EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R1488

Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

ST/10594/2018/INIT

OJ L 252, 8.10.2018, p. 1–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 07/08/2021; razveljavil 32021R1173

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1488/oj

8.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/1


UREDBA SVETA (EU) 2018/1488

z dne 28. septembra 2018

o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in prvega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud so bila prvotno določena v Sklepu št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil vzpostavljen okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020). Njegov cilj je doseči večji učinek na raziskave in inovacije z združevanjem sredstev Obzorja 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na področjih, na katerih obseg in količino virov, namenjenih raziskavam in inovacijam, upravičujejo širši cilji Unije na področju konkurenčnosti, pa tudi potencirati učinek zasebnih naložb in pomagati pri spopadanju z družbenimi izzivi v omejenem številu primerov z jasno evropsko dodano vrednostjo. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dolgoročni zavezanosti, vključno z uravnoteženim prispevkom vseh partnerjev, odgovarjati bi morala za doseganje svojih ciljev in biti usklajena s strateškimi cilji Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Upravljanje in delovanje teh partnerstev bi moralo biti odprto, pregledno, učinkovito, uspešno in vključujoče, z omogočanjem sodelovanja v njih širokemu krogu deležnikov, dejavnih na posameznih področjih.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Sklepom Sveta 2013/743/EU (5) se lahko zagotovi podpora skupnim podjetjem, ustanovljenim v okviru Obzorja 2020, pod pogoji iz navedenega sklepa.

(4)

Z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bil vzpostavljen Instrument za povezovanje Evrope (IPE). IPE bi moral omogočiti pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. IPE bi moral podpirati zlasti izvajanje tistih projektov skupnega interesa, katerih cilj je razvoj in vzpostavitev nove infrastrukture in storitev ali nadgraditev obstoječe infrastrukture in storitev v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. IPE bi moral prispevati k podpori projektov, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost in znatne koristi za družbo, vendar na trgu ne morejo pridobiti zadostnih finančnih sredstev.

(5)

Z Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7) so bile določene smernice za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in posebni pogoji za telekomunikacijski sektor.

(6)

Visokozmogljivostno računalništvo se šteje za projekt skupnega interesa na področju infrastruktur za digitalne storitve, ki je določen kot upravičen do financiranja ob upoštevanju člena 6(1) Uredbe (EU) št. 283/2014, in sicer kot dostop do informacij javnega sektorja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, kakor je navedeno v točki 3(d) Priloge k navedeni uredbi. V skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 1316/2013 lahko Komisija izvajanje IPE delno prenese na organe iz točke (c) člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(7)

V Sporočilu Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), ki sta jo podprla Evropski parlament in Svet, je poudarjena potreba po razvoju ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da bi se dosegla pametna, trajnostna in vključujoča rast v Uniji.

(8)

Sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“ poziva k vzpostavitvi evropske podatkovne infrastrukture na podlagi vrhunskih zmožnosti visokozmogljivostnega računalništva ter k razvoju celovitega ekosistema evropskega visokozmogljivostnega računalništva, ki je sposoben razviti novo evropsko tehnologijo in vzpostaviti superračunalnike na eksaravni. Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo deležniki v Uniji, je treba ukrepati, da se zberejo potrebni viri in zmogljivosti, vključno z obstoječimi, kot so na primer nacionalni superračunalniki in superračunalniški centri, za sklenitev verige od raziskav in razvoja do dostave in upravljanja sistemov visokozmogljivostnega računalništva na eksaravni. Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združil zagotavljanje podpore držav članic, Unije in zasebnega sektorja k vzpostavitvi vrhunske infrastrukture evropskega visokozmogljivostnega računalništva ter v raziskave in inovacije na področju visokozmogljivostnega računalništva. Ta infrastruktura bi morala zagotoviti dostop uporabnikom v javnem sektorju, uporabnikom iz industrije, tudi malim in srednjim podjetjem (MSP), in uporabnikom iz akademskih krogov, vključno z znanstvenimi skupnostmi nastajajočega evropskega oblaka za odprto znanost.

(9)

V Sporočilu Komisije z dne 10. maja 2017 o vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg – Povezani enotni digitalni trg za vse je visokozmogljivostno računalništvo opredeljeno kot ključen element za digitalizacijo industrije in podatkovno gospodarstvo. Za razvoj, pridobitev in upravljanje superračunalnikov, ki se uvrščajo med najboljše tri na svetu, so potrebne znatne naložbe, nobena evropska država pa nima dovolj virov, da bi sama razvila celovit ekosistem visokozmogljivostnega računalništva. Države članice, Unija in zasebni sektor morajo tako uskladiti svoja prizadevanja in deliti svoje vire, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje po visokozmogljivostnem računalništvu ter vzpostavili močan in inovativen ekosistem visokozmogljivostnega računalništva na področju znanosti in industrije v vsej Uniji. V sporočilu se predlaga, naj se oblikuje pravni instrument, ki določa okvir javnega naročanja za integrirano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo na eksaravni.

(10)

Da bi Uniji zagotovili računalniške zmogljivosti, ki jih potrebuje za ohranjanje svojih raziskav na vrhunskih ravni, bi bilo treba uskladiti naložbe držav članic v visokozmogljivostno računalništvo ter tako v javnem kot v zasebnem sektorju okrepiti uporabo tehnologij visokozmogljivostnega računalništva v industriji in na trgu. Unija bi morala povečati svojo učinkovitost pri spreminjanju tehnoloških razvojnih dosežkov v sisteme evropskega visokozmogljivostnega računalništva, usmerjene v povpraševanje in uporabo ter konkurenčne na trgu, s čimer bi vzpostavila učinkovito povezavo med dobavo tehnologije, skupnim načrtovanjem z uporabniki in skupnim javnim naročanjem vrhunskih sistemov ter ustvarila globalno konkurenčen ekosistem tehnologij in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. Obenem bi morala Unija svoji dobaviteljski industriji omogočiti, da se opre na take naložbe in jih izkoristi na obsežnih in novih področjih uporabe, kot so posamezniku prilagojena medicina, povezana in avtomatizirana vožnja ali drugi vodilni trgi, ki temeljijo na umetni inteligenci, tehnologijah veriženja podatkovnih blokov, računalništvu na robu ali v širšem smislu na digitalizaciji industrije v Uniji.

(11)

Skupno podjetje je najboljši instrument, s katerim je mogoče doseči cilje strategije za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, kot so določeni v evropski pobudi za računalništvo v oblaku, preseči sedanje omejitve in hkrati zagotoviti največji gospodarski, družbeni in okoljski učinek ter kar najbolje zaščititi interese Unije. Združi lahko vire Unije, držav članic in zasebnega sektorja. S spodbujanjem tehnologije, zlasti če je to konkurenčna evropska tehnologija, lahko vzpostavi okvir javnega naročanja in upravlja vrhunske sisteme visokozmogljivostnega računalništva. Izvajati lahko začne programe raziskav in inovacij za razvoj evropskih tehnologij in njihovo poznejšo integracijo v superračunalniške sisteme na eksaravni ter prispeva k razvoju konkurenčne evropske industrije za dobavo tehnologije.

(12)

Skupno podjetje bi bilo treba ustanoviti in to bi moralo začeti delovati najpozneje v začetku leta 2019, da bi do leta 2020 doseglo cilj Uniji zagotoviti infrastrukturo pred eksaravnijo, ter razviti tehnologije in aplikacije, potrebne za dosego zmogljivosti na eksaravni približno med letoma 2022 in 2023, pri tem pa spodbujati konkurenčen inovacijski ekosistem evropskega visokozmogljivostnega računalništva. Ker razvojni cikel naslednje generacije tehnologije običajno traja štiri do pet let, je treba čim prej začeti izvajati ukrepe za uresničitev tega cilja glede eksaravni ter tako ohraniti konkurenčnost na svetovnem trgu.

(13)

Javno-zasebno partnerstvo v obliki Skupnega podjetja bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so ključna za obvladovanje kompleksnosti vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju. Zato bi morali biti člani Skupnega podjetja Unija, države članice in države, pridružene Obzorju 2020, ki so se dogovorile o skupni evropski pobudi za visokozmogljivostno računalništvo, ter združenja, ki zastopajo subjekte v sestavi, in druge organizacije, ki si izrecno in dejavno prizadevajo za doseganje rezultatov na področju raziskav in inovacij ter ohranjanje tehničnega znanja in izkušenj na področju visokozmogljivostnega računalništva v Evropi. Skupno podjetje bi moralo biti odprto za nove člane.

(14)

Unija, sodelujoče države in zasebni člani Skupnega podjetja bi morali zagotoviti finančne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja. V skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 je prispevek Unije za upravne stroške mogoče porabiti za kritje tekočih stroškov le do konca leta 2023. Sodelujoče države in zasebni člani Skupnega podjetja bi morali od leta 2024 v celoti kriti upravne stroške Skupnega podjetja.

(15)

Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v zasebnem združenju Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (European Technology Platform for High Performance Computing – ETP4HPC) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi ponovno zavzeli vodilni položaj na področju tehnologij visokozmogljivostnega računalništva in razvili celovit ekosistem visokozmogljivostnega računalništva za Unijo. Poslanstvo partnerstva je vzpostaviti vrednostno verigo evropske vrhunske tehnologije visokozmogljivostnega računalništva, ki bi morala biti konkurenčna na svetovni ravni in spodbujati sinergije med tremi glavnimi elementi ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, in sicer tehnološkim razvojem, aplikacijami in superračunalniško infrastrukturo. Glede na strokovno znanje zasebnega združenja ETP4HPC in njegovo vlogo pri združevanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju visokozmogljivostnega računalništva bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

(16)

Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v združenju na področju vrednosti velepodatkov (Big Data Value Association – BDVA) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi okrepili podatkovno vrednostno verigo in oblikovanje skupnosti na podlagi podatkov ter pripravili podlago za uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo v Uniji. Glede na strokovno znanje BDVA in njegovo vlogo pri združevanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju velepodatkov bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

(17)

Zasebni združenji ETP4HPC in BDVA sta pisno izrazili svojo pripravljenost prispevati k tehnološki strategiji Skupnega podjetja ter s svojim strokovnim znanjem prispevati k uresničitvi ciljev Skupnega podjetja. Primerno je, da zasebna združenja s potrditvenim dopisom sprejmejo Statut iz Priloge k tej uredbi.

(18)

Neprofitno združenje Partnerstvo za napredno računalništvo v Evropi (Partnership for Advanced Computing in Europe – PRACE) ima 25 držav članic, katerih predstavniške organizacije sestavljajo vseevropsko superračunalniško infrastrukturo ter zagotavljajo dostop do virov in storitev na področju računalništva in upravljanja podatkov za obsežne znanstvene in inženirske aplikacije na najvišji zmogljivostni ravni. Skupno podjetje lahko sodeluje s PRACE pri zagotavljanju in upravljanju dostopa do združene in medsebojno povezane superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter njenih storitev, pa tudi pri zagotavljanju prostorov za usposabljanje in priložnosti za razvijanje znanj in spretnosti.

(19)

Omrežje GÉANT povezuje 38 partnerskih nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežij, s čimer tvori vseevropsko omrežje za znanstveno odličnost, raziskave, izobraževanje in inovacije. To omrežje prek svojega integriranega kataloga storitev za povezljivost, sodelovanje in identifikacijo uporabnikom zagotavlja zelo zanesljiv in neomejen dostop do računalništva, analize, shranjevanja, aplikacij in drugih virov ter tako ohranja vodilni položaj Evrope na področju raziskav. Skupno podjetje lahko sodeluje z omrežjem GÉANT pri zagotavljanju povezljivosti med superračunalniki Skupnega podjetja, pa tudi z drugimi evropskimi superračunalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami.

(20)

Skupno podjetje bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi akademskim krogom in evropskim industrijam na splošno omogočile načrtovanje, razvoj in uporabo najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivostnega računalništva ter vzpostavitev integrirane omrežne infrastrukture po vsej Uniji z vrhunskimi zmožnostmi visokozmogljivostnega računalništva, povezljivostjo visoke hitrosti, vrhunskimi aplikacijami ter podatkovnimi storitvami in storitvami programske opreme za svoje znanstvenike in ostale vodilne uporabnike iz industrije, vključno z MSP, in javnega sektorja. Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za zmanjšanje vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, povezanih z visokozmogljivostnim računalništvom, v vsej Uniji, in sicer z ukrepi za ozaveščanje ter prispevanjem k pridobivanju novega znanja in krepitvi človeškega kapitala.

