pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

(b)pred 1. decembrom izplačajo predplačila v višini do 75 % za podporo, odobreno v okviru intervencij za razvoj podeželja iz člena 63(2).

3.Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 68 in 71 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o intervencijah ali ukrepih, za katere lahko države članice plačajo predplačila.

5.V izjemnem primeru lahko Komisija sprejme izvedbene akte za rešitev specifičnih problemov v zvezi z uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavka 2, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 43
Razporeditev prejemkov

1.V smislu člena 21 finančne uredbe so „namenski prejemki“ naslednji:

(a)kar zadeva odhodke v okviru tako EKJS kot EKSRP, zneski iz členov 36, 52 in 53 te uredbe ter člena 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki se uporablja v skladu s členom 102 te uredbe ter, kar zadeva odhodke v okviru EKJS, zneski iz člena 54 in člena 51 te uredbe, ki jih je treba plačati v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;

(b)zneski, ki ustrezajo kaznim, uporabljenim v skladu s pravili o pogojenosti iz člena 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], kar zadeva odhodke v okviru EKJS;

(c)vse zasežene varščine, poroštva ali jamstva, dana v skladu z zakonodajo Unije, sprejeto v okviru SKP, razen intervencij za razvoj podeželja. Vendar pa države članice obdržijo zasežene varščine, položene pri izdaji izvoznega ali uvoznega dovoljenja ali v okviru razpisnega postopka, katerih izključni namen je zagotoviti, da ponudniki predložijo resne ponudbe;

(d)zneski, dokončno zmanjšani v skladu s členom 39(2). 

2.Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

3.Ta uredba se smiselno uporablja za namenske prejemke iz odstavka 1.

4.Pri knjigovodenju namenskih prejemkov iz te uredbe se v zvezi z EKJS smiselno uporablja člen 113 finančne uredbe.

Člen 44
Ukrepi za informiranje

1.Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Omogoča skladno, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje.

2.Ukrepi iz odstavka 1 so lahko:

(a)letni delovni programi ali drugi posebni ukrepi, ki jih predstavijo tretje osebe;

(b)dejavnosti, ki se izvajajo na pobudo Komisije.

Zakonsko predpisani ukrepi ali ukrepi, ki že prejemajo finančna sredstva v okviru drugih ukrepov Unije, so izključeni.

Pri izvajanju dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka lahko Komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Ukrepi iz prvega pododstavka prispevajo tudi k obveščanju institucij o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe.

3.Komisija enkrat na leto objavi razpis za zbiranje predlogov ob upoštevanju pogojev iz finančne uredbe.

4.O ukrepih, ki so predvideni in se sprejmejo v skladu s tem členom, se uradno obvesti odbor iz člena 101(1).

5.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Člen 45
Pooblastila Komisije

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

V skladu s členom 100 je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe s pravili o metodi, ki se uporabi pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta proračun Unije še ni bil sprejet ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 11(2) finančne uredbe.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi nadaljnja pravila v zvezi z obveznostjo iz člena 41 ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba beležiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)financiranju in obračunavanju intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja in drugih odhodkov, ki jih financirata sklada;

(b)pogojih izvajanja postopka samodejne sprostitve prevzetih obveznosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Poglavje IV
Potrjevanje obračunov

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 46
Enotni revizijski pristop

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, razen če je obvestila države članice, da se za dano proračunsko leto ne more opreti na delo certifikacijskega organa, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici. 

Člen 47
Pregledi s strani Komisije

1.Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 Pogodbe, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 Pogodbe ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, izvede preglede v državah članicah, da preveri zlasti:

(a)skladnost upravnih praks s pravili Unije;

(b)ali imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 in ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], ustrezen izložek, kot je naveden v letnem poročilu o smotrnosti;

(c)ali se delo certifikacijskega organa izvaja v skladu s členom 11 in za namene Oddelka 2 tega poglavja;

(d)ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila iz člena 8(2) in ali država članica pravilno uporablja člen 8(5).

Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje pregledov v njenem imenu, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do poslovnih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz EKJS ali EKSRP.

Pooblastila za izvajanje pregledov ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja opravijo zastopniki, posebej imenovani v skladu z nacionalnim pravom. Brez poseganja v posebne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu, med drugim ne sodelujejo pri obiskih na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

2.Komisija pred pregledom pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se bo pregled izvedel, pri čemer upošteva upravno obremenitev plačilnih agencij pri organizaciji pregledov. Zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z operacijami iz te uredbe. Pri teh pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe navedenih držav članic.

 

Člen 48
Dostop do informacij

1.Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije, potrebne za dobro delovanje skladov, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za omogočanje pregledov, za katere Komisija meni, da so ustrezni v okviru upravljanja financiranja Unije.

2.Države članice Komisiji na zahtevo posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje pravnih aktov Unije v zvezi s SKP, kadar imajo ti akti finančne posledice za EKJS ali EKSRP.

3.Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v strateškem načrtu SKP, ter primerih domnevnih goljufij in informacije o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih z navedenimi nepravilnostmi in goljufijami.

Člen 49
Dostop do dokumentov

Akreditirane plačilne agencije hranijo podporne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju pregledov, ki jih predpisuje pravo Unije, ter te dokumente in informacije dajo na razpolago Komisiji.

Podporni dokumenti se lahko hranijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določi Komisija na podlagi člena 50(2).

Kadar te dokumente hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je zadolžen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji pošlje poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov teh pregledov.

Ta člen se smiselno uporablja za certifikacijske organe.

Člen 50
Pooblastila Komisije

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice v skladu s tem poglavjem, in pravili, zlasti v zvezi z merili za določitev primerov nepravilnosti v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 ter drugih primerov neizpolnjevanja pogojev, ki so jih določile države članice v strateškem načrtu SKP, o katerih je treba poročati in za katere je treba zagotoviti podatke.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)postopkih v zvezi z obveznostmi glede sodelovanja, ki jih morajo države članice izpolnjevati za izvajanje členov 47 in 48;

(b)pogojih za hrambo podpornih dokumentov iz člena 49, tudi o tem, v kakšni obliki in kako dolgo se hranijo.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena101(3).

Oddelek 2
Potrditev

Člen 51
Letna potrditev obračunov

1.Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij iz točk (a) in (c) člena 8(3) sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij za odhodke iz člena 5(2) in člena 6.

Navedeni izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členoma 52 in 53.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

2.Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za potrditev obračunov iz člena 1 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenih aktov iz drugega pododstavka odstavka 1 in njihovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 52
Letna potrditev smotrnosti

1.Kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], nimajo ustreznega izložka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije. Navedeni izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členom 53 Uredbe.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

2.Komisija oceni zneske, ki jih je treba zmanjšati na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega izložka v skladu z nacionalnim strateškim načrtom SKP in ob upoštevanju utemeljitev države članice.

3.Pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 Komisija državi članici da priložnost, da predloži pripombe in utemelji razlike.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 53
Postopek potrditve skladnosti

1.Kadar Komisija ugotovi, da odhodki iz člena 5(2) in člena 6 niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije.

Vendar, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], se izključitve iz financiranja Unije, kot je navedeno v prvem pododstavku, uporabljajo le v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja držav članic.

Prvi pododstavek se ne uporablja za posamezne upravičence v primerih neizpolnjevanja pogojev za upravičenost, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP in nacionalnih predpisih.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

2.Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljenih pomanjkljivosti.

3.Pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 se ugotovitve Komisije in odgovori zadevne države članice uradno pisno sporočijo obema stranema, pri čemer ti nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Nato imajo države članice možnost, da dokažejo, da je dejanski obseg neizpolnjevanja manjši od ocene Komisije.

Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica zahteva uvedbo postopka za uskladitev medsebojnih stališč v štirih mesecih. Poročilo o izidu postopka se predloži Komisiji. Komisija upošteva priporočila iz poročila, preden odloči o zavrnitvi financiranja, če pa se odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz poročila, svojo odločitev utemelji.

4.Financiranje se ne zavrne za:

(a)odhodke iz člena 5(2), izvršene več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah;

(b)odhodke za večletne intervencije iz področja uporabe člena 5(2) ali področja uporabe intervencij za razvoj podeželja iz člena 6, za katere je upravičencu zadnja obveznost naložena več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah;

(c)odhodke za intervencije za razvoj podeželja iz člena 6, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, za katere je bilo plačilo ali, glede na okoliščine, končno plačilo s strani plačilne agencije izvršeno več kot 24 mesecev pred pisnim uradnim obvestilom Komisije državi članici o ugotovitvah.

5.Odstavek 4 se ne uporablja v primeru:

(a)pomoči, ki jih odobri država članica in za katere je Komisija uvedla postopek iz člena 108(2) Pogodbe, ali kršitev, v zvezi s katerimi je Komisija državi članici poslala obrazloženo mnenje v skladu s členom 258 Pogodbe;

(b)kršitev obveznosti držav članic iz poglavja III naslova IV te uredbe, če Komisija državo članico pisno uradno obvesti o ugotovitvah v 12 mesecih po prejemu poročila države članice o rezultatih pregledov zadevnih odhodkov.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov.

7.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roki, ki jih je treba spoštovati, ter spravnim postopkom iz odstavka 3, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Oddelek 3
Izterjave v primeru neizpolnjevanja

Člen 54
Posebne določbe za EKJS

Zneski, izterjani od držav članic zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen v primeru neizpolnjevanja s strani upravnih organov ali drugih služb zadevne države članice.

Člen 55
Posebne določbe za EKSRP

1.V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da v celoti ali delno prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

2.Za intervencije za razvoj podeželja, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov, kot je navedeno v Uredbi (EU) .../... [člen 52 uredbe o skupnih določbah], se lahko prispevek, ki je bil ukinjen v skladu z odstavkom 1 tega člena zaradi posameznega neizpolnjevanja, ponovno uporabi v okviru istega finančnega instrumenta, kot sledi:

(a)    kadar je neizpolnjevanje, zaradi katerega se prekliče prispevek, ugotovljeno na ravni končnega prejemnika iz [člena 2(17) uredbe o skupnih določbah] Uredbe (EU) .../..., samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta;

(b)    kadar je neizpolnjevanje, zaradi katerega se prekliče prispevek, ugotovljeno na ravni določenega sklada iz [člena 2(21) uredbe o skupnih določbah] Uredbe (EU) .../... znotraj holdinškega sklada iz [člena 2(20) uredbe o skupnih določbah] Uredbe (EU) .../..., samo za druge posebne sklade.