(21)

Skupno podjetje bi moralo postaviti temelje za dolgoročno vizijo in utreti pot do izgradnje prve hibridne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva v Evropi, ki bi klasične računalniške arhitekture povezala s kvantnimi računalniškimi napravami, pri čemer bi na primer kvantni računalnik izkoriščala kot pospeševalnik za niti v visokozmogljivostnem računalništvu. Da bi lahko raziskovalne skupine in evropske industrije z doseganjem vrhunskih rezultatov ohranile vodilni položaj v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru, da bi se zagotovilo hitro in široko industrijsko izkoriščanje evropskih raziskav in tehnologije po vsej Uniji, s čimer bi se ustvarili pomembni učinki prelivanja za družbo, ter da bi se z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom zagotovila delitev tveganj in združile sile, je potrebna strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni.

(22)

Da bi Skupno podjetje doseglo svoj cilj načrtovanja, razvoja in uporabe najinovativnejših tehnologij za visokozmogljivostno računalništvo, bi moralo prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov in razpisov za zbiranje ponudb na podlagi letnih delovnih načrtov zagotoviti finančno podporo zlasti v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil. Taka finančna podpora bi morala biti usmerjena zlasti v odpravljanje dokazanega nedelovanja trga, ki preprečuje razvoj zadevnega programa, in bi morala imeti spodbujevalni učinek na spreminjanje prejemnikovega ravnanja.

(23)

Da bi Skupno podjetje doseglo svoje cilje povečanja inovacijskega potenciala industrije, zlasti MSP, prispevanja k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, povezanih z visokozmogljivostnim računalništvom, podpore pri pridobivanju znanja in krepitvi človeškega kapitala ter izboljšanja zmožnosti visokozmogljivostnega računalništva, bi moralo podpreti ustanovitev nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo po vsej Uniji, predvsem pa njihovo mrežno povezovanje in usklajevanje. Ti strokovni centri bi morali zagotavljati storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, akademske kroge in javno upravo na njihovo zahtevo. Predvsem bi morali spodbujati in omogočati dostop do inovacijskega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, lajšati dostop do superračunalnikov, obravnavati znatna pomanjkanja usposobljenih tehničnih strokovnjakov prek dejavnosti ozaveščanja, usposabljanja in informiranja ter izvajati dejavnosti mrežnega povezovanja z deležniki in drugimi strokovnimi centri in tako spodbujati inovacije v širšem smislu, na primer z izmenjavo in spodbujanjem najboljših praks v zvezi s primeri uporabe ali izkušenj z aplikacijami, s souporabo prostorov za usposabljanje in skupnimi tečaji usposabljanja, lajšanjem skupnega razvijanja in izmenjave vzporednih kod ali s podpiranjem deljenja inovativnih aplikacij in orodij, namenjenih javnim in zasebnim uporabnikom, zlasti MSP.

(24)

Skupno podjetje bi moralo zagotoviti okvir, ki bi bil usmerjen v povpraševanje in potrebe uporabnikov, ter omogočiti pristop skupnega načrtovanja za pridobitev integrirane, vrhunske superračunalniške infrastrukture na eksaravni in podatkovne infrastrukture v Uniji, da bi uporabnikom zagotovilo strateški računalniški vir, ki ga potrebujejo za ohranitev konkurenčnosti ter reševanje družbenih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih izzivov. Skupno podjetje bi moralo v ta namen prispevati k pridobitvi superračunalnikov pred eksaravnijo in na petaravni. Superračunalnike Skupnega podjetja bi bilo treba namestiti v sodelujoči državi, ki je država članica.

(25)

Obzorje 2020 bi moralo s spodbujanjem sinergij z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji. Zato bi si moralo Skupno podjetje prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav s skladi ESI, kar bi lahko zlasti prispevalo k okrepitvi lokalnih, regionalnih in nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti.

(26)

Skupno podjetje bi moralo zagotoviti ugoden okvir, ki bi sodelujočim državam, ki so države članice, omogočal, da sredstva iz skladov ESI uporabijo za pridobitev superračunalnikov. Uporaba skladov ESI za dejavnosti Skupnega podjetja je bistvena za razvoj integrirane in omrežne vrhunske infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture v Uniji, saj lahko takšna infrastruktura koristi mnogo širši javnosti kot le uporabnikom iz držav članic. Če se sodelujoče države odločijo, da bodo uporabile sklade ESI za prispevanje k stroškom pridobitve superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo, bi moralo Skupno podjetje upoštevati delež Unije v skladih ESI te sodelujoče države, hkrati pa kot nacionalni prispevek k proračunu skupnega podjetja upoštevati le nacionalni delež v skladih ESI. V vsakem primeru bi moral prispevek Unije iz Obzorja 2020 in sredstev IPE kriti do 50 % stroškov pridobitve in do 50 % stroškov upravljanja superračunalnikov pred eksaravnijo z namenom uskladitve s ciljem Skupnega podjetja, da prispeva k združevanju virov in s tem Uniji zagotovi vrhunske superračunalnike pred eksaravnijo. V primeru superračunalnikov na petaravni bi prispevek Unije iz Obzorja 2020 in sredstev IPE kril do 35 % stroškov pridobitve superračunalnika za uskladitev z obstoječim financiranjem za javna naročila na področju inovacij v okviru Obzorja 2020. Preostale stroške v zvezi s superračunalnikom na petaravni in superračunalnikom pred eksaravnijo bi morale kriti sodelujoče države.

(27)

Skupno podjetje bi moralo biti lastnik superračunalnikov pred eksaravnijo, ki jih pridobi. Za upravljanje posameznih superračunalnikov pred eksaravnijo bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt lahko zastopa eno sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij. Gostiteljski subjekt bi moral biti zmožen predložiti natančno oceno stroškov upravljanja superračunalnika in te stroške preveriti, tako da na primer zagotovi funkcionalno ločitev in, kolikor je to mogoče, fizično ločitev superračunalnikov Skupnega podjetja pred eksaravnijo od vseh nacionalnih ali regionalnih računalniških sistemov, ki jih upravlja. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor). Ko je gostiteljski subjekt izbran, bi sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali gostiteljski konzorcij moral imeti možnost, da se odloči, da druge sodelujoče države povabi k sodelovanju in zagotovitvi prispevka k financiranju superračunalnika pred eksaravnijo, ki bo nameščen v izbranem gostiteljskem subjektu. Delež časa dostopa Unije do superračunalnika pred eksaravnijo bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom, ki ga Unija v okviru Obzorja 2020 in sredstev IPE nameni za skupne stroške lastništva tega superračunalnika ter ne bi smel presegati 50 % celotnega časa dostopa do zadevnega superračunalnika. Prispevke sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za superračunalnik pred eksaravnijo bi bilo treba pretvoriti v deleže časa dostopa do tega superračunalnika. Sodelujoče države bi se morale medsebojno dogovoriti o porazdelitvi njihovega deleža časa dostopa do superračunalnika pred eksaravnijo. Skupno podjetje bi moralo ostati lastnik superračunalnikov pred eksaravnijo, dokler se ne amortizirajo.

Nato bi se lastništvo lahko preneslo na gostiteljski subjekt, ki bi naprave razgradil, odstranil ali jih kako drugače uporabil. Če bo dogovorjeno, da se lastništvo prenese na gostiteljski subjekt pred iztekom celotne amortizacijske dobe superračunalnika pred eksaravnijo ali ker Skupno podjetje preneha delovati, bi moral gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika.

(28)

Skupno podjetje bi moralo superračunalnike na petaravni nabaviti skupaj s sodelujočimi državami. Za upravljanje posameznih superračunalnikov na petaravni bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt lahko zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije za stroške pridobitve iz sredstev Obzorja 2020 in IPE. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor. Delež časa dostopa Unije do posameznega superračunalnika na petaravni bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev Obzorja 2020 in IPE za stroške pridobitve tega superračunalnika na petaravni. Skupno podjetje bi moralo lastništvo prenesti na gostiteljski subjekt po izteku popolne amortizacije superračunalnika na petaravni ali če skupno podjetje preneha. V slednjem primeru bi moral gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika.

(29)

Pri načrtovanju in upravljanju superračunalnikov pred eksaravnijo in na petaravni, ki jih podpira Skupno podjetje, bi bilo treba upoštevati energetsko učinkovitost in okoljsko trajnost.

(30)

Da bi se lahko odzvali na vse večje povpraševanje uporabnikov po virih, povezanih s superračunalniki, lahko sodelujoče države Skupnemu podjetju zagotovijo čas dostopa do enega ali več svojih nacionalnih superračunalnikov, ki so na voljo, in sicer če dostop do njih še ni zaseden, ter ki niso sofinancirani s strani Skupnega podjetja. V tem primeru bi morale sodelujoče države Skupnemu podjetju prostovoljno zagotoviti razumen delež časa dostopa do nacionalnih superračunalnikov s sprejemljivo ravnijo zmogljivosti, da se lahko Skupno podjetje odzove na povpraševanje uporabnikov. Take zagotovitve časa dostopa do nacionalnega superračunalnika ne bi smeli šteti kot finančni prispevek ali prispevek v naravi sodelujoče države za Skupno podjetje.

(31)

Superračunalniki pred eksaravnijo in na petaravni bi se morali uporabljati predvsem za namene javnih raziskav in inovacij, na voljo pa bi morali biti vsem uporabnikom iz akademskih krogov, industrije ali javnega sektorja. Dodelitev časa dostopa do superračunalnikov uporabnikom bi morala temeljiti predvsem na odprtih razpisih za prijavo interesa, ki jih objavi Skupno podjetje in ocenijo neodvisni strokovnjaki. Na podlagi odločitve upravnega odbora, bi se lahko majhen odstotek časa dostopa v nekaterih izjemnih primerih, kot so strateške evropske pobude ali nujne razmere in razmere kriznega upravljanja, odobril brez razpisa za prijavo interesa. Skupnemu podjetju bi bilo treba omogočiti, da za komercialne namene opravlja nekatere omejene gospodarske dejavnosti. Dostop bi bilo treba zagotoviti uporabnikom s sedežem v Uniji ali državi, pridruženi Obzorju 2020. Pravice dostopa bi bilo treba vsem uporabnikom dodeliti pravično in pregledno. Upravni odbor bi moral za vsak superračunalnik opredeliti in spremljati pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije.

(32)

Superračunalnike Skupnega podjetja bi bilo treba upravljati in uporabljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (9), Direktivo 2002/58/ES (10) ter Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(33)

Uporabnikom, ki opravljajo gospodarske dejavnosti za civilno uporabo, ki ni povezana z raziskavami, bi bilo treba omogočiti omejeno uporabo superračunalnikov. Čas dostopa bi bilo treba dodeliti predvsem vsem uporabnikom s sedežem v Uniji ali državi, pridruženi Obzorju 2020. Pravice dostopa bi bilo treba dodeliti pregledno.

(34)

Upravljanje Skupnega podjetja bi morala zagotoviti dva organa, in sicer upravni odbor ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor. Upravni odbor bi morali sestavljati predstavniki Unije in sodelujočih držav. Upravni odbor bi moral biti odgovoren za strateško oblikovanje politike in odločitve o financiranju, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja, zlasti za vse dejavnosti javnega naročanja. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor bi moral vključevati predstavnike iz akademskih krogov in industrije, kot uporabnike oziroma dobavitelje tehnologije. Upravnemu odboru bi moral zagotavljati neodvisne nasvete o strateškem raziskovalnem programu ter pridobitvi in upravljanju superračunalnikov v lasti Skupnega podjetja.

(35)

Kar zadeva splošne upravne naloge Skupnega podjetja, bi morale biti glasovalne pravice sodelujočih držav enakomerno porazdeljene med njimi. Kar zadeva naloge, povezane z oblikovanjem dela delovnega načrta v zvezi s pridobitvijo superračunalnikov, izbiro gostiteljskega subjekta ter dejavnostmi Skupnega podjetja na področju raziskav in inovacij, bi morale glasovalne pravice sodelujočih držav, ki so države članice, temeljiti na načelu kvalificirane večine. Tudi sodelujoče države, ki so države, pridružene Obzorju 2020, bi morale imeti glasovalne pravice v zvezi z nalogami, povezanimi z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij. Kar zadeva naloge, povezane s pridobitvijo in upravljanjem superračunalnikov, bi morale imeti glasovalne pravice le tiste sodelujoče države in Unija, ki prispevajo vire za nabavo superračunalnikov na petaravni in ki prispevajo k skupnim stroškom lastništva superračunalnikov pred eksaravnijo, te pravice pa bi morale biti sorazmerne z njihovim prispevkom.

(36)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Pravila, ki se uporabljajo za začetek postopka javnega naročanja Skupnega podjetja, se določijo v njegovih finančnih pravilih.

(37)

Skupno podjetje bi moralo za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega ekosistema evropskega visokozmogljivostnega računalništva ustrezno uporabljati instrument javnega naročanja in nepovratnih sredstev, vključno s skupnim javnim naročanjem, predkomercialnim javnim naročanjem in javnim naročanjem inovativnih rešitev.