Člen 56
Izvedbena pooblastila 

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o oblikah uradnih obvestil in sporočil, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostmi iz tega oddelka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

NASLOV IV
Kontrolni sistemi in kazni

Poglavje I
Splošna pravila

Člen 57
Zaščita finančnih interesov Unije

1.V okviru SKP države članice sprejmejo vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije. Navedeni predpisi in ukrepi se nanašajo zlasti na:

(a)preverjanje zakonitosti in pravilnosti dejavnosti, ki jih financirata sklada;

(b)zagotavljanje učinkovitega preprečevanja goljufij, predvsem na področjih z večjim tveganjem, ki bo namenjeno odvračanju, izvajalo pa se bo ob upoštevanju stroškov in koristi ter sorazmernosti ukrepov;

(c)preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

(d)uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni v skladu s pravom Unije oziroma, kadar to ni mogoče, v skladu z nacionalnim pravom ter po potrebi uvedbo sodnih postopkov v ta namen;

(e)izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z obrestmi in po potrebi na uvedbo sodnih postopkov v ta namen.

2.Države članice vzpostavijo učinkovite upravne in kontrolne sisteme, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije.

3.Države članice sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, ki zagotavljajo, da so uporabljene kazni, kot je navedeno v točki (d) odstavka 1, sorazmerne in da se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja.

Ureditve, določene s strani držav članic, zagotavljajo zlasti, da se kazen ne naloži:

(a)če do neizpolnjevanja pride zaradi višje sile;

(b)če do neizpolnjevanja pride zaradi napake pristojnega organa ali drugega organa in če ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna kazen zadeva, napako lahko odkrila;

(c)če lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriva za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, ali če se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva.

Kadar je neizpolnjevanje pogojev za dodelitev pomoči posledica višje sile, upravičenec ohrani pravico do pomoči.

4.Države članice vzpostavijo ureditev za zagotavljanje učinkovitega preučevanja pritožb v zvezi s skladoma in na zahtevo Komisije preučijo pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in sodijo na področje uporabe njihovega strateškega načrta SKP. Države članice Komisijo obvestijo o rezultatih takšnih preučitev.

5.Države članice Komisijo obvestijo o določbah in ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Vsi pogoji, ki jih določijo države članice kot dopolnilo k pogojem za prejemanje podpore iz EKJS ali EKSRP, določenim v predpisih Unije, so preverljivi.

6.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila za enotno uporabo tega člena, ki se nanašajo na:

(a)postopke, roke in izmenjavo informacij v zvezi z obveznostmi iz odstavkov 1 in 2;

(b)uradna obvestila in sporočila, ki jih države članice pošljejo Komisiji v zvezi z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 58
Pravila v zvezi s pregledi, ki se morajo izvesti

1.Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 57(2), vsebuje sistematične preglede, ki so osredotočeni tudi na področja, na katerih je tveganje za napake največje.

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je potrebna za učinkovito upravljanje tveganj.

2.Pregledi operacij, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz [člena 52 SKP] Uredbe (EU) .../..., se izvajajo le na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente.

Pregledi se ne izvajajo na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o dodatnih zahtevah v zvezi s carinskimi postopki, zlasti tistimi iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, če je to potrebno zaradi ustreznega upravljanja sistema.

4.Kar zadeva ukrepe iz področne kmetijske zakonodaje, razen Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki so potrebna za enotno izvajanje tega člena, zlasti:

(a)v zvezi s konopljo, kot je navedeno v točki (c) člena 4 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola;

(b)v zvezi z bombažem, kot je navedeno v pododdelku 2 oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], sistem za preglede odobrenih medpanožnih organizacij;

(c)v zvezi z vinom, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, pravila o izmeri površin, pa tudi preglede in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšavo pregledov;

(d)preizkuse in metode za ugotavljanje upravičenosti proizvodov do javne intervencije in zasebnega skladiščenja ter uporabo razpisnih postopkov tako za javno intervencijo kot za zasebno skladiščenje;

(e)druga pravila o pregledih, ki jih izvedejo države članice, v zvezi z merili iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Člen 59
Neizpolnjevanje pravil o javnem naročanju

Kadar niso izpolnjena nacionalna pravila ali pravila Unije o javnem naročanju, države članice zagotovijo, da se del pomoči, ki se ne izplača ali se ukine, določi na podlagi resnosti neizpolnjevanja in v skladu z načelom sorazmernosti.

Države članice zagotovijo, da to vpliva na zakonitost in pravilnost transakcije samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.

Člen 60
Klavzula o izogibanju 

Države članice brez poseganja v posebne določbe sprejmejo učinkovite in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo izogibanje določbam zakonodaje Unije in zagotavljajo zlasti, da se nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji navedene zakonodaje.

Člen 61
Skladnost intervencij za namene pregledov v vinskem sektorju

Za namene uporabe intervencij v vinskem sektorju, kot je navedeno v Uredbi (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], države članice zagotovijo, da so upravni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te intervencije, skladni z integriranim sistemom iz poglavja II tega naslova v zvezi z naslednjimi elementi:

(a)identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele;

(b)pregledi.

Člen 62
Varščine

1.Če tako narekuje področna kmetijska zakonodaja, države članice zahtevajo polog varščine, ki zagotavlja, da bo v primeru neizpolnjevanja določene obveznosti na podlagi področne kmetijske zakonodaje v korist pristojnega organa plačan ali zasežen določen znesek.

2.Razen v primeru višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, če določena obveznost ni bila izpolnjena ali je bila izpolnjena le delno.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili, ki:

(a)zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine;

(b)določajo odgovorno osebo v primeru neizpolnjevanja obveznosti;

(c)določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini;

(d)določajo pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta, ter o pogojih za polog in sprostitev te varščine;

(e)določajo posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil;

(f)določajo posledice kršitve obveznosti, za katere je bila položena varščina, kakor je določeno v odstavku 1, vključno z zasegom varščin in stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi pri sprostitvi varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudbe, razpise ali posebne zahtevke in kadar obveznost, zajeta v tej varščini, delno ali v celoti ni izpolnjena, pri čemer se upošteva vrsta obveznosti, količina, pri kateri je bila obveznost kršena, obdobje, ki presega rok, do katerega naj bi bila obveznost izpolnjena, in čas, v katerem se predložijo dokazi o izpolnitvi obveznosti.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)obliki varščine, ki bo položena, in postopku za polog varščine, sprejem varščine in nadomestitev prvotne varščine;

(b)postopkih za sprostitev varščine;

(c)uradnih obvestilih, ki jih morajo poslati države članice in Komisija.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Poglavje II
Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Člen 63
Področje uporabe in opredelitve

1.Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem).

2.Integrirani sistem se uporablja za intervencije v zvezi s površino in živalmi iz poglavij II in IV naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 31 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) 229/2013 32 .

3.Integrirani sistem se v potrebnem obsegu uporablja tudi za upravljanje in kontrolo pogojenosti in ukrepov v vinskem sektorju, kot je določeno v naslovu III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

4.V tem poglavju:

(a)„geoprostorska vloga“ pomeni elektronski obrazec za vlogo, ki vključuje računalniško aplikacijo, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča upravičencem, da prijavijo lokacijo kmetijske parcele gospodarstva in nekmetijske površine, za katere se zahteva plačilo;

(b)„sistem za spremljanje površin“ pomeni postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja kmetijskih dejavnosti in praks na kmetijskih površinah na podlagi podatkov s satelita Sentineli programa Copernicus in drugih vsaj enakovrednih podatkov;

(c)„sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 34 ;

(d)„kmetijska parcela“ pomeni enoto zemljišča, ki predstavlja kmetijsko površino, kot je opredeljena v členu 4 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

(e)„sistem geografskih informacij “ pomeni računalniški sistem, ki omogoča pridobivanje, shranjevanje, analiziranje in prikazovanje geografsko vezanih informacij;

(f)„sistem brez zahtevkov“ pomeni sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč.

Člen 64
Elementi integriranega sistema

1.Integrirani sistem vsebuje naslednje elemente:

(a)identifikacijski sistem za kmetijske parcele;

(b)sistem za geoprostorske vloge in vloge za živali;

(c)sistem za spremljanje površin;

(d)sistem za identifikacijo upravičencev do intervencij in ukrepov iz člena 63(2);

(e)sistem kontrol in kazni;

(f)sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, kadar je to primerno;

(g)sistem za identifikacijo in registracijo živali, kadar je to primerno.

2.Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih zbirk podatkov in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi.

3.Komisija lahko brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

4.Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za pravilno vzpostavitev in delovanje integriranega sistema in si vzajemno pomagajo za namene tega poglavja.

Člen 65
Hranjenje in izmenjava podatkov

1.Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih izložkih, sporočenih v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52, in sporočenem napredku pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 115 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se od držav članic, ki so pristopile k Uniji leta 2013 ali pozneje, zahteva, da omogočijo, da so podatki na voljo za vpogled šele od leta njihovega pristopa.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se od države članice zahteva le, da zagotovi, da so podatki in dokumentacija v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz člena 64(1)(c) na voljo za posvetovanje z dnem začetka izvajanja sistema za spremljanje površin.

2.Države članice lahko uporabljajo zahteve iz odstavka 1 na regionalni ravni pod pogojem, da so te zahteve in upravni postopki za beleženje podatkov in dostop do njih enotni na celotnem ozemlju države članice in da omogočajo zbiranje podatkov na nacionalni ravni.

3.Države članice zagotovijo, da se zbirke podatkov, zbrane preko integriranega sistema, ki so relevantne za Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 35 ali za spremljanje politik Unije, brezplačno izmenjujejo med javnimi organi države članice in da so javno dostopne na nacionalni ravni. Države članice zagotovijo tudi, da imajo institucije in organi Unije dostop do teh zbirk podatkov.

4.Države članice zagotovijo, da se zbirke podatkov, zbrane preko integriranega sistema, ki so pomembne za izdelavo evropske statistike, kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 36 , brezplačno izmenjujejo med statističnim organom Skupnosti, nacionalnimi statističnimi uradi in po potrebi med drugimi nacionalnimi organi, odgovornimi za izdelavo evropske statistike.

5.Države članice omejijo javni dostop do zbirk podatkov iz odstavkov 3 in 4, kadar bi tak dostop neugodno vplival na zaupnost osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Člen 66
Identifikacijski sistem za kmetijske parcele

1.Identifikacijski sistem za kmetijske parcele je geografski informacijski sistem, ki ga vzpostavijo in redno posodabljajo države članice na podlagi letalskega ali satelitskega ortofoto posnetka z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza najmanj natančnosti kartografskega merila 1:5 000.

2.Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele:

(a)enoznačno identificira vsako kmetijsko parcelo in enote zemljišča, ki vsebujejo nekmetijske površine, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja pomoči za intervencije iz naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)vsebuje posodobljene vrednosti za površine, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja pomoči za intervencije iz člena 63(2);

(c)omogoča pravilno lokalizacijo kmetijskih parcel in nekmetijskih površin, za katere se zahteva plačilo;

(d)vsebuje vse informacije, ki so pomembne za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

3.Države članice letno ocenijo kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Če ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa se od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 40.