(38)

Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov, kot prispevke v naravi, sestavljene iz stroškov, ki jih imajo pri izvajanju dejavnosti, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja.

(39)

Da bi se ohranili enaki konkurenčni pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, bi moralo biti financiranje iz okvirnih programov Unije združljivo z načeli državne pomoči, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in prepreči izkrivljanje trga, kot je izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij.

(40)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje, bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo navedenih pravil. Da bi sodelujoče države zagotovile ustrezno sofinanciranje posrednih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013, bi si morale prizadevati za prispevanje zneska, ki bi bil vsaj enak povračilu Skupnega podjetja za upravičene stroške, ki nastanejo upravičencem ukrepov. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 1290/2013 temu ustrezno določiti najvišje stopnje financiranja, navedene v letnem delovnem načrtu Skupnega podjetja.

(41)

Zagotavljanje finančne podpore dejavnostim IPE bi moralo biti v skladu z njegovimi pravili.

(42)

Finančne interese Unije in drugih članov Skupnega podjetja bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov varovati s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi uporabo upravnih in denarnih kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.

(43)

Skupno podjetje bi moralo delovati odprto in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse ustrezne informacije in promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij širši javnosti. Poslovnik organov Skupnega podjetja bi bilo treba objaviti.

(44)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Kar zadeva ukrepe, financirane v okviru Obzorja 2020, bi bilo treba revizije prejemnikov sredstev Unije na podlagi te uredbe izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013. Kar zadeva ukrepe, financirane v okviru IPE, bi bilo treba revizije prejemnikov sredstev Unije na podlagi te uredbe izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013.

(45)

Notranji revizor Komisije bi moral imeti v zvezi s Skupnim podjetjem enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(46)

Komisiji, Skupnemu podjetju, Računskemu sodišču in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) bi bilo treba za izvajanje revizij in preiskav v zvezi z nepovratnimi sredstvi, pogodbami in sporazumi, ki jih podpiše Skupno podjetje, zagotoviti dostop do vseh potrebnih informacij in prostorov.

(47)

V vseh razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb iz te uredbe bi bilo treba upoštevati trajanje Obzorja 2020 in IPE, če je to ustrezno, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(48)

Skupno podjetje bi moralo za zagotovitev odprtosti in preglednosti ter spodbujanje sodelovanja uporabljati tudi elektronska sredstva, ki jih upravlja Komisija. Zato bi bilo treba razpise Skupnega podjetja za zbiranje predlogov v okviru Obzorja 2020 objaviti tudi na enotnem portalu za udeležence ter prek drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje za vključitev v elektronske sisteme za poročanje in razširjanje v okviru Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija, dati na voljo ustrezne podatke, med drugim o predlogih, prosilcih, dodeljenih nepovratnih sredstvih in udeležencih, in sicer v ustrezni obliki in časovnem okviru, ki ustrezata obveznostim Komisije glede poročanja.

(49)

Komisija bi morala ob pomoči neodvisnih strokovnjakov opraviti vmesno in končno oceno Skupnega podjetja. Zaradi preglednosti bi bilo treba ustrezno poročilo neodvisnih strokovnjakov objaviti v skladu z veljavnimi pravili.

(50)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, pridobitve superračunalnikov na petaravni in pred eksaravnijo ter dostopa do infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture v Uniji, preko Skupnega podjetja, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja, ohranitve kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ustanovitev

1.   Za izvajanje pobude za evropsko visokozmogljivostno računalništvo se za obdobje do 31. decembra 2026 ustanovi Skupno podjetje v smislu člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo oziroma Skupno podjetje).

2.   Zaradi upoštevanja trajanja evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije (Obzorje 2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013, in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013, se razpisi za zbiranje predlogov in razpisi za zbiranje ponudb v okviru te uredbe objavijo do 31. decembra 2020. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko razpisi za zbiranje predlogov ali razpisi za zbiranje ponudb objavijo do 31. decembra 2021.

3.   Skupno podjetje je organ, pooblaščen za izvajanje javno-zasebnega partnerstva iz člena 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

4.   Skupno podjetje je pravna oseba. V vsaki od držav članic uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

5.   Sedež Skupnega podjetja je v Luxembourgu.

6.   Statut Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: Statut) je določen v Prilogi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sprejemljivostni test“ pomeni test, ki se izvede za ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz specifikacije za sistem;

(2)

„čas dostopa“ pomeni čas uporabe superračunalnika, ki se da na voljo uporabniku ali skupini uporabnikov za izvajanje njihovih računalniških programov;

(3)

„pridruženi subjekt“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v točki (2) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013;

(4)

„nacionalni strokovni center za visokozmogljivostno računalništvo“ pomeni pravni subjekt s sedežem v sodelujoči državi, ki je država članica, pridružen nacionalnemu centru na področju superračunalništva te države članice, ki uporabnikom iz industrije, vključno z MSP, iz akademskih krogov in javnih uprav na zahtevo zagotavlja dostop do superračunalnikov in do najnovejših tehnologij, orodij, aplikacij in storitev visokozmogljivostnega računalništva, nudi pa tudi strokovno znanje, spretnosti, usposabljanje, mrežno povezovanje in ozaveščanje;

(5)

„subjekt v sestavi“ pomeni subjekt, ki predstavlja zasebnega člana Skupnega podjetja, na podlagi Statuta posameznega zasebnega člana;

(6)

„superračunalnik na eksaravni“ pomeni računalniški sistem z ravnijo zmogljivosti, ki mu omogoča, da izvede 1018 operacij na sekundo (ali en eksaflops), in ki podpira aplikacije, ki zagotavljajo zelo zanesljive rešitve v krajšem času ter obravnavanje kompleksnejših problemov;

(7)

„sporazum o gostovanju“ pomeni sporazum, sklenjen med Skupnim podjetjem in gostiteljskim subjektom superračunalnika pred eksaravnijo ali med Skupnim podjetjem, drugimi solastniki superračunalnika na petaravni in gostiteljskim subjektom superračunalnika na petaravni, ki ima lahko obliko pogodbe o opravljanju storitev ali drugačne pogodbe;

(8)

„gostiteljski konzorcij“ pomeni skupino sodelujočih držav, ki so se dogovorile, da prispevajo k pridobitvi in upravljanju superračunalnika pred eksaravnijo ali superračunalnika na petaravni;

(9)

„gostiteljski subjekt“ pomeni pravni subjekt z zmogljivostmi za gostovanje in upravljanje superračunalnika, katerega sedež je v sodelujoči državi, ki je država članica;

(10)

„nacionalni superračunalnik“ pomeni nacionalni računalniški sistem, nameščen v sodelujoči državi, z ravnijo zmogljivosti vsaj 0,4 petaflopsa, ki ni nabavljen v okviru te uredbe;

(11)

„država opazovalka“ pomeni državo članico ali državo, pridruženo Obzorju 2020, ki ni sodelujoča država;

(12)

„sodelujoča država“ pomeni državo, ki je članica Skupnega podjetja;

(13)

„superračunalnik na petaravni“ pomeni računalniški sistem z ravnijo zmogljivosti, ki mu omogoča, da izvede 1015 operacij na sekundo (ali en petaflops);

(14)

„superračunalnik pred eksaravnijo“ pomeni računalniški sistem z ravnijo zmogljivosti, ki mu omogoča, da izvede več kot 100 petaflopsov in manj kot en eksaflops;

(15)

„zasebni član“ pomeni zasebno združenje, ki je član Skupnega podjetja;

(16)

„superračunalnik“ pomeni vsak računalniški sistem z računalniško zmogljivostjo vsaj na petaravni, nabavljen v okviru te uredbe;

(17)

„skupni stroški lastništva“ superračunalnika pomeni stroške pridobitve, ki se jim prištejejo stroški upravljanja, vključno z vzdrževanjem, dokler se lastništvo superračunalnika ne prenese na gostiteljski subjekt ali se ne proda ali dokler superračunalnik ni razgrajen brez prenosa lastništva;

(18)

„uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, subjekt ali mednarodno organizacijo, ki ji je bil dodeljen čas dostopa za uporabo superračunalnika Skupnega podjetja;

(19)

„delovni načrt“ pomeni delovni načrt, kakor je opredeljen v točki (22) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 in ki predstavlja tudi delovni program iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1316/2013.

Člen 3

Poslanstvo, cilji in dejavnosti

1.   Poslanstvo Skupnega podjetja je v Uniji razvijati, vzpostavljati, razširjati in ohranjati integrirano vrhunsko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo ter razvijati in podpirati visoko konkurenčen in inovativen ekosistem visokozmogljivostnega računalništva.

2.   Skupno podjetje ima naslednje splošne cilje:

(a)

raziskovalni in znanstveni skupnosti, industriji, vključno z MSP, in javnemu sektorju v Uniji ali državah, pridruženih Obzorju 2020, zagotoviti najboljšo razpoložljivo in konkurenčno infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva in podatkovno infrastrukturo ter podpirati razvoj svojih tehnologij in aplikacij na najrazličnejših področjih;

(b)

zagotoviti okvir za pridobitev integrirane, v povpraševanje in potrebe uporabnikov usmerjene vrhunske superračunalniške in podatkovne infrastrukture na petaravni in pred eksaravnijo v Uniji;

(c)

zagotoviti usklajevanje na ravni Unije in ustrezne finančna sredstva za podporo razvoju in pridobitvi takšne infrastrukture, ki bo dostopna uporabnikom iz javnega in zasebnega sektorja, predvsem za namene raziskav in inovacij;

(d)

podpreti ambiciozen program raziskav in inovacij, da bi v Uniji razvili in ohranili vrhunski ekosistem visokozmogljivostnega računalništva na eksaravni in višji ravni, ki zajema vse znanstvene in industrijske dele vrednostne verige, vključno s procesorji z majhno porabo in tehnologijo vmesne programske opreme, algoritme in kodiranje, aplikacije in sisteme, storitve in inženirstvo, medomrežne povezave ter strokovno znanje, izkušnje in spretnosti, za superračunalniško dobo naslednje generacije;

(e)

spodbujati prevzemanje in sistematično uporabo rezultatov s področja raziskav in inovacij, ki jih v Uniji ustvarijo uporabniki v znanosti, industriji, vključno z MSP, in javnem sektorju.

3.   Skupno podjetje ima naslednje posebne cilje:

(a)

prispevati k izvajanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Sklepa 2013/743/EU, zlasti dela II posebnega programa, kakor je opredeljeno v členu 2 tega Sklepa (v nadaljnjem besedilu: posebni program), ter izvajanju uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014;

(b)

usklajevati strategije med državami članicami in Unijo v okviru usklajene strategije za evropsko visokozmogljivostno računalništvo ter prispevati k učinkovitosti javne podpore s preprečevanjem nepotrebnega podvajanja in razdrobljenosti prizadevanj;

(c)

združiti vire Unije, nacionalne vire in zasebne naložbe ter povečati naložbe v visokozmogljivostno računalništvo na raven, primerljivo z ravnijo svetovnih konkurentov;

(d)

vzpostaviti in upravljati vrhunsko integrirano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo, ki je z vidika arhitekture dovolj raznolika za upoštevanje različnih zahtev uporabnikov po vsej Uniji, kot ključni element za znanstveno odličnost, digitalizacijo industrije in javnega sektorja ter okrepitev inovacijskih zmogljivosti in svetovne konkurenčnosti za ustvarjanje gospodarske rasti in rasti zaposlovanja v Uniji;

(e)

različnim uporabnikom iz raziskovalne in znanstvene skupnosti, industrije, vključno z MSP, ter javnega sektorja zagotoviti dostop do infrastruktur in storitev, ki temeljijo na visokozmogljivostnem računalništvu, za nove in nastajajoče podatkovne in računalniško intenzivne aplikacije in storitve;

(f)

podpreti razvoj vrhunskih tehnologij visokozmogljivostnega računalništva na eksaravni in višji ravni v Uniji, vključno z mikroprocesorji z majhno porabo in z njimi povezanimi tehnologijami vmesne programske opreme, ter njihovo integracijo v superračunalniške sisteme na podlagi pristopa skupnega načrtovanja, pa tudi njihovo prevzemanje na obsežnih in novih področjih uporabe;

(g)

premostiti vrzel med raziskavami in razvojem ter dobavo sistemov visokozmogljivostnega računalništva na eksaravni, da bi okrepili dobavno verigo za digitalno tehnologijo v Uniji, Skupnemu podjetju pa omogočili pridobitev vrhunskih superračunalnikov, po možnosti z integriranimi evropskimi tehnologijami;

(h)

doseči odličnost na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva za vrhunsko zmogljivost z razvojem in optimizacijo kod in aplikacij ter na področju drugih obsežnih in novih vodilnih aplikacij na trgu, ki temeljijo na visokozmogljivostnem računalništvu, na podlagi pristopa skupnega načrtovanja, da bi podprli centre odličnosti na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva ter obsežnimi pilotnimi demonstracijskimi in preskuševalnimi napravami, ki temeljijo na visokozmogljivostnem računalništvu ter so namenjene aplikacijam in storitvam na podlagi velepodatkov na različnih znanstvenih in industrijskih področjih;

(i)

medsebojno povezati in združiti regionalne, nacionalne in evropske superračunalnike visokozmogljivostnega računalništva in druge računalniške sisteme, podatkovne centre ter povezano programsko opremo in aplikacije v sodelovanju z združenjem PRACE in omrežjem GÉANT;

(j)

povečati inovacijski potencial industrije in zlasti MSP z uporabo naprednih infrastruktur, aplikacij in storitev visokozmogljivostnega računalništva, na podlagi ustanovitve ter zlasti mrežnega povezovanja in usklajevanja nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo po vsej Uniji;

(k)

izboljšati razumevanje visokozmogljivostnega računalništva in prispevati k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih v zvezi z visokozmogljivostnim računalništvom v Uniji, in sicer z ozaveščanjem, usposabljanjem in razširjanjem tehničnega znanja in izkušenj;

(l)

razširiti obseg uporabe visokozmogljivostnega računalništva.