Poročilo o oceni in, kadar je primerno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se predložijo Komisiji do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 67
Sistem za geoprostorske vloge in vloge za živali

1.Kar zadeva pomoč za intervencije v zvezi s površino iz člena 63(2), ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi strateškimi načrti SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo geoprostorske vloge, ki jo zagotovi pristojni organ.

2.Kar zadeva pomoč za intervencije v zvezi z živalmi iz člena 63(2), ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi strateškimi načrti SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge.

3.Države članice predhodno izpolnijo vloge iz odstavkov 1 in 2 z informacijami iz sistemov iz člena 64(1)(g) ter členov 66, 68, 69 in 71 ali katere koli druge ustrezne javne podatkovne baze.

4.Države članice se lahko odločijo, da sistem brez zahtevkov zajema eno ali več vlog iz odstavkov 1 in 2.

5.Države članice letno ocenijo kakovost sistema za geoprostorske vloge v skladu z metodologijo, vzpostavljeno na ravni Unije.

Če ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa Komisija od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 40.

Poročilo o oceni in, kadar je primerno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se predložijo Komisiji do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 68
Sistem za spremljanje površin

1.Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin.

2.Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Če ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemu, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe ali pa se od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 40.

Poročilo o oceni in, kadar je primerno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se predložijo Komisiji do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 69
Sistem za identifikacijo upravičencev

Sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca do intervencij in ukrepov iz člena 63(2) zagotovi, da se v sistemu identificirajo vse vloge istega upravičenca.

Člen 70
Sistem kontrol in kazni

Države članice za pomoč iz člena 63 vzpostavijo sistem kontrol in kazni.

Odstavki 1 do 5 člena 57 se smiselno uporabljajo.

Člen 71
Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic

Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic omogoča preverjanje pravic z vlogami in identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele.

Člen 72
Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe glede:

(a)dodatnih pravil za ocenjevanje kakovosti iz členov 66, 67 in 68;

(b)nadaljnjih opredelitev, osnovnih značilnosti in pravil o identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, sistemu za identifikacijo upravičencev in sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic iz členov 66, 69 in 71.

Člen 73
Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(i)poročil o oceni kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin;

(ii)popravnih ukrepov, ki jih morajo izvesti države članice, kakor je navedeno v členih 66, 67 in 68;

(b)osnovnih značilnostih in pravilih v zvezi s sistemom za geoprostorske vloge in sistemom za spremljanje površin iz členov 67 in 68.    

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Poglavje III
Pregled transakcij

Člen 74
Področje uporabe in opredelitve

1.To poglavje določa posebna pravila za pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov ali predstavnikov teh subjektov (v nadaljnjem besedilu: podjetja), ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da bi preverili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvajale.

2.To poglavje se ne uporablja za intervencije, ki jih zajema integrirani sistem iz poglavja II tega naslova in poglavja III naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z oblikovanjem seznama intervencij, ki so po svoji naravi in zaradi zahtev glede kontrol neprimerne za dodatne naknadne kontrole s pregledom trgovinskih dokumentov, zato se tak pregled v skladu s tem poglavjem zanje ne uporablja.

3.V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)„trgovinski dokument“ pomeni vse poslovne knjige, registre, knjigovodske listine in dodatno dokumentacijo, obračune, evidence o proizvodnji in kakovosti ter korespondenco, ki se nanaša na poslovno dejavnost podjetja, in poslovne podatke v kakršni koli obliki, vključno z elektronsko shranjenimi podatki, če se ti dokumenti ali podatki neposredno ali posredno nanašajo na transakcije iz odstavka 1;

(b)„tretja oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, neposredno ali posredno povezano s transakcijami, ki jih v okviru sistema financiranja izvaja EKJS.

Člen 75
Pregled s strani držav članic

1.Države članice sistematično pregledujejo trgovinske dokumente podjetij in pri tem upoštevajo vrsto transakcij, ki jih je treba pregledati. Države članice zagotovijo, da izbor podjetij za pregled v čim večji meri zagotavlja, da so ukrepi za preprečevanje in ugotavljanje nepravilnosti učinkoviti. Pri izboru se med drugim upoštevajo finančni pomen podjetij v zadevnem sistemu in drugi dejavniki tveganja.

2.Po potrebi se pregled iz odstavka 1 razširi na fizične in pravne osebe, s katerimi so podjetja povezana, ter druge fizične ali pravne osebe, ki so lahko pomembne za doseganje ciljev iz člena 76.

3.Pregled, opravljen v skladu s tem poglavjem, ne posega v preglede, izvedene v skladu s členoma 47 in 48.

Člen 76
Navzkrižna preverjanja 

1.Pravilnost primarnih podatkov, ki se pregledujejo, se preveri s številom navzkrižnih preverjanj, ki ustreza stopnji potencialnega tveganja, po potrebi tudi navzkrižnih preverjanj trgovinskih dokumentov tretjih oseb, vključno s:

(a)primerjavami s trgovinskimi dokumenti dobaviteljev, strank, prevoznikov in drugih tretjih oseb;

(b)fizičnimi pregledi količine in vrste zalog, kadar je to ustrezno;

(c)primerjavo z evidencami finančnih tokov, ki vodijo do transakcij, opravljenih v okviru sistema financiranja EKJS, ali iz njih izhajajo,

(d)pregledi, povezanimi z vodenjem poslovnih knjig ali evidenc finančnih gibanj, ki med pregledom pokažejo, da so dokumenti, ki jih ima plačilna agencija kot dokazilo za izplačilo pomoči upravičencu, pravilni.

2.Kadar morajo podjetja v skladu z določbami Unije ali nacionalnimi določbami voditi posebne knjigovodske evidence o zalogah, pregled teh poročil v ustreznih primerih vključuje primerjavo s trgovinskimi dokumenti in, kadar je ustrezno, z dejanskimi količinami zalog.

3.Pri izboru transakcij, ki jih je treba pregledati, se v celoti upošteva stopnja potencialnega tveganja.

Člen 77
Dostop do trgovinskih dokumentov

1.Odgovorne osebe v podjetju ali tretja oseba zagotovijo, da se uradnikom, pristojnim za pregled, ali osebam, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, predložijo vsi trgovinski dokumenti in vse dodatne informacije. Elektronsko shranjeni podatki so na voljo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.Uradniki, pristojni za pregled, ali osebe, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, lahko zahtevajo, da se jim predložijo izvlečki ali izvodi dokumentov iz odstavka 1.

3.Če se med pregledom, opravljenim v skladu s tem poglavjem, ugotovi, da trgovinski dokumenti, ki jih hrani podjetje, niso ustrezni za namene pregleda, se podjetje pozove, naj v prihodnje evidence vodi tako, kot zahteva država članica, pristojna za pregled, in sicer brez poseganja v obveznosti, ki jih za zadevni sektor narekujejo druge uredbe.

Države članice določijo datum, s katerim morajo biti takšne evidence pripravljene.

Če so vsi, ali nekateri, trgovinski dokumenti, ki jih je treba pregledati v skladu s tem poglavjem, v podjetju, ki pripada isti poslovni skupini, družbi ali združenju podjetij, vodenim na enotni osnovi kot podjetje, pri katerem se opravlja pregled, in ima sedež bodisi na ozemlju Unije bodisi zunaj njega, podjetje da te trgovinske dokumente na razpolago uradnikom, pristojnim za pregled, na kraju in ob času, ki ga določijo države članice, pristojne za izvajanje pregleda.

4.Države članice zagotovijo, da imajo uradniki, pristojni za pregled, pravico zaseči trgovinske dokumente ali naročiti njihov zaseg. Ta pravica se uveljavlja ob upoštevanju ustreznih nacionalnih določb in ne posega v uporabo kazensko procesnih predpisov v zvezi z zasego dokumentov.

Člen 78
Medsebojna pomoč  

1.Države članice si pri izvajanju pregleda, določenega v tem poglavju, med seboj pomagajo v naslednjih primerih:

(a)če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil ali bi moral biti izplačan oziroma prejet zadevni znesek;

(b)če ima podjetje ali tretja oseba sedež v državi članici, ki ni država članica, v kateri so dokumenti in informacije, ki so potrebni za pregled.

Komisija lahko usklajuje skupne ukrepe, ki zajemajo medsebojno pomoč med dvema ali več državami članicami.

2.Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

3.Če so za pregled določenega podjetja v skladu s členom 75 potrebne dodatne informacije v drugi državi članici, zlasti za navzkrižno preverjanje v skladu s členom 76, se lahko predložijo posebni zahtevki za pregled, skupaj z utemeljitvijo.

Pregled na podlagi zahtevka se izvede najpozneje šest mesecev po prejemu zahtevka za pregled; o rezultatih pregleda se nemudoma obvesti država članica, ki je pregled zahtevala.

Člen 79
Priprava programov

1.Države članice pripravijo programe za preglede, ki se bodo na podlagi člena 75 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

2.Vsako leto pred 15. aprilom države članice pošljejo Komisiji svoj program iz odstavka 1 in v njem navedejo:

(a)število podjetij, ki jih je treba pregledati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;

(b)merila, sprejeta za izdelavo programa.

3.Programe, ki so jih pripravile države članice in predložile Komisiji, države članice izvajajo, če Komisija v osmih tednih ne izrazi pripomb.

4.Za spremembe programa, ki jih uvedejo države članice, se smiselno uporablja odstavek 3.

5.Komisija lahko kadar koli zahteva, da se v program držav članic vključi določena kategorija podjetij.

6.Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem programu iz odstavka 1 ali Komisija v morebitni predlagani spremembi tega programa.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za spremembo praga iz prvega pododstavka.

Člen 80
Posebni oddelki

1.V vsaki državi članici se ustanovi poseben oddelek, pristojen za spremljanje uporabe tega poglavja. Ti oddelki so odgovorni zlasti za:

(a)izvajanje pregledov, določenih v tem poglavju, s strani uradnikov, neposredno zaposlenih v tem posebnem oddelku, ali

(b)usklajevanje in splošen nadzor nad pregledom, ki ga izvajajo uradniki iz drugih oddelkov.

Države članice lahko prav tako določijo, da se izvajanje pregleda na podlagi tega poglavja skupaj dodeli posebnemu oddelku in drugim nacionalnim oddelkom, če je prvi odgovoren za njegovo usklajevanje.

2.Oddelek ali oddelki, odgovorni za uporabo tega poglavja, so organizirani tako, da niso odvisni od oddelkov ali delov oddelkov, pristojnih za plačila in pregled, ki se izvaja pred plačilom.

3.Posebni oddelek iz odstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe, zadevna država članica pa mu da vsa potrebna pooblastila, da lahko opravlja naloge iz tega poglavja.