4.   Skupno podjetje uresničuje splošne in specifične cilje iz odstavkov 2 in 3 na podlagi naslednjih glavnih stebrov dejavnosti:

(a)

splošne upravne dejavnosti za delovanje in upravljanje Skupnega podjetja;

(b)

dejavnosti za pridobitev vrhunskih superračunalniških in podatkovnih infrastruktur, njihovo vzpostavitev, medsebojno povezovanje, delovanje in upravljanje časa dostopa;

(c)

dejavnosti v podporo programu za raziskave in inovacije, da bi vzpostavili inovacijski ekosistem za obravnavo superračunalniških tehnologij strojne in programske opreme ter njihovo integracijo v superračunalniške sisteme na eksaravni, napredne aplikacije, storitve in orodja, znanja in spretnosti ter tehnično znanje in izkušnje.

Člen 4

Finančni prispevek Unije

1.   Finančni prispevek Unije za Skupno podjetje, vključno z odobritvami Efte, znaša do 486 000 000 EUR in je porazdeljen kot sledi:

(a)

do 386 000 000 EUR iz Obzorja 2020, vključno z vsaj 10 000 000 EUR za upravne stroške;

(b)

do 100 000 000 EUR iz IPE.

2.   Finančni prispevek Unije iz točke (a) odstavka 1 se plača iz odobritev iz splošnega proračuna Unije, dodeljenih posebnemu programu.

Finančni prispevek Unije iz točke (a) odstavka 1 vključuje vsaj 180 000 000 EUR za razpise za zbiranje predlogov, da lahko Skupno podjetje zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe, povezane s programom za raziskave in inovacije.

3.   Finančni prispevek Unije iz točke (b) odstavka 1 se plača iz odobritev iz splošnega proračuna Unije, dodeljenih IPE, in je namenjen izključno za pridobitev superračunalnikov.

4.   Izvrševanje proračuna v zvezi s finančnim prispevkom Unije se zaupa Skupnemu podjetju, ki deluje kot organ iz člena 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 v skladu s točko (c)(iv) člena 62(1) ter člena 154 navedene uredbe.

5.   Finančni prispevek Unije se določi v sporazumu o prispevku in sporazumih o letnem prenosu sredstev, ki jih Komisija v imenu Unije sklene s Skupnim podjetjem.

6.   Sporazum o prispevku iz odstavka 5 tega člena obravnava elemente iz člena 129(2) in člena 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ter med drugim naslednje:

(a)

zahteve za prispevek Skupnega podjetja v zvezi z ustreznimi kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek Skupnega podjetja v zvezi s spremljanjem iz Priloge III k Sklepu 2013/743/EU;

(c)

posebne kazalnike uspešnosti, povezane z delovanjem Skupnega podjetja;

(d)

ureditve v zvezi z zagotavljanjem podatkov, ki jih Komisija potrebuje, da lahko izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1291/2013 in člena 28 Uredbe (EU) št. 1316/2013, vključno z objavo podatkov na enotnem portalu za udeležence in z drugimi elektronskimi sredstvi razširjanja, ki jih upravlja Komisija;

(e)

ureditve v zvezi z zagotavljanjem podatkov, ki jih Komisija potrebuje, da lahko izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) št. 283/2014;

(f)

določbe o objavi razpisov Skupnega podjetja za zbiranje predlogov tudi na enotnem portalu za udeležence in z drugimi elektronskimi sredstvi razširjanja, ki jih upravlja Komisija;

(g)

določbe o objavi razpisov Skupnega podjetja za zbiranje ponudb v Uradnem listu Evropske unije in z drugimi elektronskimi sredstvi razširjanja, ki jih upravlja Komisija;

(h)

uporabo človeških virov in spremembe v zvezi z njimi, zlasti zaposlovanje po funkcionalnih skupinah, plačnih razredih in kategorijah, prerazporejanje in kakršne koli spremembe števila članov osebja.

Člen 5

Drugi prispevki Unije

Prispevki iz programov Unije razen tistih iz člena 4(1), ki so del sofinanciranja Unije za program, ki ga izvaja ena od sodelujočih držav, se ne upoštevajo pri izračunu najvišjega finančnega prispevka Unije iz člena 4.

Člen 6

Prispevki drugih članov razen Unije

1.   Sodelujoče države za upravne stroške Skupnega podjetja prispevajo vsaj 10 000 000 EUR. Poleg tega sodelujoče države zagotovijo prispevek k operativnim Stroškom skupnega podjetja, ki je sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 4(1). Predviden je znesek v višini vsaj 476 000 000 EUR.

2.   Zasebni člani Skupnega podjetja zagotovijo ali uredijo, da njihovi subjekti v sestavi in pridruženi subjekti v Skupno podjetje prispevajo vsaj 422 000 000 EUR, vključno z 2 000 000 EUR za upravne stroške.

3.   Prispevki iz odstavkov 1 in 2 tega člena so sestavljeni iz prispevkov, kakor so določeni v členu 15 Statuta.

4.   Prispevke iz točke (e) člena 15(3) Statuta lahko vsaka sodelujoča država zagotovi upravičencem s sedežem v tej sodelujoči državi. V okviru veljavne najvišje stopnje povračila iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1290/2013 lahko dopolnijo prispevek Skupnega podjetja. Takšni prispevki ne posegajo v pravila o državni pomoči.

5.   Člani Skupnega podjetja razen Unije upravnemu odboru vsako leto do 31. januarja sporočijo vrednost prispevkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, plačanih v preteklih proračunskih let.

6.   Za oceno prispevkov iz točk (b) do (f) člena 15(3) Statuta se stroški določijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva zadevnih subjektov, veljavnimi računovodskimi standardi države, v kateri ima subjekt sedež, ter veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevni subjekt. V primeru kakršne koli negotovosti v zvezi s to potrditvijo lahko Skupno podjetje preveri metodo, po kateri se je ocenila vrednost prispevkov. V primeru, da negotovost s tem ni odpravljena, lahko Skupno podjetje revidira metodo ocenjevanja.

7.   Komisija lahko prekliče, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije za Skupno podjetje ali začne postopek za prenehanje delovanja iz člena 23 Statuta, če člani, razen Unije, vključno z njihovimi subjekti v sestavi in pridruženimi subjekti prispevkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena ne plačujejo, jih plačujejo samo delno ali z zamudo.

Člen 7

Zagotovitev časa dostopa do nacionalnih superračunalnikov

Sodelujoče države lahko Skupnemu podjetju zagotovijo vsaj 20 % časa dostopa do enega ali več svojih nacionalnih superračunalnikov. Ti prispevki se ne upoštevajo pri izračunu prispevka iz člena 6(1).

Člen 8

Gostiteljski subjekt

1.   Superračunalniki se nahajajo v sodelujoči državi, ki je država članica. Sodelujoča država ne gosti več kot enega superračunalnika pred eksaravnijo ali enega superračunalnika na petaravni.

2.   Gostiteljski subjekt lahko zastopa eno sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij. Gostiteljski subjekt in pristojni organi sodelujoče države ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju v ta namen sklenejo sporazum.

3.   Skupno podjetje upravljanje vsakega superračunalnika pred eksaravnijo, katerega lastnik je v skladu s členom 10, zaupa gostiteljskemu subjektu.

Skupno podjetje in drugi solastniki upravljanje vsakega superračunalnika na petaravni, katerega lastniki so v skladu s členom 11, zaupajo gostiteljskemu subjektu.

4.   Gostiteljski subjekti za superračunalnike pred eksaravnijo in na petaravni se izberejo v skladu z odstavkom 5 tega člena in finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 15.

5.   Upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa izbere gostiteljski subjekt in ustrezno sodelujočo državo, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, oziroma ustrezni gostiteljski konzorcij, in sicer v okviru pravičnega in preglednega postopka, ki med drugim temelji na naslednjih merilih:

(a)

skladnost s splošnimi sistemskimi specifikacijami, opredeljenimi v razpisu za prijavo interesa;

(b)

skupni stroški lastništva superračunalnika;

(c)

izkušnje gostiteljskega subjekta z namestitvijo in upravljanjem podobnih sistemov;

(d)

kakovost fizične in informacijskotehnološke infrastrukture gostiteljskega subjekta, njena varnost in povezljivost s preostalim delom Unije;

(e)

kakovost storitev za uporabnike, in sicer zmožnost izpolnjevanja zahtev iz sporazuma o ravni storitve, zagotovljenega skupaj z drugimi dokumenti v izbirnem postopku;

(f)

predhodno sprejetje pogojev iz osnutka sporazuma o gostovanju iz točke (o) člena 7(3) Statuta, vključno zlasti z elementi iz člena 9(2) in tistimi, opredeljenimi v izbirnem postopku, s strani gostiteljskega subjekta;

(g)

predložitev ustreznega dokazila o zavezi države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali pristojnih organov sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, da bodo krili delež skupnih stroškov lastništva superračunalnika pred eksaravnijo, ki jih ne krije prispevek Unije iz člena 4 ali kakršni koli drugi prispevki Unije iz člena 5, dokler ne bo Skupno podjetje njegovo lastništvo preneslo na navedeni gostiteljski subjekt ali, če do prenosa lastništva ne pride, dokler ne bo superračunalnik prodan ali razgrajen;

(h)

predložitev ustreznega dokazila o zavezi države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali pristojnih organov sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, da bodo krili vse skupne stroške lastništva superračunalnika na petaravni, ki jih ne krije prispevek Unije iz člena 4 ali kakršni koli drugi prispevki Unije iz člena 5.

6.   Po izbiri gostiteljskega subjekta se lahko sodelujoča država, v kateri ima izbrani gostiteljski subjekt sedež, ali ustrezni gostiteljski konzorcij odloči povabiti dodatne sodelujoče države, da se pridružijo. Zaveza pridruženih sodelujočih držav predstavlja majhen delež skupnih stroškov lastništva superračunalnika pred eksaravnijo, dokler Skupno podjetje njegovega lastništva ne prenese na navedeni gostiteljski subjekt.

Člen 9

Sporazum o gostovanju

1.   Skupno podjetje pred začetkom postopka pridobitve superračunalnika pred eksaravnijo z vsakim izbranim gostiteljskim subjektom sklene sporazum o gostovanju.

Skupno podjetje in drugi solastniki pred začetkom postopka pridobitve superračunalnika na petaravni z vsakim izbranim gostiteljskim subjektom sklenejo sporazum o gostovanju.

2.   Sporazum o gostovanju zajema zlasti naslednje elemente:

(a)

pravice in obveznosti v postopku pridobitve superračunalnika, vključno s sprejemljivostnim testom superračunalnika;

(b)

pogoje glede odgovornosti za upravljanje superračunalnika;

(c)

kakovost storitev za uporabnike med upravljanjem superračunalnika, kakor je določena v sporazumu o ravni storitve;

(d)

načrte v zvezi z energetsko učinkovitostjo in okoljsko trajnostjo superračunalnika;

(e)

pogoje dostopa do deleža časa dostopa Unije do superračunalnika, kot jih v skladu s členom 13 določi upravni odbor;

(f)

načine obračunavanja časa dostopa;

(g)

delež skupnih stroškov lastništva, za katerega se gostiteljski subjekt dogovori, da ga krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju;

(h)

pogoje za prenos lastništva iz členov 10(3) in 11(3), vključno z določbami za izračun njihove preostale vrednosti in za njihovo razgradnjo v primeru superračunalnikov pred eksaravnijo;

(i)

obveznost gostiteljskega subjekta, da zagotovi dostop do superračunalnikov ter hkrati zagotovi njihovo varnost in varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, varstvo zasebnosti elektronskih komunikacij v skladu z Direktivo 2002/58/ES, varstvo poslovnih skrivnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 in varstvo zaupnosti drugih podatkov, zajetih v obveznosti varovanja poslovne skrivnosti;

(j)

v primeru superračunalnikov pred eksaravnijo obveznost gostiteljskega subjekta, da vzpostavi certificiran revizijski postopek, ki zajema stroške upravljanja superračunalnika in čase dostopa uporabnikov;

(k)

obveznost gostiteljskega subjekta, da upravnemu odboru do 31. januarja vsako leto predloži revizijsko poročilo in podatke o uporabi časa dostopa iz prejšnjega proračunskega leta.

3.   Sporazum o gostovanju ureja pravo Unije, ki se v zvezi z vsemi zadevami, ki jih ne zajema ta uredba ali drug pravni akt Unije, dopolnjuje s pravom države članice, v kateri je gostiteljski subjekt.

4.   Sporazum o gostovanju vsebuje arbitražno klavzulo, s katero je Sodišču Evropske unije dodeljena pristojnost.

5.   Po sklenitvi sporazuma o gostovanju Skupno podjetje ob podpori izbranega gostiteljskega subjekta začne postopke za pridobitev superračunalnika pred eksaravnijo v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 15.

Po sklenitvi sporazuma o gostovanju Skupno podjetje skupaj s pristojnimi organi sodelujočih držav in ob podpori izbranega gostiteljskega subjekta začne postopke za pridobitev superračunalnika na petaravni v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 15.

Člen 10

Pridobitev in lastništvo superračunalnikov pred eksaravnijo

1.   Skupno podjetje nabavi superračunalnike pred eksaravnijo in je njihov lastnik.

2.   Finančni prispevek Unije iz člena 4(1) krije do 50 % stroškov pridobitve in do 50 % stroškov upravljanja superračunalnikov pred eksaravnijo.

Preostale skupne stroške lastništva superračunalnikov pred eksaravnijo krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar po potrebi dopolnjujejo prispevki iz člena 5.

3.   Brez poseganja v člen 23(4) Statuta se lahko lastništvo superračunalnika pred eksaravnijo najhitreje štiri leta po tem, ko superračunalnik pred eksaravnijo, nameščen v gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostovanju prenese na navedeni gostiteljski subjekt, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva pred popolno amortizacijo superračunalnika pred eksaravnijo gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na gostiteljski subjekt, sprejme pa se odločitev o razgradnji, zadevne stroške enakovredno krijeta Skupno podjetje in gostiteljski subjekt. Skupno podjetje ni odgovorno za kakršne koli stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika pred eksaravnijo ali po njegovi prodaji ali razgradnji.

Člen 11

Pridobitev in lastništvo superračunalnikov na petaravni

1.   Skupno podjetje skupaj z javnimi naročniki sodelujoče države, v katerih ima gostiteljski subjekt sedež, ali skupaj z javnimi naročniki sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju nabavi superračunalnike na petaravni in je njihov solastnik.

2.   Finančni prispevek Unije iz člena 4(1) krije do 35 % stroškov pridobitve superračunalnikov na petaravni. Preostale skupne stroške lastništva superračunalnikov na petaravni krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar po potrebi dopolnjujejo prispevki iz člena 5.

3.   Brez poseganja v člen 23(4) Statuta se delež lastništva superračunalnika na petaravni, katerega lastnik je Skupno podjetje, po popolni amortizaciji superračunalnika prenese na gostiteljski subjekt. Skupno podjetje ni odgovorno za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika na petaravni.

Člen 12

Uporaba superračunalnikov

1.   Uporaba superračunalnikov je namenjena predvsem za raziskave in inovacije v okviru programov javnega financiranja, je na voljo uporabnikom iz javnega in zasebnega sektorja ter je usmerjena izključno v civilno uporabo.

2.   Upravni odbor opredeli splošne pogoje dostopa za uporabo superračunalnikov v skladu s členom 13, lahko pa opredeli tudi posebne pogoje dostopa za različne vrste uporabnikov ali aplikacije. Kakovost storitev je enaka za vse uporabnike.

3.   Brez poseganja v mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija, se čas dostopa odobri samo uporabnikom, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v državi članici ali državi, pridruženi Obzorju 2020, ali se tam nahajajo, razen če upravni odbor v ustrezno utemeljenih primerih odloči drugače, pri čemer upošteva interese Unije.

Člen 13

Dodelitev časa dostopa Unije do superračunalnikov

1.   Delež časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika pred eksaravnijo je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 4(1) k skupnim stroškom lastništva superračunalnika in ne presega 50 % celotnega časa dostopa do superračunalnika.

2.   Vsaki sodelujoči državi, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali vsaki sodelujoči državi v gostiteljskem konzorciju se dodeli delež preostalega časa dostopa do vsakega superračunalnika pred eksaravnijo. V primeru gostiteljskega konzorcija se sodelujoče države medsebojno dogovorijo o razdelitvi časa dostopa do superračunalnika pred eksaravnijo.

3.   Delež časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika na petaravni je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 4(1) k stroškom pridobitve superračunalnika.

4.   Vsaki sodelujoči državi, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali vsaki sodelujoči državi v gostiteljskem konzorciju se dodeli delež preostalega časa dostopa do vsakega superračunalnika na petaravni. V primeru gostiteljskega konzorcija se sodelujoče države medsebojno dogovorijo o razdelitvi časa dostopa do superračunalnika na petaravni.

5.   Upravni odbor opredeli pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov pred eksaravnijo in superračunalnikov na petaravni, pa tudi pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije do nacionalnih superračunalnikov.

Kot vodilno načelo dodelitev časa dostopa za javno financirane raziskovalne in inovacijske dejavnosti vsakemu uporabniku iz države članice ali države, pridružene Obzorju 2020, temelji na pravičnem in preglednem postopku medsebojnega strokovnega pregleda na podlagi stalnih razpisov za prijavo interesa, ki jih objavlja Skupno podjetje in so usmerjeni k uporabnikom s področij znanosti, industrije, vključno z MSP, in javnega sektorja. Prijave interesa ocenijo neodvisni strokovnjaki. Merila za oceno projektov uporabnikov, predloženih v okviru razpisov za prijavo interesa, praviloma temeljijo na načelih Obzorja 2020.

6.   Upravni odbor lahko čas dostopa Unije v izjemnih primerih ali nujnih razmerah in razmerah kriznega upravljanja dodeli brez razpisa za prijavo interesa.

7.   Uporaba deleža časa dostopa Unije je brezplačna za aplikacije, povezane z javno financiranimi raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi.

8.   Upravni odbor redno spremlja čas dostopa Unije, dodeljen po državah članicah in državah, pridruženih Obzorju 2020, ter po kategorijah uporabnikov, vključno za komercialne namene. Odloči lahko, da bo:

(a)

znova prilagodil čase dostopa po kategorijah dejavnosti ali uporabnikov, da bi optimiziral uporabo zmogljivosti superračunalnikov na petaravni in pred eksaravnijo;

(b)

predlagal dodatne podporne ukrepe za zagotovitev pravičnih priložnosti za dostop uporabnikov iz vseh držav članic in držav, pridruženih Obzorju 2020, ki bi izboljšali njihovo raven strokovnega znanja in spretnosti na področju sistemov visokozmogljivostnega računalništva.

Člen 14

Čas dostopa Unije do superračunalnikov za komercialne namene

1.   Za industrijske uporabnike, ki zaprosijo za čas dostopa Unije do superračunalnikov za komercialne namene, se uporabljajo posebni pogoji. Komercialna storitev je plačljiva glede na uporabo in na podlagi tržnih cen. Višino pristojbine določi upravni odbor.

2.   Pristojbine, ki se zaračunajo za komercialno uporabo časa dostopa Unije, pomenijo prihodek v proračun Skupnega podjetja in se uporabijo za kritje operativnih stroškov Skupnega podjetja.

3.   Čas dostopa, dodeljen za komercialne storitve, ne presega 20 % celotnega časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika na petaravni in vsakega superračunalnika pred eksaravnijo. Upravni odbor odloča o dodelitvi časa dostopa Unije za uporabnike komercialnih storitev, ob upoštevanju rezultatov spremljanja iz člena 13(8).

4.   Kakovost komercialnih storitev je enaka za vse uporabnike.

Člen 15

Finančna pravila

Skupno podjetje sprejme svoja posebna finančna pravila v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 16

Osebje

1.   Za osebje Skupnega podjetja se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določeni z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (12) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev), ter pravila, ki so jih institucije Unije skupaj sprejele za uporabo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.

2.   Upravni odbor v zvezi z osebjem Skupnega podjetja izvaja pooblastila, ki so s Kadrovskimi predpisi podeljena organu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja).

Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev, s katero na izvršnega direktorja prenese ustrezna pooblastila organa za imenovanja in opredeli pogoje, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in vsa nadaljnja pooblastila, ki jih je ta prenesel naprej. V takih primerih upravni odbor pooblastila organa za imenovanja izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja Skupnega podjetja, razen izvršnega direktorja.

3.   Upravni odbor sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

4.   Kadrovski viri se določijo v kadrovskem načrtu Skupnega podjetja, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest po funkcionalni skupini in plačnem razredu ter število pogodbenih uslužbencev, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, in sicer v skladu z letnim proračunom skupnega podjetja.

5.   Osebje Skupnega podjetja vključuje začasne in pogodbene uslužbence.

6.   Vse stroške v zvezi z osebjem nosi Skupno podjetje.

Člen 17

Napoteni nacionalni strokovnjaki in pripravniki

1.   Skupno podjetje lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in pripravnike, ki niso zaposleni v Skupnem podjetju. Število napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se prišteje k podatkom o kadrovskih virih iz člena 16(4) v skladu z letnim proračunom.

2.   Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Skupno podjetje in uporabi pripravnikov.

Člen 18

Privilegiji in imunitete

Za Skupno podjetje in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

Člen 19

Odgovornost Skupnega podjetja

1.   Pogodbeno odgovornost Skupnega podjetja urejajo ustrezne pogodbene določbe in pravo, ki se uporablja za zadevni sporazum, sklep ali pogodbo.

2.   V primeru nepogodbene odgovornosti Skupno podjetje v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki jo njegovo osebje povzroči pri opravljanju svojih nalog.

3.   Vsako plačilo Skupnega podjetja v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter stroški in izdatki, ki nastanejo s tem v zvezi, se štejejo za odhodke Skupnega podjetja in se krijejo iz njegovih virov.

4.   Skupno podjetje je izključno odgovorno za izpolnjevanje svojih obveznosti.

5.   Skupno podjetje ni odgovorno za upravljanje superračunalnikov, katerih lastnik je, s strani gostiteljskega subjekta.

Člen 20

Ocena

1.   Komisija do 30. junija 2022 s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede vmesno oceno Skupnega podjetja. V njej oceni zlasti raven sodelovanja sodelujočih držav, zasebnih članov ter njihovih subjektov v sestavi in pridruženih subjektov ter raven njihovih prispevkov k tem ukrepom. Komisija o tej oceni pripravi poročilo, ki ga sestavljajo ugotovitve na podlagi ocene, vključno z ugotovitvami neodvisnih strokovnjakov, in pripombe Komisije. V poročilu je vključen tudi sklic na javno dostopno poročilo neodvisnih strokovnjakov. Komisija svoje poročilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022.

2.   Komisija lahko na podlagi ugotovitev na podlagi vmesne ocene iz odstavka 1 tega člena ukrepa v skladu s členom 6(7) ali sprejme druge ustrezne ukrepe.

3.   Komisija v šestih mesecih po prenehanju delovanja Skupnega podjetja, vendar najpozneje v dveh letih po začetku postopka za prenehanje delovanja iz člena 23 Statuta, izvede končno oceno Skupnega podjetja. Rezultati navedene končne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 21

Pristojnost Sodišča Evropske unije in pravo, ki se uporablja

1.   Sodišče Evropske unije je pristojno:

(a)

na podlagi arbitražnih klavzul iz sporazumov ali pogodb, ki jih sklene Skupno podjetje, ali njegovih sklepov;

(b)

za spore v zvezi z nadomestilom za škodo, ki jo povzroči osebje Skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog;

(c)

za vse spore med Skupnim podjetjem in njegovim osebjem v okvirih in pod pogoji iz Kadrovskih predpisov ali Pogojev za zaposlitev.