4.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za kaznovanje fizičnih ali pravnih oseb, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti na podlagi tega poglavja.

Člen 81
Poročila 

1.Države članice pred 1. januarjem, ki sledi obdobju pregledov, Komisiji predložijo podrobno poročilo o uporabi tega poglavja.

Poročilo iz prvega pododstavka vključuje tudi pregled posebnih zahtevkov za pregled iz člena 78(3) in rezultate pregleda, opravljenega na podlagi navedenih zahtevkov.

2.Države članice in Komisija redno izmenjujejo stališča o uporabi tega poglavja.

Člen 82
Dostop do informacij in pregled, ki ga izvaja Komisija

1.V skladu z ustreznim nacionalnim pravom imajo uslužbenci Komisije dostop do vseh dokumentov, pripravljenih bodisi za pregled bodisi po pregledu, izvedenem na podlagi tega poglavja, in podatkov, vključno s tistimi, shranjenimi v sistemih za obdelavo podatkov. Navedeni podatki se predložijo na zahtevo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.Pregled iz člena 75 izvajajo uradniki držav članic. Uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri tem pregledu. Sami ne smejo izvajati pooblastil za pregled, dodeljenih državnim uradnikom. Vendar imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki držav članic.

3.Kadar se izvaja pregled v skladu s členom 78, so uradniki države članice prosilke lahko prisotni pri pregledih v zaprošeni državi članici in imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki te države članice, če se ta s tem strinja.

Uradniki države članice prosilke, ki so prisotni pri pregledu v zaprošeni državi članici, lahko kadar koli predložijo dokazilo o svojem uradnem položaju. Pregled vedno izvajajo uradniki zaprošene države članice.

4.Brez poseganja v določbe uredb (EU, Euratom) št. 883/2013, (Euratom, ES) št. 2988/95, (Euratom, EC) št. 2185/96 in (EU) 2017/1939, kadar nacionalne določbe kazensko procesnega prava določena dejanja pridržujejo za uradnike, posebej imenovane po nacionalnem pravu, niti uslužbenci Komisije niti uradniki države članice, navedeni v odstavku 3, pri teh dejanjih ne sodelujejo. Nikakor se ne udeležijo zlasti hišnih preiskav ali uradnih zaslišanj oseb v okviru kazenskega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do informacij, ki so bile tako pridobljene.

Člen 83
Izvedbena pooblastila 

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme pravila za enotno uporabo tega poglavja, zlasti v povezavi z:

(a)izvajanjem pregleda iz člena 75 v zvezi z izborom podjetij, pogostostjo in časovnim okvirom pregleda;

(b)hranjenjem trgovinskih dokumentov in vrsto dokumentov, ki jih je treba shraniti, ali podatkov, ki jih je treba zabeležiti;

(c)izvajanjem in usklajevanjem skupnih ukrepov iz člena 78(1);

(d)podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine, oblike in načina predložitve zahtevkov, vsebine, oblike in načina uradnega obveščanja ter predložitve in izmenjave informacij, potrebnih v skladu s tem poglavjem;

(e)pogoji in načini objave ali posebnimi pravili in pogoji, ki jih mora pri razširjanju informacij, potrebnih v skladu s to uredbo, ali dajanju teh informacij na voljo pristojnim organom držav članic upoštevati Komisija;

(f)odgovornostmi posebnega oddelka iz člena 80;

(g)vsebino poročil iz člena 81 in vseh drugih obvestil, potrebnih v skladu s tem poglavjem.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Poglavje IV
Kontrolni sistem in kazni v zvezi s pogojenostjo

Člen 84
Kontrolni sistem v zvezi s pogojenostjo

1.Države članice vzpostavijo kontrolni sistem za zagotavljanje, da upravičenci do pomoči iz člena 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) 229/2013 izpolnjujejo obveznosti iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Države članice lahko za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o pogojenosti uporabljajo svoje obstoječe kontrolne sisteme in upravne organe.

Navedeni sistemi so združljivi s kontrolnimi sistemi iz prvega pododstavka tega odstavka.

Države članice na podlagi doseženih rezultatov izvedejo letni pregled kontrolnega sistema iz prvega pododstavka.

2.V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)„zahteva“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v členu 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], v okviru določenega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta;

(b)„akt“ pomeni vsako posamezno direktivo in uredbo iz člena 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

3.    Države članice v svojem kontrolnem sistemu iz odstavka 1:

(a)vključijo preglede na kraju samem za preverjanje, ali upravičenci izpolnjujejo obveznosti iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)lahko, odvisno od zadevnih zahtev, standardov, aktov ali področij pogojenosti, uporabijo preglede, opravljene v okviru kontrolnih sistemov, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, akt ali področje pogojenosti, pod pogojem, da je učinkovitost navedenih pregledov najmanj enaka pregledom na kraju samem iz točke (a);

(c)lahko, kadar je to ustrezno, za izvedbo pregledov na kraju samem iz točke (a) uporabijo daljinsko zaznavanje ali sistem za spremljanje površin;

(d)pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, ter vključijo naključno komponento in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Člen 85
Sistem upravnih kazni za pogojenost

1.Države članice vzpostavijo sistem za uporabo upravnih kazni za upravičence iz člena 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], ki kadar koli v zadevnem koledarskem letu ne izpolnjujejo pravil o pogojenosti, kot so določena v oddelku 2 poglavja 1 naslova III navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: sistem kazni).

V okviru navedenega sistema se upravne kazni iz prvega pododstavka uporabijo samo, če je neizpolnjevanje posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec; in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)neizpolnjevanje je povezano s kmetijsko dejavnostjo upravičenca;

(b)gre za kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva upravičenca.

V zvezi z gozdnimi območji pa se upravna kazen iz prvega pododstavka ne uporabi, če se za zadevno območje ne zaprosi za podporo v skladu s členoma 65 in 66 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

2.Države članice v svoje sisteme kazni iz odstavka 1:

(a)vključijo pravila o uporabi upravnih kazni v primerih, ko se zemljišče prerazporedi v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih. Ta pravila temeljijo na pošteni in pravični porazdelitvi odgovornosti za neizpolnjevanje med prenosnike in prevzemnike;

V tej točki „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

(b)lahko odločijo, da ne glede na odstavek 1 ne bodo uporabile kazni na upravičenca in na koledarsko leto, kadar višina kazni znaša 100 EUR ali manj. Upravičenec je uradno obveščen o ugotovljenem neupoštevanju pravil in o obveznosti, da ga odpravi;

(c)zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži, če je neizpolnjevanje posledica višje sile.

3.Uporaba upravne kazni ne vpliva na zakonitost in pravilnost odhodkov, za katere se uporablja.

Člen 86
Izračun kazni

1.Upravne kazni iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz navedenega oddelka navedene uredbe, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost, ponavljanje ali namernost ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.    

2.V primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 tega člena.

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Primeri neizpolnjevanja, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa vedno vodijo do zmanjšanja ali izključitve.

Države članice lahko upravičencem, ki prejmejo zgodnje opozorilo, zagotovijo obvezno usposabljanje v okviru sistema kmetijskega svetovanja iz oddelka 3 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

3.V primeru ponovitve je odstotek zmanjšanja višji od odstotka, ki se uporabi v primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti, ki se sankcionira prvič.

4.V primeru namernega neizpolnjevanja je odstotek višji od odstotka, ki se uporabi v primeru ponovitve iz odstavka 3, in se lahko povzpne vse do popolne izključitve iz plačil ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

5.Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med državami članicami ter učinkovitost in odvračilni učinek sistema kazni, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili za uporabo in izračun kazni.

Člen 87
Zneski, ki izhajajo iz upravnih kazni za pogojenost

Države članice lahko obdržijo 20 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 86.

Naslov V
Splošne določbe

POGLAVJE I
Posredovanj
e informacij

Člen 88
Sporočanje informacij

1.Poleg določb iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:

(a)za akreditirane plačilne agencije in akreditirane usklajevalne organe:

(i) dokumente o njihovi akreditaciji,

(ii) informacijo o njihovi funkciji (akreditirana plačilna agencija ali akreditirani usklajevalni organ),

(iii) kjer je ustrezno, dokument o odvzemu akreditacije;

(b)za certifikacijske organe:

(i) njihovo ime,

(ii) njihov naslov;

(c)za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, financiranih iz skladov:

(i) izjave o odhodkih, ki veljajo tudi kot zahtevki za plačilo in jih podpiše akreditirana plačilna agencija ali akreditiran usklajevalni organ, priložene pa morajo biti zahtevane informacije,

(ii) oceno finančnih zahtev, kar zadeva EKJS, ter posodobljeno oceno izjav o odhodkih za tekoče leto in oceno izjav o odhodkih za naslednje proračunsko leto, kar zadeva EKSRP,

(iii) izjavo o upravljanju in letne obračune akreditiranih plačilnih agencij.

Letni obračuni akreditiranih plačilnih agencij, ki zadevajo odhodke EKSRP, se predložijo na ravni vsakega strateškega načrta SKP.

2.Države članice Komisijo redno obveščajo o uporabi integriranega sistema iz poglavja II naslova IV. Komisija o tej zadevi pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami.

Člen 89
Zaupnost

1.Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo zaupnost informacij, posredovanih ali pridobljenih v okviru ukrepov preverjanja in potrditve obračunov, izvedenih na podlagi te uredbe.

Za te informacije se uporabljajo pravila iz člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

2.Brez poseganja v nacionalne določbe v zvezi s sodnimi postopki se informacije, zbrane med postopkom pregleda iz poglavja III naslova IV, varujejo kot poklicna tajnost. Razkrijejo se lahko le osebam, ki se z njimi morajo seznaniti, da bi lahko izvajale svoje dolžnosti v državah članicah ali institucijah Unije.

Člen 90
Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)obliki, vsebini, periodičnosti, rokih in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(i) izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihovih posodobitev, skupaj z namenskimi prejemki,

(ii) izjave o upravljanju in letnih obračunov akreditiranih plačilnih agencij,

(iii) poročil o certifikaciji obračunov,

(iv) imen in podrobnejših podatkov o akreditiranih plačilnih agencijah, akreditiranih usklajevalnih organih in certifikacijskih organih,

(v) podrobnosti upoštevanja in izplačil odhodkov, financiranih v okviru skladov,

(vi) uradnih obvestil o finančnih popravkih, ki so jih izvedle države članice v okviru intervencij za razvoj podeželja,

(vii) podatkov v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 57;

(b)ureditvi izmenjave informacij in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter izvajanju informacijskih sistemov, skupaj z vrsto, obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba obdelati v teh sistemih, in pravili za njihovo shranjevanje;

(c)uradnih obvestilih Komisiji o informacijah, dokumentih, statistiki in poročilih s strani držav članic ter rokih in metodah za uradno obveščanje.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Poglavje II
Uporaba eura

Člen 91
Splošna načela

1.Zneski iz sklepov Komisije o sprejetju strateških načrtov SKP, zneski obveznosti in plačil Komisije, pa tudi zneski izkazanih ali potrjenih odhodkov ter zneski iz izjav o odhodkih držav članic, se izrazijo in izplačajo v eurih.