2.   Za vse zadeve, ki jih ne zajema ta uredba ali drugi pravni akti Unije, se uporablja pravo države članice, v kateri je sedež Skupnega podjetja.

Člen 22

Naknadne revizije

1.   Skupno podjetje v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1291/2013 opravi naknadne revizije odhodkov za ukrepe, financirane iz proračuna Obzorja 2020.

2.   Skupno podjetje v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1316/2013 v okviru ukrepov IPE opravi naknadne revizije odhodkov za dejavnosti, financirane iz proračuna IPE.

3.   Komisija lahko odloči, da revizije iz odstavkov 1 in 2 tega člena opravi sama. V takih primerih to stori v skladu z veljavnimi pravili, zlasti uredbami (EU, Euratom) 2018/1046, (EU) št. 1290/2013, (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013.

Člen 23

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščitijo z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in, če so ugotovljene nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami, kjer je to ustrezno.

2.   Skupno podjetje osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je ta pooblastila, ter Računskemu sodišču omogoči dostop do svojih objektov in prostorov ter do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo revizij.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (13) in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) izvede preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, neposredno ali posredno financirano v skladu s to uredbo, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 vsebujejo pogodbe in sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, določbe, ki Komisijo, Skupno podjetje, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo, da izvedejo revizije in preiskave v skladu s svojimi pristojnostmi. Kadar se izvajanje ukrepa v celoti ali delno odda v zunanje izvajanje ali opravlja na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ali kadar izvajanje ukrepa zahteva oddajo javnega naročila ali finančno podporo tretji strani, pogodba ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje strani zahteva izrecno sprejetje teh pooblastil Komisije, Skupnega podjetja, Računskega sodišča in OLAF.

5.   Skupno podjetje z izvajanjem ali naročanjem ustreznega notranjega in zunanjega nadzora zagotovi, da so finančni interesi njegovih članov ustrezno zaščiteni.

6.   Skupno podjetje pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo (15). Skupno podjetje sprejme potrebne ukrepe za olajšanje notranjih preiskav, ki jih izvaja OLAF.

Člen 24

Zaupnost

Brez poseganja v člen 25 Skupno podjetje zagotovi varstvo občutljivih informacij, katerih razkritje bi lahko ogrozilo interese njegovih članov ali udeležencev dejavnosti Skupnega podjetja.

Člen 25

Preglednost

1.   Za dokumente, ki jih hrani Skupno podjetje, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

2.   Upravni odbor lahko sprejme praktične ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Brez poseganja v člen 21 te uredbe se je zoper odločitve, ki jih Skupno podjetje sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, pod pogoji iz člena 228 PDEU mogoče pritožiti pri varuhu človekovih pravic.

Člen 26

Pravila za sodelovanje in razširjanje, ki se uporabljajo za posredne ukrepe, financirane v okviru Obzorja 2020

Za posredne ukrepe, ki jih Skupno podjetje financira v okviru Obzorja 2020, se uporablja Uredba (EU) št. 1290/2013. V skladu z navedeno uredbo se Skupno podjetje šteje za organ financiranja in zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe, kakor je določeno v členu 1 Statuta.

Uredba (EU) št. 1290/2013 se lahko uporablja tudi za prispevke sodelujočih držav iz točke (e) člena 15(3) Statuta.

Člen 27

Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru IPE

Za dejavnosti, ki jih Skupno podjetje financira v okviru IPE, se uporablja Uredba (EU) št. 1316/2013.

Člen 28

Podpora države članice gostiteljice

Skupno podjetje in država članica, v kateri ima sedež, lahko skleneta upravni sporazum o privilegijih in imunitetah ter drugi podpori, ki jo ta država zagotovi Skupnemu podjetju.

Člen 29

Začetni ukrepi

1.   Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje Skupnega podjetja, dokler ta ne pridobi ustrezne operativne zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna. Komisija vse potrebne ukrepe izvaja v skladu s pravom Unije ter v sodelovanju s člani razen Unije in s pristojnimi organi Skupnega podjetja.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena:

(a)

lahko Komisija imenuje svojega uradnika za začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju, in kateremu lahko pomaga omejeno število uradnikov Komisije, dokler upravni odbor v skladu s členom 7 Statuta ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih nalog;

(b)

z odstopanjem od člena 16(2) začasni izvršni direktor izvaja pooblastila organa za imenovanja;

(c)

lahko Komisija začasno dodeli omejeno število svojih uradnikov.

3.   Začasni izvršni direktor lahko po potrditvi upravnega odbora odobri vsa plačila, krita z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz letnega proračuna Skupnega podjetja, ter sklepa sporazume, sklepe in pogodbe, vključno s pogodbami, ki se nanašajo na osebje, po sprejetju kadrovskega načrta Skupnega podjetja.

4.   Začasni izvršni direktor v soglasju z izvršnim direktorjem Skupnega podjetja in po odobritvi upravnega odbora določi datum, ko Skupno podjetje postane sposobno izvrševati svoj proračun. Komisija od navedenega datuma ne prevzema več obveznosti in ne izvršuje plačil za dejavnosti Skupnega podjetja.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2018

Za Svet

Predsednica

M. SCHRAMBÖCK


(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(4)  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

(5)  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

(6)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(7)  Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(8)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(11)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(12)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(14)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(15)  Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 15).

(16)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).


PRILOGA

STATUT SKUPNEGA PODJETJA ZA EVROPSKO VISOKOZMOGLJIVOSTNO RAČUNALNIŠTVO

Člen 1

Naloge

Skupno podjetje izvaja naslednje naloge:

(a)

mobilizira sredstva iz javnega in zasebnega sektorja za financiranje dejavnosti Skupnega podjetja;

(b)

objavlja razpise za zbiranje predlogov za pridobitev superračunalnikov pred eksaravnijo in pridobi vsaj dva vrhunska superračunalnika pred eksaravnijo, ki se financirata iz proračuna Unije, ki izhaja iz Obzorja 2020, IPE in iz prispevkov zadevnih sodelujočih držav za Skupno podjetje;

(c)

skupaj z javnimi naročniki sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali z javnimi naročniki sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju objavlja razpise za zbiranje predlogov za pridobitev superračunalnikov na petaravni in skupaj s temi javnimi naročniki pridobi vsaj dva superračunalnika na petaravni; to skupno javno naročilo se financira iz proračuna Unije, namenjenega za Obzorje 2020, in s prispevki zadevnih sodelujočih držav;

(d)

začne in vodi razpise za prijavo interesa za gostitev superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo ter ob podpori neodvisnih zunanjih strokovnjakov ocenjuje prejete ponudbe;

(e)

na pošten, odprt in pregleden način izbere gostiteljski subjekt superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo v skladu s členom 8 te uredbe;

(f)

v skladu s členom 9 te uredbe z gostiteljskim subjektom sklene sporazum o gostovanju za upravljanje in vzdrževanje superračunalnikov pred eksaravnijo ter spremlja spoštovanje pogodbenih obveznosti iz sporazuma o gostovanju, vključno s sprejemljivostnim testom pridobljenih superračunalnikov;

(g)

v skladu s členom 9 te uredbe skupaj z drugimi solastniki sklene z gostiteljskim subjektom sporazum o gostovanju za upravljanje in vzdrževanje superračunalnikov na petaravni ter skupaj z drugimi solastniki spremlja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz sporazuma o gostovanju;

(h)

opredeli splošne in posebne pogoje za dodelitev deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov na petaravni oziroma pred eksaravnijo ter spremlja dostop do teh superračunalnikov v skladu s členom 13 te uredbe;

(i)

opredeli splošne in posebne pogoje za dodelitev časa dostopa do nacionalnih superračunalnikov ter spremlja dostop do teh superračunalnikov v skladu s členom 13 te uredbe;

(j)

objavlja razpise za zbiranje predlogov ter v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 in v okviru razpoložljivih sredstev dodeljuje sredstva za posredne ukrepe, v glavnem v obliki nepovratnih sredstev, pri čemer se osredotoči na:

(i)

razvoj naslednje generacije ključnega visokozmogljivostnega računalništva na eksaravni, pri čemer obravnava celotni spekter tehnologij, od mikroprocesorjev z majhno porabo in z njimi povezanih tehnologij vmesne programske opreme do programske opreme, modelov programiranja in orodij ter novih arhitektur in njihove sistemske integracije na podlagi pristopa skupnega načrtovanja;

(ii)

nove in izboljšane algoritme in kode za obstoječe in nove inovativne aplikacije, testna okolja in predstavitvene dejavnosti;

(iii)

dejavnosti obveščanja javnosti, dejavnosti ozaveščanja in dejavnosti poklicnega razvoja za privabljanje človeških virov na področje visokozmogljivostnega računalništva, njihovo usposabljanje in izboljšanje spretnosti in inženirskega tehničnega znanja ter izkušenj o ekosistemu v Uniji; to lahko vključuje ukrepe za usklajevanje in podporo, podporo obstoječim ali novim centrom odličnosti ter ustanavljanje nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo in njihovo široko mrežno sodelovanje ter usklajevanje dejavnosti v Uniji;

(k)

spremlja izvajanje ukrepov in upravlja sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(l)

na podlagi ustreznih ukrepov zagotavlja učinkovitost pobude za evropsko visokozmogljivostno računalništvo;

(m)

spremlja splošni napredek pri uresničevanju ciljev Skupnega podjetja;

(n)

vzpostavi tesno sodelovanje in zagotovi usklajevanje z dejavnostmi Unije in nacionalnimi dejavnostmi ter organi in deležniki, s čimer ustvarja sinergije ter izboljšuje izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij na področju visokozmogljivostnega računalništva;

(o)

opredeli večletni strateški načrt, pripravi in izvaja ustrezne letne delovne načrte za njegovo izvajanje ter po potrebi prilagodi večletni strateški načrt;

(p)

izvaja dejavnosti informiranja, sporočanja, izkoriščanja in razširjanja rezultatov, pri čemer smiselno uporablja člen 28 Uredbe (EU) št. 1291/2013, vključno z zagotavljanjem, da so podrobne informacije o rezultatih razpisov za zbiranje predlogov na voljo in dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov Obzorja 2020;

(q)

vse druge naloge, potrebne za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe.

Člen 2

Člani

1.   Člani Skupnega podjetja so:

(a)

Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija;

(c)

Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (European Technology Platform for High Performance Computing – ETP4HPC), registrirana v skladu z nizozemskim pravom s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), in združenje na področju vrednosti velepodatkov (Big Data Value Association – BDVA), registrirano v skladu z belgijskim pravom s sedežem v Bruslju (Belgija), po sprejetju tega statuta s podpisom potrditvenega dopisa.

2.   Vsaka sodelujoča država imenuje svojega predstavnika v upravnem odboru Skupnega podjetja in določi nacionalni subjekt ali subjekte, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to uredbo.

Člen 3

Spremembe članstva

1.   Države članice ali države, pridružene Obzorju 2020, ki niso navedene v točki (b) člena 2(1), postanejo članice Skupnega podjetja, potem ko upravni odbor pisno obvestijo, da sprejemajo ta statut in vse druge določbe, ki urejajo delovanje Skupnega podjetja, če prispevajo v skladu s členom 6 te uredbe ali k financiranju iz člena 15 tega statuta za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe.

2.   Za članstvo v Skupnem podjetju lahko zaprosi vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali državi, pridruženi Obzorju 2020, ki neposredno ali posredno podpira raziskave in inovacije v državi članici ali državi, pridruženi Obzorju 2020, če prispeva k financiranju iz člena 15 tega statuta za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe, in sprejme ta statut.

3.   Vsaka prošnja za članstvo v Skupnem podjetju, vložena v skladu z odstavkom 2, se naslovi na upravni odbor. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidata v zvezi z doseganjem ciljev Skupnega podjetja, in sprejme odločitev o prošnji.

4.   Vsak član lahko odpove svoje članstvo v Skupnem podjetju. Takšna odpoved članstva začne učinkovati in postane nepreklicna šest mesecev po uradni obvestitvi izvršnega direktorja, ki o tem obvesti druge člane upravnega odbora in zasebne člane. Od datuma odpovedi je nekdanji član razrešen vseh obveznosti, razen tistih, ki jih je Skupno podjetje odobrilo ali prevzelo pred uradnim obvestilom o odpovedi članstva.

5.   Članstvo v Skupnem podjetju se brez predhodne odobritve upravnega odbora ne sme prenesti na tretjo osebo.

6.   Skupno podjetje po vsaki spremembi članstva na podlagi tega člena na svojem spletišču takoj objavi posodobljen seznam članov skupaj z datumom take spremembe.

Člen 4

Organi Skupnega podjetja

Organi Skupnega podjetja so:

(a)

upravni odbor;

(b)

izvršni direktor;

(c)

industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ki ga sestavljata svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo.

Člen 5

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo predstavniki Komisije, v imenu Unije, in sodelujočih držav.

2.   Komisija in vsaka sodelujoča država imenujeta po enega predstavnika v upravni odbor. Vsakega predstavnika lahko spremlja en strokovnjak.

Člen 6

Delovanje upravnega odbora

1.   Predstavniki članov upravnega odbora si prizadevajo doseči soglasje. Če soglasje ni doseženo, se izvede glasovanje.

2.   Unija ima 50 % glasovalnih pravic. Glasovalne pravice Unije so nedeljive.

3.   Za naloge iz člena 7(3) se preostalih 50 % glasovalnih pravic enakomerno razdeli med vse sodelujoče države.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino vsaj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov.

4.   Za naloge iz člena 7(4), razen za točke (g), (h) in (i), imajo preostalih 50 % glasovalnih pravic sodelujoče države, ki so države članice.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo s kvalificirano večino. Šteje se, da je kvalificirana večina dosežena, če predstavlja Unijo in vsaj 55 % sodelujočih držav, ki so države članice in obsegajo skupaj vsaj 65 % vsega prebivalstva teh držav. Za določitev prebivalstva se uporabijo podatki iz Priloge III k Sklepu Sveta 2009/937/EU (1).

5.   Za naloge iz točk (g), (h) in (i) člena 7(4) in za vsak superračunalnik se glasovalne pravice sodelujočih držav razdelijo sorazmerno z njihovimi prevzetimi finančnimi prispevki in njihovimi prispevki v naravi za zadevni superračunalnik, dokler njegovo lastništvo ni preneseno na gostiteljski subjekt v skladu s členom 8(3) te uredbe ali dokler ni prodan ali razgrajen; prispevki v naravi se upoštevajo le, če jih je predhodno potrdil neodvisni strokovnjak ali revizor.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino vsaj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov.

6.   Za naloge iz člena 7(5) se odločitve upravnega odbora sprejemajo v dveh fazah.

V prvi fazi se preostalih 50 % glasovalnih pravic enakomerno razdeli med vse sodelujoče države. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo z večino, ki je sestavljena iz glasu Unije in vsaj 55 % vseh glasov sodelujočih držav, vključno z glasovi odsotnih članov.

V drugi fazi upravni odbor odloča s kvalificirano večino iz odstavka 4 tega člena.

7.   Upravni odbor izvoli predsednika za obdobje dveh let. Mandat predsednika se lahko podaljša samo enkrat, na podlagi odločitve upravnega odbora.

8.   Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat na leto. Na zahtevo Komisije, večine predstavnikov sodelujočih držav, predsednika upravnega odbora ali izvršnega direktorja se lahko upravni odbor v skladu s členom 15(5) sestane na izrednem sestanku. Sestanke upravnega odbora skliče njegov predsednik in običajno potekajo na sedežu Skupnega podjetja.

Izvršni direktor sodeluje v razpravah, razen če upravni odbor odloči drugače, vendar nima glasovalne pravice. Upravni odbor lahko v posameznih primerih povabi druge osebe, da se udeležijo njegovih sestankov kot opazovalci.

Vsaka država opazovalka lahko v upravni odbor imenuje enega delegata, ki prejema vso ustrezno dokumentacijo in lahko sodeluje pri razpravah o kakršnih koli odločitvah, ki jih sprejema upravni odbor. Ti delegati nimajo glasovalnih pravic, zagotavljajo pa zaupnost občutljivih informacij v skladu s členom 24 te uredbe.

9.   Predstavniki članov upravnega odbora niso osebno odgovorni za ukrepe, ki jih izvedejo v vlogi predstavnikov v upravnem odboru.

10.   Upravni odbor sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik vključuje posebne postopke za ugotavljanje in preprečevanje navzkrižij interesov ter zagotavljanje zaupnosti občutljivih informacij.

11.   Predsednik svetovalne skupine za raziskave in inovacije ter predsednik svetovalne skupine za infrastrukturo imata pravico, da se, kadar se razpravlja o vprašanjih v okviru njunih nalog, udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca in sodelujeta v njegovih razpravah, nimata pa glasovalne pravice.

Člen 7

Naloge upravnega odbora

1.   Upravni odbor je v celoti odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Zagotavlja ustrezno spoštovanje načel poštenosti in preglednosti pri dodeljevanju javnih sredstev.

2.   Komisija si v okviru svoje vloge v upravnem odboru prizadeva za usklajevanje dejavnosti Skupnega podjetja z ustreznimi dejavnostmi v okviru programov financiranja Unije, da bi spodbudila sinergije pri razvoju integriranega ekosistema superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter pri opredeljevanju prednostnih nalog skupnih raziskav.

3.   Upravni odbor izvaja zlasti naslednje splošne upravne naloge Skupnega podjetja:

(a)

ocenjuje, sprejema ali zavrne prošnje za članstvo v skladu s členom 3(2) tega statuta;

(b)

odloča o odpovedi članstva v Skupnem podjetju v zvezi z vsakim članom, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(c)

sprejme finančna pravila Skupnega podjetja v skladu s členom 15 te uredbe;

(d)

sprejme letni upravni proračun Skupnega podjetja, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest po funkcionalni skupina in plačnem razredu ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa;

(e)

izvršuje pooblastila organa za imenovanja v zvezi z osebjem v skladu s členom 16(2) te uredbe;

(f)

imenuje in razreši izvršnega direktorja, podaljša njegov mandat, mu zagotavlja smernice in spremlja njegovo delo;

(g)

na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri organizacijsko strukturo programskega urada, ustanovljenega na podlagi člena 9(5) tega statuta;

(h)

odobri letno poročilo o dejavnostih, vključno z ustreznimi odhodki iz člena 19(1) tega statuta;

(i)

na podlagi priporočila izvršnega direktorja po potrebi poskrbi za vzpostavitev službe Skupnega podjetja za notranjo revizijo;

(j)

na podlagi priporočila izvršnega direktorja vzpostavi komunikacijsko politiko Skupnega podjetja;

(k)

po potrebi določi izvedbena pravila h Kadrovskim predpisom in Pogojem za zaposlitev v skladu s členom 16(3) te uredbe;

(l)

po potrebi določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Skupno podjetje in uporabi pripravnikov v skladu s členom 17(2) te uredbe;

(m)

poleg organov Skupnega podjetja po potrebi ustanovi svetovalne skupine iz člena 4 tega statuta;

(n)

po potrebi Komisiji predloži zahtevo za spremembo te uredbe, ki jo predlaga član Skupnega podjetja;

(o)

odobri vzorčni sporazum o gostovanju, ki se priloži k razpisom za prijavo interesa za izbiro gostiteljskega subjekta;

(p)

opredeli splošne in posebne pogoje dostopa za uporabo deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo ter časa dostopa do nacionalnih superračunalnikov v skladu s členom 13 te uredbe;

(q)

redno spremlja izvajanje sporazumov o gostovanju z gostiteljskimi subjekti;

(r)

določi višino pristojbine za komercialne storitve iz člena 14 te uredbe in odloča o dodelitvi časa dostopa za te storitve;

(s)

odgovoren je za vse naloge, ki niso posebej dodeljene kateremu od organov Skupnega podjetja; take naloge lahko dodeli kateremu koli organu Skupnega podjetja.

4.   Upravni odbor zlasti izvaja naslednje naloge, povezane s pridobitvijo in upravljanjem superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo ter z ustvarjenimi prihodki iz člena 14 te uredbe:

(a)

sprejme večletni strateški program za pridobitev superračunalnikov iz člena 18(1) tega statuta;

(b)

sprejme del letnega delovnega načrta, ki se nanaša na pridobitev superračunalnikov in izbiro gostiteljskih subjektov ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 18(2) tega statuta;

(c)

odobri objavo razpisov za prijavo interesa v skladu z letnim delovnim načrtom;

(d)

odobri izbiro gostiteljskih subjektov za superračunalnike na petaravni in superračunalnike pred eksaravnijo, ki se izberejo s poštenim, odprtim in preglednim postopkom v skladu s členom 8 te uredbe;

(e)

odobri sporazum o gostovanju;

(f)

vsako leto sprejme odločitev o uporabi vseh prihodkov od pristojbin za komercialne storitve iz člena 14 te uredbe;

(g)

odobri objavo razpisov za zbiranje ponudb v skladu z letnim delovnim načrtom;

(h)

odobri ponudbe, izbrane za financiranje;

(i)

sprejema odločitve o morebitnem prenosu lastništva superračunalnikov pred eksaravnijo na gostiteljski subjekt, o njihovi prodaji drugemu subjektu ali o njihovi razgradnji v skladu s členom 10(3) te uredbe.

5.   Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja na področju raziskav in inovacij:

(a)

sprejme večletni strateški program raziskav in inovacij iz člena 18(1);

(b)

sprejme del letnega delovnega načrta, ki se nanaša na dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 18(2);

(c)

odobri objavo razpisov za zbiranje ponudb v skladu z letnim delovnim načrtom;

(d)

na podlagi prednostnega seznama, ki ga pripravi skupina neodvisnih strokovnjakov, odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje.

Člen 8

Imenovanje, razrešitev ali podaljšanje mandata izvršnega direktorja

1.   Izvršnega direktorja na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija. Komisija lahko v izbirni postopek po potrebi vključi predstavnike drugih članov Skupnega podjetja, ki niso iz Unije.

Ustrezna zastopanost drugih članov Skupnega podjetja, ki niso iz Unije, se lahko zagotovi zlasti v fazi predizbora v izbirnem postopku. V ta namen sodelujoče države soglasno imenujejo predstavnika in opazovalca v imenu upravnega odbora.

2.   Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec Skupnega podjetja v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev.

Skupno podjetje za namene sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

3.   Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Ob koncu navedenega obdobja Komisija, po potrebi skupaj s člani, ki niso iz Unije, oceni delo izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Skupnega podjetja.

4.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ štiri leta.

5.   Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, po izteku celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.   Izvršni direktor je lahko razrešen samo na podlagi odločitve upravnega odbora iz točke (f) člena 7(3), ki ukrepa na predlog Komisije, po potrebi skupaj s člani, ki niso iz Unije.

Člen 9

Naloge izvršnega direktorja

1.   Izvršni direktor je glavni vodstveni delavec, ki je odgovoren za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja v skladu z odločitvami upravnega odbora.

2.   Izvršni direktor je pravni zastopnik Skupnega podjetja. Odgovoren je upravnemu odboru in svoje naloge opravlja povsem samostojno v okviru pristojnosti, ki so mu podeljene.

3.   Izvršni direktor izvršuje proračun Skupnega podjetja.

4.   Izvršni direktor neodvisno izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)

konsolidira osnutek večletnega strateškega načrta iz člena 18(1) in ga predloži v sprejetje upravnemu odboru;

(b)

pripravi osnutek letnega proračuna, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest za vsak plačni razred in funkcionalno skupino ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa, ter ga predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(c)

pripravi osnutek letnega delovnega načrta, vključno z obsegom razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za prijavo interesa in razpisov za zbiranje ponudb, potrebnih za izvajanje načrta dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter načrtov javnega naročanja, kot jih je predlagal industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ter ustrezne ocene odhodkov, kot so jih predlagale sodelujoče države in Komisija, ter ga predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(d)

upravnemu odboru predloži v mnenje letni zaključni račun;

(e)

pripravi letno poročilo o dejavnostih, vključno z informacijami o ustreznih odhodkih, in ga predloži v odobritev upravnemu odboru;

(f)

podpisuje posamezne sporazume, sklepe in pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(g)

podpisuje pogodbe o javnih naročilih;

(h)

spremlja delovanje superračunalnikov na petaravni in superračunalnike pred eksaravnijo, ki so v lasti Skupnega podjetja ali jih to financira, vključno z dodelitvijo deleža časa dostopa Unije, spoštovanjem pravic dostopa uporabnikov iz akademskih krogov in industrije ter kakovostjo zagotovljenih storitev;

(i)

izvaja komunikacijsko politiko Skupnega podjetja;

(j)

organizira, usmerja in nadzoruje dejavnosti in osebje Skupnega podjetja v okviru pooblastil, ki jih nanj prenese upravni odbor, kakor je določeno v členu 16(2) te uredbe;

(k)

vzpostavi in zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranjega nadzora ter upravnemu odboru poroča o vseh večjih spremembah tega sistema;

(l)

zagotovi izvajanje ocen tveganja in obvladovanja tveganja;

(m)

sprejema vse druge ukrepe, potrebne za oceno napredka Skupnega podjetja pri doseganju njegovih ciljev iz člena 3 te uredbe;

(n)

opravlja vse druge naloge, ki jih izvršnemu direktorju zaupa ali ga zanje pooblasti upravni odbor.