2.Cene in zneski, določeni v področni kmetijski zakonodaji, se izrazijo v eurih.

V državah članicah, katerih valuta je euro, se odobrijo ali zberejo v eurih, v ostalih državah pa v nacionalnih valutah.

Člen 92
Menjalni tečaj in operativni dogodek

1.V državah članicah, katerih valuta ni euro, se cene in zneski iz člena 91(2) na podlagi menjalnega tečaja pretvorijo v nacionalno valuto.

2.Operativni dogodek za menjalni tečaj je:

(a)dokončanje carinskih uvoznih ali izvoznih formalnosti za zneske, pobrane ali odobrene v trgovini s tretjimi državami;

(b)v vseh drugih primerih poslovni dogodek, s katerim se doseže gospodarski cilj operacije.

3.Kadar se neposredno plačilo iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] upravičencu izplačuje v valuti, ki ni euro, države članice pretvorijo znesek pomoči, izražen v eurih, v nacionalno valuto na podlagi zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke pred 1. oktobrom tistega leta, za katero se odobri pomoč.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odločijo, da v upravičenih primerih izvedejo pretvorbo na podlagi povprečja menjalnih tečajev, ki ga določi Evropska centralna banka v mesecu pred 1. oktobrom leta, za katero se odobri pomoč. Če se države članice odločijo za to možnost, ta povprečni tečaj določijo in objavijo pred 1. decembrom zadevnega leta.

4.Kar zadeva EKJS, država članica, katere valuta ni euro, pri pripravi izjav o odhodkih uporabi enak menjalni tečaj, kot ga je uporabila pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, kot je v skladu z določbami tega poglavja.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o navedenih operativnih dogodkih in menjalnem tečaju, ki se uporabi. Posamezni operativni dogodek se določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)dejanska uporabnost sprememb menjalnega tečaja v najkrajšem možnem času;

(b)podobnost operativnih dogodkov za podobne operacije, izvedene v okviru ureditve trga;

(c)skladnost operativnih dogodkov za različne cene in zneske v zvezi z ureditvijo trga;

(d)uporabnost in učinkovitost preverjanja uporabe ustreznih menjalnih tečajev.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in kadar so evidentirani postopki javnega skladiščenja v obračunih plačilne agencije.

Člen 93
Zaščitni ukrepi in odstopanja

1.Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bodo njegovo uporabo ogrozile nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od obstoječih pravil, a le tako dolgo, kolikor je to nujno potrebno.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Evropski parlament, Svet in države članice so nemudoma uradno obveščeni o ukrepih iz prvega pododstavka.

2.Kadar obstaja verjetnost, da bi nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto, ogrozile uporabo prava Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od tega poglavja, in sicer v naslednjih primerih:

(a)kadar država uporablja neobičajne menjalne postopke, na primer več menjalnih tečajev, ali izvaja barter pogodbe;

(b)kadar valuta držav ne kotira na uradnem deviznem trgu ali če bi trend takšnih valut lahko povzročil izkrivljanje trgovine.

Člen 94
Uporaba eura v državah, ki niso del euroobmočja

1.Če se država članica, katere valuta ni euro, odloči, da bo odhodke, ki izhajajo iz področne kmetijske zakonodaje, izplačala v eurih namesto v svoji nacionalni valuti, država članica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da uporaba eura ne pomeni sistematične prednosti v primerjavi z uporabo nacionalne valute.

2.Država članica Komisijo uradno obvesti o načrtovanih ukrepih, preden začnejo veljati. Ukrepi ne smejo začeti veljati, dokler Komisija ne da svojega soglasja.

Poglavje III
Poročanje

Člen 95
Letno finančno poročilo

Do konca septembra vsakega leta, ki sledi proračunskemu letu, Komisija pripravi finančno poročilo o upravljanju skladov v preteklem proračunskem letu, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poglavje IV
Preglednost

Člen 96
Objava informacij v zvezi z upravičenci

1.V skladu s [členom 44(3) do (5) Uredbe (EU) .../..., uredba o skupnih določbah] in odstavki 2, 3 in 4 tega člena države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev do sredstev iz skladov.

2.[Člen 44(3) do (5) Uredbe (EU) .../..., uredba o skupnih določbah] se uporablja za upravičence do sredstev za EKSRP iz EKJS, kadar je to ustrezno; vendar se zneski, ki ustrezajo nacionalnemu prispevku in stopnji sofinanciranja, kakor je določeno v točkah (h) in (i) člena 44(3) navedene uredbe, ne uporabljajo za EKJS.

3.V tem členu:

„operacija“ pomeni ukrep ali intervencijo;

„lokacija“ pomeni občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in poštno številko ali del poštne številke, ki določa občino, kadar je ta poštna številka na voljo.

4.Informacije iz člena 44(3) do (5) navedene uredbe so dostopne na enotnem spletnem mestu za vsako državo članico. Dostopne so dve leti od datuma prve objave.

Države članice ne objavijo informacij iz točk (a) in (b) člena 44(3) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah], če znesek pomoči, ki ga prejme upravičenec v enem letu, znaša 1 250 EUR ali manj.

Člen 97
Obveščanje upravičencev o objavi podatkov v zvezi z njimi

Države članice upravičence obvestijo o tem, da bodo njihovi podatki objavljeni v skladu z določbami člena 96 in da lahko podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije.

Države članice v zvezi z osebnimi podatki v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2016/679 upravičence obvestijo o njihovih pravicah, določenih v navedeni uredbi, in o postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje navedenih pravic.

Člen 98
Izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)obliki, vključno z načinom predstavitve po posameznem ukrepu ali intervenciji, in časovnem načrtu objave iz členov 96 in 97;

(b)enotni uporabi člena 97;

(c)sodelovanju med Komisijo in državami članicami.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Poglavje V
Varstvo osebnih podatkov

Člen 99
Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.Brez poseganja v člene od 96 do 98 države članice in Komisija zbirajo osebne podatke z namenom izvajanja svojih upravljavskih, kontrolnih in revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja v okviru te uredbe, predvsem tistih iz poglavja II naslova II, poglavij III in IV naslova III, naslova IV in poglavja III naslova V, ter za statistične namene in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s tem namenom.

2.Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in vrednotenja v okviru Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] ter za statistične namene, se spremenijo v anonimne ter se obdelajo le v zbirni obliki.

3.Osebni podatki se obdelujejo v skladu z uredbama (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega nacionalnega prava in prava Unije.

4.Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo zato pravice do varstva podatkov, določene v uredbah (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679.

Naslov VI
Delegirani in izvedbeni akti

Člen 100
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10, 15, 21, 36, 38, 39, 42, 45, 50, 52, 53, 58, 62, 72, 74, 79, 86, 92, 93 in 103 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Pooblastilo iz členov 10, 15, 21, 36, 38, 39, 42, 45, 50, 52, 53, 58, 62, 72, 74, 79, 86, 92, 93 in 103 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 10, 15, 21, 36, 38, 39, 42, 45, 50, 52, 53, 58, 62, 72, 74, 79, 86, 92, 93 in 103, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskega parlamenta in Sveta o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 101
Postopek v odboru 

1.Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za kmetijska sklada. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Za namene členov 10, 11, 15, 16, 19, 21, 24, 30, 37, 38, 39, 40, 42, 45, 50, 51, 52, 53, 56, 57, 58, 62, 73, 83, 90, 93 in 98 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na intervencije v obliki neposrednih plačil, intervencije za razvoj podeželja in skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za skupno kmetijsko politiko, ustanovljen z Uredbo (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], oziroma Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Naslov VII
Končne določbe

Člen 102
Razveljavitev

1.Uredba (EU) št. 1306/2013 se razveljavi.

Vendar:

(a)se člen 5, člen 7(3), člena 9 in 34, člen 35(4), členi 36, 37, 38, 43, 51, 52, 54, 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna izvedbena in delegirana pravila v zvezi z EKJS še naprej uporabljajo za nastale odhodke in izvedena plačila za kmetijsko proračunsko leto 2020 in predhodna leta, v zvezi z EKSRP pa na nastale odhodke in izvedena plačila za programe za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013,

(b)se člen 69 Uredbe (EU) št. 1306/2013 še naprej uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, in programe za razvoj podeželja, ki jih je Komisija odobrila v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, ter druge ukrepe SKP, kot so določeni v poglavju I naslova II Uredbe (EU) št. 1306/2013 in se izvedejo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in Uredbe (EU) št. 1308/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta 37 .

2.Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 103
Prehodni ukrepi

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od pravil iz te uredbe in dodatki k njim. 

Člen 104
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

2.Vendar se v zvezi z EKJS členi 7, 10, 18, 19, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 43, 51, 52, 53 in 54 uporabljajo za odhodke, ki se izvršijo od 16. oktobra 2020, v zvezi z EKSRP pa za odhodke, ki se izvršijo v skladu z Uredbo (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga

a) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013;

b) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

c) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov.

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Programski sklop 8 – kmetijska in pomorska politika v okviru razdelka 3 večletnega finančnega okvira 2021–2027 – Naravni viri in okolje

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

 nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 38 . 

 podaljšanje obstoječega ukrepa. 

 združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Namen ciljev skupne kmetijske politike (SKP) iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije je_

(a) povečati kmetijsko produktivnost (vključno s tehničnim napredkom in optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov);

(b) s tem zagotoviti primerni življenjski standard kmetijski skupnosti (tudi s povečanjem zaslužka);

(c) stabilizirati trge;

(d) zagotoviti redno preskrbo in

(e) zagotoviti dostopnost preskrbe za potrošnike po primernih cenah.

Cilji so prilagojeni in opredeljeni glede na izzive iz oddelka 1.4.2 spodaj, da se poudari deset prednostnih nalog Komisije za obdobje 2015–2019 in cilje trajnostnega razvoja ZN ter izpolni zgoraj navedeno, z namenom določiti zakonodajno okvir za skupno kmetijsko politiko v obdobju 2021–2027 – enostavnejšo, pametnejšo, sodobnejšo in bolj trajnostno SKP.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Zaradi čezmejne in globalne narave ključnih izzivov, s katerimi se soočata kmetijstvo in podeželje v EU, je potrebna skupna politika na ravni EU. Navedene izzive SKP naslavlja z:

● varovanjem enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev prek skupnega podpornega sistema varnostne mreže za dohodke, na katerem temelji prehranska varnost, ter s preprečevanjem potencialnega izkrivljanja konkurence;

● krepitvijo odpornosti kmetijskega sektorja EU, ki je potrebna za izkoriščanje globalizacije in

● uresničevanjem ključnih razsežnosti izzivov v zvezi s trajnostnostjo, kot so podnebne spremembe, raba voda, kakovost zraka in biotska raznovrstnost v okviru okoljske arhitekture SKP.

Na drugih področjih mora biti trdna vseevropska razsežnost združena z več subsidiarnosti. Ta področja vključujejo prehransko varnost (npr. harmonizacijo standardov), izzive v zvezi s podeželjem (velike razlike v brezposelnosti na podeželju med državami članicami), pomanjkljivo podeželsko infrastrukturo, pomanjkljivosti na področju raziskav in inovacij ter težave, povezane s kakovostjo hrane, javnim zdravjem in prehrano. Ustrezen odziv na te izzive na ravni EU omogoča učinkovitejše in uspešnejše ukrepanje, kadar ga spremlja več prožnosti na ravni držav članic.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Na podlagi ocene veljavnega okvira politike, širokega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki sta priložena pravnim predlogom.

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Predvsem kar zadeva SKP, bodo z vključitvijo izvajanja intervencij, ki jih financirata EKJS in EKSRP, v en strateški okvir strateškega načrta SKP nastali znatni sinergijski učinki in poenostavitve. Že vzpostavljene strukture v državah članicah se ohranijo, pravila upravljanja in nadzora pa se poenostavijo in prilagodijo po meri konkretnim intervencijam, ki jih izvajajo države članice.

SKP ohranja močne sinergije s podnebnimi in okoljskimi politikami, prehransko varnostjo in vprašanji, povezanimi z zdravjem, digitalno agendo na podeželju in biogospodarstvom, širitvijo znanja in inovacij ter sosedsko politiko, trgovinsko in razvojno politiko, Erasmus+.

SKP bo delovala v sinergiji in dopolnjevanju z drugimi politikami EU ter skladi, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada InvestEU, devetega okvirnega programa za raziskave ter okoljskih politik in politik, povezanih s podnebjem. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila za čim večjo doslednost in dopolnjevanje med skladi, pri čemer se bo zagotovilo upoštevanje posebnosti teh politik.

Sinergije s programom Obzorje Evropa se bodo še naprej zagotavljale in razvijale v okviru grozda FP9 „viri hrane in naravni viri“, katerega cilj je, da kmetijstvo in prehranski sistemi postanejo popolnoma varni, trajnostni, odporni, krožni, raznoliki in inovativni. SKP bo z uvedbo biogospodarstva kot prednostne naloge SKP še močneje povezan s politiko EU glede raziskav in inovacij. V sklopu grozda o „hrani in naravnih virih“ je poudarek tudi na izkoriščanju prednosti digitalne revolucije, zato bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti prispevale k digitalni preobrazbi kmetijstva in podeželskih območij.

Zakonodajne predloge, na katere se nanaša ta ocena finančnih posledic, je treba obravnavati v širšem okviru predloga uredbe o skupnih določbah, ki določa enoten okvir skupnih pravil za sklade, kot so EKSRP, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter drugi. Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi izvajanja.

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Časovno omejeno

    trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027

   finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2027 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov.

Izvajanje od leta 2021 (proračunsko leto).

1.6.Načrtovani načini upravljanja 39  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

   z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Brez vsebinskih sprememb glede na trenutno stanje, tj. večino odhodkov v zvezi z zakonodajnimi predlogi o SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno upravljanje Komisije.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Okvir uspešnosti, spremljanja in vrednotenja se določi z namenom:

(a)    oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost SKP za EU;

(b)    določiti mejnike in cilje za konkretne cilje strateškega načrta SKP;

(c)    spremljati napredek pri doseganju ciljev strateškega načrta SKP;

(d)    oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost, ustreznost in usklajenost intervencij strateških načrtov SKP;

(e)    podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem.

Organ upravljanja in nadzorni odbor bosta spremljala izvajanje strateškega načrta SKP in napredek pri doseganju njegovih ciljev.

Letna poročila o smotrnosti

Države članice Komisiji predložijo letna poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklem koledarskem letu do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2030. V teh poročilih se določijo ključne kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP glede na finančne podatke, kazalnike učinka in rezultatov. Vsebujejo tudi informacije o realiziranih izložkih, realiziranih odhodkih, realiziranih rezultatih in oddaljenosti od ustreznih ciljev.

Poslani podatki se nanašajo na dosežene vrednosti kazalnikov za delno in v celoti izvedene ukrepe. Prav tako se v njih navedejo sinteza stanja izvajanja strateškega načrta SKP, realiziranega v preteklem proračunskem letu, kakršna koli vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti v zvezi z odstopanji od mejnikov, in sicer z izpostavitvijo razlogov in po potrebi sprejetih ukrepov.

Komisija izvede letni pregled smotrnosti in letno potrditev smotrnosti na podlagi informacij iz letnih poročil o smotrnosti.

Vrednotenje strateškega načrta SKP

Države članice izvedejo predhodna vrednotenja, vključno z analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj, relevantnih za zadevni strateški načrt SKP, da se ugotovijo potrebe, ki jih mora ta obravnavati.

Vrednotenja strateških načrtov SKP izvedejo države članice za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti EU ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP.

Ocena smotrnosti s strani Komisije

Komisija pripravi večletni načrt ocenjevanja SKP, ki naj se izvaja na odgovornost Komisije.

Komisija izvede vmesno vrednotenje, da bi pregledala uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU skladov do konca leta 2025 ob upoštevanju kazalnikov iz Priloge VII. Komisija lahko v skladu z členom 128 finančne uredbe uporabi vse ustrezne že razpoložljive informacije.

Komisija izvede naknadno vrednotenje, da oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU skladov.

Na podlagi dokazov iz ocen SKP, vključno z vrednotenji strateških načrtov SKP, ter drugih ustreznih virov informacij, Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu po zaključku vmesne ocene predstavi prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati glede uspešnosti SKP. Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2031.

Poročanje na podlagi ključnega niza kazalnikov

Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri mora Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov.

Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti iz navedenega člena, merjeni s ključnim nizom kazalnikov.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

SKP se predvsem izvaja v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Obstoječi organi upravljanja, ustanovljeni v državah članicah, zlasti plačilne agencije in certifikacijski organi so se izkazali za učinkovite pri zaščiti proračuna EU in zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja. Stalne nizke stopnje napak v okviru SKP v najnovejših letih kažejo, da upravljavski in kontrolni sistemi, ki so jih vzpostavile države članice, delujejo pravilno in da zagotavljajo razumna zagotovila.

Novi model izvajanja v okviru SKP to stanje priznava tako, da pri odločanju in upravljanju obstoječih kontrolnih sistemov daje več subsidiarnosti državam članicam v okviru splošnejšega sklopa pravil na ravni Unije. Poleg tega bo SKP po strategiji za pripravo proračuna, osredotočeni na rezultate in plačila glede na smotrnost, povezala upravičenost plačil z dejansko realizacijo na terenu. Smotrnost je zato v osrčju finančnega upravljanja in modela zagotovil v zakonodajnih predlogih za SKP za obdobje po letu 2020.

Strategija kontrole v novem obdobju bo v celoti usklajena s pristopom enotne revizije, pri čemer bo zagotavljala, da akreditirane plačilne agencije in certifikacijski organi zagotavljajo potrebna zagotovila. Komisija bo posebno pozornost namenila učinkovitemu delovanju vzpostavljenih sistemov upravljanja in zanesljivosti poročanja o smotrnosti. Kot trenutno, bosta na začetku obdobja oblikovana revizijska strategija in večletni delovni program.

Če povzamemo, Komisija bo zagotovila, da sistemi upravljanja, vzpostavljeni v državah članicah, učinkovito delujejo, da bodo povrnili plačila, ki jih imajo akreditirane plačilne agencije, ter da bodo izvedli letno potrditev smotrnosti, v kateri bodo ocenjeni doseženi izložki, ki so jih sporočile države članice.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Upravičencev SKP je več kot sedem milijonov in prejemajo podporo v okviru zelo različnih shem pomoči. Trend zmanjševanja stopnje napak na področju SKP kaže, da so sistemi upravljanja in kontrolni sistemi v plačilnih agencijah trdni in zanesljivi.

SKP se je do sedaj izvajala na podlagi podrobnih pravil o upravičenosti na ravni upravičenca, kar je prispevalo h kompleksnosti, upravnim bremenom in tveganju napak. Stroški sistema upravljanja in kontrolnega sistema, s katerimi bi se ublažilo to tveganje, so bili šteti za nekoliko nesorazmerne.

Zakonodajni sveženj za SKP po letu 2020 bistveno zmanjšuje element skladnosti in povečuje poudarek na smotrnosti. Obveznosti, ki izhajajo iz pravil EU, morajo izpolniti države članice, ki bi nato morale vzpostaviti primeren sistem upravljanja in kontrolni sistem. Države članice bodo imele več prožnosti pri oblikovanju shem in ukrepov, ki bolje ustrezajo njihovim konkretnim razmeram. Zato bo financiranje SKP pogojeno s strateškim uresničevanjem politike pri doseganju skupnih ciljev, določenih na ravni EU. Načrt SKP bo dogovor med državami članicami in Komisijo, pri čemer se določijo in odobrijo strategija, cilji, intervencije in načrtovani odhodki za 7 let.

Predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike prilagaja zdajšnjo ureditev temu novemu modelu izvajanja, ob hkratnem ohranjanju dobro delujočih organov upravljanja (plačilnih agencij in certifikacijskih organov). Kot v trenutnih razmerah, mora vsako leto vodja vsake plačilne agencije predložiti izjavo o upravljanju, ki zajema popolnost, točnost in verodostojnost obračunov, pravilno delovanje upravnih struktur, vključno z izpolnjevanjem osnovnih zahtev EU, in zanesljivost poročanja o smotrnosti. Neodvisen revizijski organ (certifikacijski organ) mora podati mnenje o teh elementih.

Odhodki se bodo zmanjšali, če država članica ni dosegla izložkov dogovorjenih standardov. Revizije skladnosti se bodo še vedno izvajale, da se bo ocenilo delovanje struktur upravljanja. Komisija bo še naprej izvajala revizijo kmetijskih odhodkov, pri čemer bo uporabljala pristop na osnovi tveganja , s čimer bo zagotovila, da bodo v skladu z načelom enotne revizije predmet njenih revizij najbolj tveganja področja. Poleg tega obstajajo jasni mehanizmi za začasno ustavitev plačil v primerih resnih pomanjkljivosti v strukturah upravljanja ali pomembnih trendih nezadostne smotrnosti.

Glavno tveganje za novo obdobje je, da zmanjšanje konkretnih in podrobnih pravil o tem, kako naj se vzpostavi sistem upravljanja in kontrolni sistem v državi članici na ravni plačilnih agencij, lahko vpliva na ugled Komisije v primerih, ko se ne upoštevajo pravila o upravičenosti, ki so jih določile države članice. Poudariti je treba, da bo Komisija zagotovila, da so sistemi upravljanja vzpostavljeni in da se dosegajo izložki in rezultati. V duhu priprave proračuna, ki se osredotoča na rezultate, se bo Komisija osredotočila na to, kar politika uresničuje.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Novi model izvajanja SKP naj bi znatno zmanjšal strošek kontrol, tako za države članice kot tudi za upravičence.

Zahteve na ravni EU so se znatno zmanjšale in so bile določene na ravni držav članic, ki bi morale izkoristiti to priložnost za prilagoditev obveznosti, ki jih morajo upravičenci izpolniti glede na konkretne nacionalne ali regionalne okoliščine.

Države članice bodo opredelile sistem upravljanja in kontrolni sistem v poenostavljenem okviru EU, opredeljenem v zakonodajnih predlogih. Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), na katerega pripade približno 88 % plačil SKP, se ohrani, čeprav bodo posebni elementi, ki so bili doslej opredeljeni na ravni EU, prepuščeni državam članicam. Zato intenzivnost in področje uporabe nadzora, ki sta glavno gonilo stroškov, na ravni EU nista več opredeljena.

Osredotočenost na smotrnost poslovanja zahteva trden in zanesljiv sistem poročanja, ki bo, kot je navedeno v prejšnjih oddelkih, predmet neodvisnih revizij. Vendar naj to bi znatno vplivalo na upravno breme držav članic, saj je večina kazalnikov izložkov že na voljo v akreditiranih plačilnih agencijah.

Države članice imajo potencial, da lahko poenostavijo in zmanjšajo upravno breme, povezano z upravljanjem in nadzorom SKP, saj bodo lahko pravila o upravičenosti po meri prilagodile na ravni upravičencev in določile najprimernejši način nadzora (ki ne bo univerzalen). Kot je navedeno v oceni učinka, priloženi zakonodajnim predlogom SKP, v poglavju o poenostavitvi naj stroški uresničevanja za novo SKP ne bi bili višji (trenutno 3,6 %), tudi če se upošteva večja osredotočenost na poročanje o smotrnosti.

Kar zadeva pričakovano stopnjo napak v skladu z novim modelom izvajanja, se upravičenost izdatkov ocenjuje v smislu doseženih izložkov. Zato napake ne bi bile izračunane v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo posameznih transakcij, ampak na ravni izložkov, doseženih v povezavi s povrnjeni odhodki. Odhodki, ki nimajo ustreznega izložka, bodo zmanjšani v okviru letne potrditve smotrnosti, tako da bo proračun EU še naprej zaščiten.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Zakonodajni sveženj predvideva, da države članice zagotovijo učinkovito preprečevanje goljufij, zlasti na področjih z višjo stopnjo tveganja in preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. Države članice morajo naložiti učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi.

Te osnovne zahteve EU so del struktur upravljanja, ki jih bodo revidirali certifikacijskih organov, in po pristopa, ki temelji na tveganju, tudi s strani Komisiji po načelu enotne revizije.

Podrobnosti bodo obravnave v revidirani strategiji za boj proti goljufijam, kot bo ustrezno. Vendar naj secvrste goljufij in druge hude nepravilnosti v prihodnosti v primerjavi s sedanjim stanjem ne bi bistveno spremenile.

Sedanji pristop k doseganju ciljnega usposabljanja za države članice glede preprečevanja, odkrivanja in odprave goljufij in drugih hudih nepravilnosti bo verjetno razširjen na prihodnjo SKP. Enako velja za tematske smernice državam članicam o posebnih področjih tveganj.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

Zneski, navedeni v tej oceni finančnih posledic, so izraženi v trenutnih cenah.

Poleg sprememb, ki jih bodo prinesli zakonodajni predlogi, navedeni v spodnjih tabelah, bodo ti zakonodajni predlogi privedli še do nekaterih drugih sprememb, ki nimajo finančnih posledic.

Kar zadeva odhodke, povezane s trgom, je treba poudariti, da so osnovani na predpostavki, da ni nobenega odkupa v okviru javne intervencije ali kakršnega koli drugega ukrepa, povezanega s krizno situacijo v katerem koli sektorju.

V okviru EKJS bo vzpostavljena nova kmetijska rezerva, da se zagotovi dodatna podpora kmetijskemu sektorju za varnostne ukrepe v okviru upravljanja trga ali stabilizacije in/ali v primeru kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. Znesek rezerve bo najmanj 400 milijonov EUR na začetku vsakega proračunskega leta. Neporabljeni zneski rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju v proračunskem letu 2020 se bodo prenesli v proračunsko leto 2021, da se vzpostavi rezerva; v obdobju 2021–2027 se bo uporabljala letna nadaljnja uporaba neporabljenih zneskov. Če se uporabi rezerva, se ponovno zapolni z uporabo obstoječih proračunskih sredstev ali svežih odobritev. Če bo posebna zgornja meja za EKJS, določena v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, presežena, se bo finančna disciplina uporabljala za kritje vseh potreb nad posebno zgornjo mejo, vključno s tistimi za ponovno polnjenje rezerve. Zato v obdobju 2021–2027 ni predvidena ponavljajoča se uporaba finančne discipline za namen oblikovanja rezerve. Mehanizem finančne discipline bo ostal, da se zagotovi upoštevanje posebne zgornje meje za EKJS.

Kar zadeva vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, so neto zgornje meje za proračunsko leto 2021 (koledarsko leto 2020), določene z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, višje od zneskov, dodeljenih za vrste neposrednih plačil, navedenih v spremnih tabelah, zato jih bo treba prilagoditi v skladu s končnim dogovorom o financiranju skupne kmetijske politike v rokih, potrebnih za pravočasno izvedbo v državah članicah.

Predlog vključuje nadaljevanje procesa zunanje konvergence neposrednih plačil. Države članice, katerih povprečna raven podpore je nižja od 90 % povprečja EU, bodo dosegla 50 % razlike do 90 % povprečja EU v šestih postopnih korakih, začenši leta 2022. Vse države članice bodo prispevale k financiranju te konvergence. Odraža se v dodelitvah neposrednih plačil držav članic iz Priloge IV k uredbi o strateških načrtih za SKP.

Vpliv zmanjšanja plačil pri neposredni podpori kmetom je proračunsko nevtralen za dodelitev neposrednih plačil, saj se bo produkt zmanjšanja plačil uporabil za financiranje prerazporeditvenega plačila v isti državi članici. Če produkt zmanjšanja plačil ne more biti nadomeščen pri financiranju vrst neposrednih plačil, bo prenesen na dodelitev EKSRP zadevne države članice. Na tej stopnji ni mogoče količinsko opredeliti zneskov takega možnega prenosa.

Glede namenskih dohodkov, dodeljenih EKJS, ocena odraža učinek odobrenih odlogov in obrokov za pretekle odločbe o potrditvi, ki bodo unovčene po letu 2020, in ocenjene namenske dohodke iz potrditve in nepravilnosti, ki jih je treba pobrati. Predpostavlja se, da se bodo slednje po uvedbi novega modela izvajanja glede na zdajšnje ravni zmanjšale.

Kar zadeva EKSRP, predlog predvideva znižanje stopenj sofinanciranja EU podobno kot pri drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladih. To bo skupaj z dodeljenimi sredstvi za vrste intervencij EKSRP omogočilo, da se javna podpora evropskim podeželskim območjem v veliki meri ne spremeni. Dodelitev po državah članicah temelji na objektivnih merilih in pretekli smotrnosti.

Predlogi reforme vsebujejo določbe, ki državam članicam omogočajo določeno stopnjo prožnosti v zvezi z njihovo dodelitvijo za vrste neposrednih plačil in za vrste intervencij za razvoja podeželja ter tudi med dodelitvijo za vrste intervencij v zvezi z neposrednimi plačili in za nekatere sektorske vrste intervencij. Če se države članice odločijo uporabiti navedeno prožnost, bo to imelo finančne posledice v okviru zadevnih zneskov, ki se jih na tej točki še ne da količinsko opredeliti.

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predhodni seznam predlaganih novih odhodkovnih proračunskih vrstic 40  

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Razdelek 3:

Naravni viri in okolje

dif./nedif. 41

držav Efte 42

držav kandidatk 43

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

3

[08.01.YY] Neoperativna tehnična pomoč EKJS

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.01.YY] Neoperativna tehnična pomoč EKSRP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.01.YY] Izvajalske agencije

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Kmetijska rezerva

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Vrste sektorskih intervencij v okviru načrta SKP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Odhodki, povezani s trgom, zunaj načrta SKP

dif./nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Vrste intervencij v zvezi z neporednimi plačili na podlagi načrta SKP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Neposredna plačila zunaj načrta SKP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Operativna tehnična pomoč EKJS

dif./nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.03.YY] Vrste intervencij v zvezi z razvojem podeželja na podlagi načrta SKP

dif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.03.YY] Operativna tehnična pomoč EKSRP

dif.

NE

NE

NE

NE

7

[08.01.YY] Odhodki za uradnike ter začasne uslužbence na področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

[08.01.YY] Odhodki za zunanje sodelavce in drugi odhodki za upravljanje v podporo področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

[08.01.YY] Odhodki za opremo in storitve informacijske in komunikacijske tehnologije na področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

nedif.

NE

NE

NE

NE

Seznam proračunskih postavk v zgornji tabeli je predhoden in ne prejudicira konkretne proračunske nomenklature, ki jo bo Komisija predlagala v okviru letnega proračunskega postopka.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

3

Naravni viri in okolje

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

08 02 YY – Kmetijska rezerva

obveznosti = plačila

(1)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

08 02 YY – Vrste sektorskih intervencij v okviru načrta SKP  44

obveznosti = plačila

(2)

2.044,116

2.066,584

2.091,060

2.115,010

2.139,737

2.165,443

2.192,347

14.814,294

08 02 YY – Odhodki, povezani s trgom, zunaj načrta SKP

obveznosti

(3)

638,309

638,309

638,309

638,309

638,309

638,309

638,309

4.468,163

plačila

(4)

605,136

611,601

623,808

627,643

629,770

630,334

630,314

109,558

4.468,164

08 02 YY – Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

obveznosti = plačila

(5)

37.392,689

37.547,129

37.686,679

37.802,859

37.919,038

38.035,217

38.151,396

 

264.535,007

08 02 YY – Neposredna plačila zunaj načrta SKP

obveznosti = plačila

(6)

421,321

421,321

421,321

421,321

421,321

421,321

421,321

 

2.949,249

08 02 05 02 – Operativna tehnična pomoč EKJS 45

obveznosti = plačila 46

(7)

71,000

71,000

71,000

71,000

71,000

71,000

71,000

497,000

08 01 YY – Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz EKJS 47

obveznosti = plačila

(8)

13,000

13,000

13,000

13,000

13,000

13,000

13,000

91,000

67 01 in 67 02 – Prihodki, namenjeni EKJS

obveznosti = plačila

(9)

280,000

230,000

130,000

130,000

130,000

130,000

130,000

1.160,000

VMESNI SEŠTEVEK – EKJS

obveznosti

(10)=(1+2+3+5+6+7+8-9)

40.300,435

40.527,343

40.791,369

40.931,499

41.072,405

41.214,290

41.357,373

 

286.194,715

plačila

(11)=(1+2+4+5+6+7+8-9)

40.267,262

40.500,635

40.776,868

40.920,833

41.063,866

41.206,315

41.349,378

109,558

286.194,715

08 03 YY – Vrste intervencij za razvoj podeželja

obveznosti

(12)

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

 

78.613,927

plačila

(13)

786,139

3.703,699

6.314,312

7.860,977

9.356,414

10.331,700

11.025,236

29.235,450

78.613,927

08 03 05 02 Operativna tehnična pomoč EU EKSRP

obveznosti = plačila 48

(14)

22,147

22,147

22,147

22,147

22,147

22,147

22,147

 

155,029

08 01 YY – Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz EKSRP

obveznosti = plačila

(15)

6,000

6,000

6,000

6,000

6,000

6,000

6,000

 

42,000

VMESNI SEŠTEVEK – EKSRP

obveznosti

(16)=(12+14+15)

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

 

78.810,955

plačila

(17)=(13+14+15)

814,286

3.731,846

6.342,459

7.889,124

9.384,561

10.359,847

11.053,383

29.235,450

78.810,955

Odobritve za SKP SKUPAJ

obveznosti

=10+16

51.559,143

51.786,051

52.050,077

52.190,207

52.331,113

52.472,998

52.616,081

 

365.005,670

plačila

=11+17

41.081,548

44.232,481

47.119,327

48.809,957

50.448,427

51.566,162

52.402,761

29.345,008

365.005,670

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.



Razdelek večletnega finančnega
okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Človeški viri

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

879,746

Drugi upravni odhodki

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

42,056

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti = plačila

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

921,802

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve iz
vseh RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

51.690,829

51.917,737

52.181,763

52.321,893

52.462,799

52.604,684

52.747,767

 

365.927,472

plačila

41.213,234

44.364,167

47.251,013

48.941,643

50.580,113

51.697,848

52.534,447

29.345,008

365.927,472

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

879,746

Drugi upravni odhodki

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

42,056

Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

921,802

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 49
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

1,850

1,850

1,850

1,850

1,850

1,850

1,850

12,950

Drugi
upravni odhodki

17,150

17,150

17,150

17,150

17,150

17,150

17,150

120,050

Seštevek za
odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira

19,000

19,000

19,000

19,000

19,000

19,000

19,000

133,000

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

SKUPAJ

150,686

150,686

150,686

150,686

150,686

150,686

150,686

1 054,802

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

Sedež in predstavništva Komisije

845

845

845

845

845

845

845

Delegacije

3

3

3

3

3

3

3

Raziskave

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD  50

Razdelek 7

Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 

– na sedežu

57,75

57,75

57,75

57,75

57,75

57,75

57,75

– na delegacijah

1

1

1

1

1

1

1

Financirano iz sredstev programa  51

– na sedežu

29

29

29

29

29

29

29

– na delegacijah

Raziskave

Drugo (navedite)

SKUPAJ

935,75

935,75

935,75

935,75

935,75

935,75

935,75

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

   ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice:    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Posledice predloga

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

67 01 in 67 02

280

230

130

130

130

130

130

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

08 02 YY – Sektorske vrste intervencij

08 02 YY – Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

Glej pripombe pod točko 3.

(1)    [COM(2018) 322 final – uredba o VFO].  
(2)    Vzpostavila sta ga člen 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013  o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta  ter Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 834/2014 z dne 22. julija 2014 o določitvi predpisov za uporabo skupnega okvira spremljanja in vrednotenja skupne kmetijske politike .
(3)    Evropska komisija (2017), Evaluation and studies plan 2017-2021 (Načrt ocen in študij za obdobje 2017–2021)), Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
(4)    Glej: https://ec.europa.eu/agriculture/statistics/facts-and-figures_sl; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/eco_background_final_en.pdf; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/env_background_final_en.pdf; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/soc_background_final_en.pdf.
(5)    Poročilo Projektne skupine za kmetijske trge (2016) z naslovom Improving Market Outcomes: Enhancing the Position of Farmers in the Supply Chain (Izboljšanje tržnih rezultatov: izboljšanje položaja kmetov v dobavni verigi) .
(6)    Evropska komisija (2016), Cork 2.0: Evropska konferenca o razvoju podeželja , spletišče.
(7)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).
(8)    UL C , , str. .
(9)    UL C , , str. .
(10)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne […][…] (UL L […], […], str. […]).
(11)    Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
(12)    Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba].
(13)    Uredba (EU, Euratom) št. [nova uredba o večletnem finančnem okviru].
(14)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] […] (UL L […], […], str. […]).
(15)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(16)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(17)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(18)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(19)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(20)    Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
(21)    Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
(22)    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(23)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(24)    Uredba (EU) št. …/…
(25)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(26)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(27)    UL C , , str.[…]. .
(28)    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(29)    Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).
(30)    Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
(31)    Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
(32)    Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
(33)    Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).
(34)    Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).
(35)    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(36)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(37)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne […][…] (UL L […], […], str. […]).
(38)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(39)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  
(40)    Več obstoječih proračunskih vrstic se ohrani, števičenje pa prilagodi novi proračunski nomenklaturi (itd. zdajšnji vrstici 05 07 in 05 08). Po pripravi predloga SKP bi se nomenklaturo lahko prilagodilo.
(41)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(42)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(43)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(44)    Povečanje pri vrstah sektorskih intervencij v okviru načrta SKP je posledica predlagane dodelitve podpore za čebelarski sektor v višini 60 milijonov EUR ter razvoja izdatkov v sektorju sadja in zelenjave, ki ni omejen na sredstva EU, ob upoštevanju pretekle stopnje izvrševanja.
(45)    Vključno z zneski, ki jih trenutno financira poglavje 05 07 (Revizija odhodkov za kmetijstvo) in 05 08 (Strategija in usklajevanje politike na področju kmetijstva in razvoja podeželja).
(46)    Zaradi poenostavitve se odobritve za EKJS tu upoštevajo kot nedifirencirane. Znesek neporavnanih obveznosti je zanemarljiv v primerjavi z vsemi zneski, ki jih zadeva ta ocena finančnih posledic.
(47)    Vključno z zneski, ki se trenutno financirajo v okviru postavke 05 01 04 01 – Odhodki za podporo Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) – Neoperativna tehnična pomoč in 05 01 06 01 – Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano – Prispevek iz programa za spodbujanje kmetijstva
(48)    Zaradi poenostavitve se odobritve za EKSRP tu upoštevajo kot nedifirencirane. Znesek neporavnanih obveznosti je zanemarljiv v primerjavi z vsemi zneski, ki jih zadeva ta ocena finančnih posledic.
(49)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(50)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(51)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
Top

Bruselj,1.6.2018

COM(2018) 393 final

PRILOGA

k

predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

{SWD(2018) 301 final}


PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EU) št. 1306/2013

Ta uredba

člen 1

člen 1

člen 2

člena 2 in 3

člen 3

člen 4

člen 4

člen 5

člen 5

člen 6

člen 6

člen 7

člen 7

člen 8

člen 8

člen 10

člen 9

člen 11

člen 10

člen 35(a)

člen 11

člen 42(1)

člen 16

člen 12

člen 17

člen 18

člen 18

člen 19

člen 19

člen 20

člen 20

člen 21

člen 21

člen 22

člen 22

člen 23

člen 23

člen 24

člen 24

člen 13

člen 25

člen 14

člen 26

člen 15

člen 27

člen 16

člen 28

člen 17

člen 29

člen 30

člen 34

člen 31

člen 25

člen 32

člen 26

člen 33

člen 27

člen 34

člen 28

člen 35

člen 29

člen 36

člen 30

člen 37

člen 31

člen 38

člen 32

člen 39

člen 33

člen 40

člen 36

člen 41

člen 37

člen 42

člen 43

člen 43

člen 44

člen 41

člen 45

člen 44

člen 46

člen 45

člen 47

člen 47

člen 48

člen 48

člen 49

člen 49

člen 50

člen 50

člen 51

člen 51

člen 52

člen 53

člen 53

člen 54

člen 55

člen 54

člen 56

člen 55

člen 57

člen 56

člen 58

člen 57

člen 59

člen 60

člen 60

člen 61

člen 61

člen 62

člen 58

prvi pododstavek člena 63(1), člen 63(2) do (5)

drugi pododstavek člena 63(1)

člen 59

člen 64

člen 65

člen 66

člen 62

člen 67

člen 63

člen 68

člen 64

člen 69

člen 70

člen 66

člen 71

člen 71

člen 72

člen 67

člen 73

člen 69

člen 74

člen 70

člen 75

člen 42(2), (3) in (5)

člen 76

člen 72

člen 77

člen 78

člen 73

člen 79

člen 74

člen 80

člen 75

člen 81

člen 76

člen 82

člen 77

člen 83

člen 78

člen 84

člen 79

člen 85

člen 80

člen 86

člen 81

člen 87

člen 82

člen 88

člen 83

člen 96

člen 84

člen 97

člen 85

člen 98

člen 99

člen 86

člen 100

člen 87

člen 101

člen 86(5)

člen 102

člen 88

člen 103

člen 89

člen 104

člen 90

člen 105

člen 91

člen 106

člen 92

člen 107

člen 93

člen 108

člen 94

člen 109

člen 95

člen 111

člen 96(1) do (3)

člen 112

člen 96(4)

člen 113

člen 97

člen 114

člen 98

člen 115

člen 100

člen 116

člen 101

člen 117

člen 99

člen 118

člen 119

člen 102

člen 120

člen 103

člen 121

člen 104

Uredba (EU) št. 1306/2013

Uredba (EU) .../... [uredba o strateškem načrtu SKP]

člen 12

člen 13

člen 13

člen 14

člen 15

člen 91

člen 11

člen 92

člen 11

člen 93

člen 11

člen 94

člen 12

člen 95

člen 110

člen 115

Uredba (EU) št. 1306/2013

Uredba (EU) .../... [uredba o spremembi]

člen 89

člen 116a

člen 90

člen 90 a

Top