5.   Izvršni direktor ustanovi programski urad, ki pod njegovo odgovornostjo izvaja vse podporne naloge, ki izhajajo iz te uredbe. Programski urad sestavlja osebje Skupnega podjetja in izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)

zagotavlja podporo pri vzpostavitvi in vodenju ustreznega računovodskega sistema v skladu s finančnimi pravili iz člena 15 te uredbe;

(b)

vodi razpise za zbiranje predlogov, kot je določeno v letnem delovnem načrtu, ter upravlja sporazume in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

vodi razpise za zbiranje ponudb, kot je določeno v letnem delovnem načrtu, ter upravlja pogodbe;

(d)

vodi postopek za izbiro gostiteljskih subjektov in upravlja sporazume o gostovanju;

(e)

članom in drugim organom Skupnega podjetja zagotavlja vse ustrezne informacije in podporo, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog, in se odziva na njihove posebne zahteve;

(f)

deluje kot sekretariat organov Skupnega podjetja in zagotavlja podporo svetovalnim skupinam, ki jih ustanovi upravni odbor.

Člen 10

Sestava industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora

1.   Industrijski in znanstveni svetovalni odbor sestavljata svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo.

2.   Svetovalno skupino za raziskave in inovacije sestavlja največ dvanajst članov, od katerih jih največ šest imenujejo zasebni člani ob upoštevanju njihovih zavez do Skupnega podjetja, največ šest pa upravni odbor. Upravni odbor določi posebna merila in izbirni postopek za člane, ki jih imenuje.

3.   Svetovalno skupino za infrastrukturo sestavlja največ dvanajst članov. Upravni odbor določi posebna merila in izbirni postopek ter imenuje svoje člane.

Člen 11

Delovanje svetovalne skupine za raziskave in inovacije

1.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije se sestane vsaj dvakrat letno.

2.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje eden ali več članov.

3.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije izvoli svojega predsednika.

4.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in obdobjem, za katerega so imenovani.

Člen 12

Delovanje svetovalne skupine za infrastrukturo

1.   Svetovalna skupina za infrastrukturo se sestane vsaj dvakrat letno.

2.   Svetovalna skupina za infrastrukturo lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje eden ali več članov.

3.   Svetovalna skupina za infrastrukturo izvoli svojega predsednika.

4.   Svetovalna skupina za infrastrukturo sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in obdobjem, za katerega so imenovani.

Člen 13

Naloge svetovalne skupine za raziskave in inovacije

Svetovalna skupina za raziskave in inovacije:

(a)

pripravi in redno posodablja osnutek večletnega strateškega programa raziskav in inovacij iz člena 18(1) tega statuta za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. V tem osnutku večletnega strateškega programa raziskav in inovacij se določijo prednostne naloge na področju raziskav in inovacij za razvoj ter prevzem tehnologij in ključnih kompetenc za visokozmogljivostno računalništvo na različnih področjih uporabe, da bi podprli razvoj integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva v Uniji, okrepili konkurenčnost ter prispevali k oblikovanju novih trgov in družbenih aplikacij. Program se redno pregleduje glede na razvoj povpraševanja na znanstvenem in industrijskem področju;

(b)

izvršnemu direktorju v rokih, ki jih določi upravni odbor, predloži osnutek večletnega strateškega programa raziskav in inovacij kot osnovo za pripravo letnega delovnega načrta;

(c)

organizira javna posvetovanja, odprta vsem javnim in zasebnim deležnikom, ki jih zanima področje visokozmogljivostnega računalništva, da jih obvešča in zbira povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa raziskav in inovacij ter osnutku načrta dejavnosti na področju raziskav in inovacij za zadevno leto.

Člen 14

Naloge svetovalne skupine za infrastrukturo

Svetovalna skupina za infrastrukturo upravnemu odboru svetuje glede pridobitve in upravljanja superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo. V ta namen:

(a)

pripravi in redno posodablja osnutek večletnega strateškega programa za pridobitev superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo iz člena 18(1) tega statuta za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. V osnutek večletnega strateškega programa za pridobitev superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo so vključene specifikacije za izbiro gostiteljskih subjektov in načrt za pridobitev infrastrukture; v ta namen se v specifikacijah med drugim določijo potrebna povečanja zmogljivosti, vrste zadevnih aplikacij in uporabniških skupnosti, arhitekture sistemov in integracija z nacionalnimi infrastrukturami visokozmogljivostnega računalništva;

(b)

izvršnemu direktorju v rokih, ki jih določi upravni odbor, predloži osnutek večletnega strateškega programa za pridobitev superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo kot osnovo za pripravo letnega delovnega načrta;

(c)

organizira javna posvetovanja, odprta vsem javnim in zasebnim deležnikom, ki jih zanima področje visokozmogljivostnega računalništva, da jih obvešča in zbira povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa za pridobitev superračunalnikov na petaravni in superračunalnikov pred eksaravnijo ter o pripadajočem osnutku načrta dejavnosti za zadevno leto.

Člen 15

Viri financiranja

1.   Skupno podjetje skupaj financirajo njegovi člani s finančnimi prispevki, ki se plačajo v obrokih, in prispevki v naravi, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.   Upravni stroški Skupnega podjetja ne presegajo 22 000 000 EUR in se krijejo s finančnimi prispevki iz členov 4(1), 6(1) in 6(2) te uredbe.

Prispevek vsake sodelujoče države k upravnim stroškom Skupnega podjetja je sorazmeren z deležem njenega dejanskega prispevka k operativnim stroškom Skupnega podjetja iz točk (b) do (e) odstavka 3 tega člena.

Če se del prispevka za upravne stroške ne porabi, se lahko da na voljo za kritje operativnih stroškov Skupnega podjetja.

3.   Operativni stroški Skupnega podjetja se krijejo s:

(a)

finančnim prispevkom Unije;

(b)

finančnimi prispevki sodelujoče države, v kateri ima sedež gostiteljski subjekt, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za Skupno podjetje, namenjenimi za pridobitev superračunalnikov pred eksaravnijo in za njihovo upravljanje, dokler se lastništvo ne prenese na gostiteljski subjekt ali dokler niso prodani ali razgrajeni v skladu s členom 10(3) te uredbe, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(c)

prispevki v naravi sodelujoče države, v kateri ima sedež gostiteljski subjekt, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, ki ustrezajo stroškom upravljanja superračunalnikov pred eksaravnijo v lasti Skupnega podjetja, ki jih imajo gostiteljski subjekti, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(d)

finančnimi prispevki sodelujoče države, v kateri ima sedež gostiteljski subjekt, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, ki ustrezajo stroškom pridobitve, skupaj s Skupnim podjetjem, superračunalnikov na petaravni, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(e)

finančnimi prispevki sodelujočih držav za kritje upravičenih stroškov upravičencev, ki imajo sedež v zadevni sodelujoči državi, za izvajanje posrednih ukrepov iz programa raziskav in inovacij, kot dodatek k povračilu teh stroškov s strani Skupnega podjetja, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(f)

prispevki v naravi zasebnih članov ali njihovih subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, ki obsegajo njihove stroške za izvajanje posrednih ukrepov iz programa raziskav in inovacij, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom in prispevki iz točke (e).

4.   Viri Skupnega podjetja, vključeni v njegov proračun, so sestavljeni iz naslednjih prispevkov:

(a)

finančnih prispevkov članov za upravne stroške;

(b)

finančnih prispevkov članov za operativne stroške;

(c)

vseh prihodkov, ki jih ustvari Skupno podjetje;

(d)

vseh drugih finančnih prispevkov, sredstev in prihodkov.

Vse obresti iz naslova prispevkov, izplačanih Skupnemu podjetju, štejejo za njegove prihodke.

5.   Če kateri koli član Skupnega podjetja ne izpolni obveznosti v zvezi s svojim finančnim prispevkom, ga izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi razumen rok, v katerem mora izpolniti obveznosti. Če obveznosti v navedenem roku ne izpolni, izvršni direktor skliče sestanek upravnega odbora, na katerem se odloči o tem, ali se članstvo tega člana prekliče oziroma ali se sprejmejo drugi ukrepi, dokler ta član ne izpolni obveznosti. Članu, ki ne izpolnjuje obveznosti, se glasovalna pravica začasno odvzame, dokler ne izpolni obveznosti.

6.   Vsi viri in dejavnosti Skupnega podjetja so namenjena doseganju ciljev iz člena 3 te uredbe.

7.   Skupno podjetje ima v lasti vsa sredstva, ki jih ustvari ali ki so bila nanj prenesena za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe. To ne vključuje superračunalnikov, katerih lastništvo je Skupno podjetje v skladu s členom 10(3) te uredbe preneslo na gostiteljski subjekt.

8.   Vsi prihodki, ki presegajo odhodke, se ne izplačajo članom Skupnega podjetja, razen v primeru prenehanja delovanja Skupnega podjetja.

Člen 16

Finančne obveznosti

Finančne obveznosti Skupnega podjetja niso višje od zneska finančnih sredstev, ki je na voljo ali ki ga v njegov proračun vplačajo njegovi člani.

Člen 17

Proračunsko leto

Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 18

Operativno in finančno načrtovanje

1.   V večletnem strateškem načrtu so določeni strategija in načrti za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. Večletni strateški načrt sestavljajo večletni strateški program raziskav in inovacij ter večletni strateški program za pridobitev superračunalnikov, ki ju pripravi industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ter večletne finančne perspektive, prejete od sodelujočih držav in Komisije.

2.   Izvršni direktor upravnemu odboru predloži v sprejetje osnutek letnega delovnega načrta, ki vključuje dejavnosti na področju raziskav in inovacij, dejavnosti javnega naročanja, upravne dejavnosti in ustrezne ocene odhodkov.

3.   Delovni načrt se sprejme do konca leta pred letom njegovega izvajanja. Letni delovni načrt se objavi.

4.   Izvršni direktor pripravi osnutek letnega proračuna za naslednje leto in ga predloži v sprejetje upravnemu odboru.

5.   Upravni odbor letni proračun za določeno leto sprejme do konca predhodnega leta.

6.   Letni proračun se prilagodi, da se upošteva znesek finančnega prispevka Unije, kot je določen v splošnem proračunu Unije.

Člen 19

Operativno in finančno poročanje

1.   Izvršni direktor upravnemu odboru v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 15 te uredbe vsako leto poroča o opravljanju svojih nalog.

Izvršni direktor v dveh mesecih po koncu vsakega proračunskega leta upravnemu odboru v odobritev predloži letno poročilo o dejavnostih in napredku Skupnega podjetja v preteklem proračunskem letu, zlasti v zvezi z letnim delovnim načrtom za zadevno leto. Letno poročilo o dejavnostih med drugim vsebuje informacije o naslednjih zadevah:

(a)

izvedenih ukrepih na področju raziskav in inovacij in drugih ukrepih ter ustreznih odhodkih;

(b)

pridobitvi in upravljanju infrastrukture, vključno z uporabo infrastrukture in dostopom do nje ter časom dostopa, ki ga je dejansko porabila posamezna sodelujoča država;

(c)

predloženih predlogih in ponudbah, vključno z razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah;

(d)

predlogih, izbranih za financiranje, z njihovo razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevkov Skupnega podjetja za posamezne udeležence in ukrepe;

(e)

ponudbah, izbranih za financiranje, z njihovo razčlenitvijo po vrsti izvajalcev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevkov Skupnega podjetja za posamezne izvajalce in ukrepe javnega naročanja;

(f)

rezultatih dejavnosti javnega naročanja;

(g)

napredku pri doseganju ciljev iz člena 3 te uredbe in predlogih za nadaljnje delo, potrebno za dosego teh ciljev.

2.   Letno poročilo o dejavnostih se po odobritvi upravnega odbora objavi.

3.   Računovodja Skupnega podjetja do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun.

Skupno podjetje do 31. marca naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o proračunskem upravljanju in finančnem poslovodenju.

Računovodja Skupnega podjetja po prejemu pripomb Računskega sodišča glede začasnega zaključnega računa Skupnega podjetja na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pripravi končni zaključni račun Skupnega podjetja, izvršni direktor pa ga predloži v mnenje upravnemu odboru.

Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Skupnega podjetja.

Izvršni direktor do 1. julija naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora.

Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega proračunskega leta.

Izvršni direktor Računskemu sodišču do 30. septembra naslednjega proračunskega leta predloži odgovor na pripombe v letnem poročilu. Navedeni odgovor predloži tudi upravnemu odboru.

Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 20

Notranja revizija

Notranji revizor Komisije ima v Skupnem podjetju enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

Člen 21

Odgovornost članov in zavarovanje

1.   Finančna odgovornost članov Skupnega podjetja za njegove dolgove je omejena na njihove že vplačane prispevke za upravne stroške.

2.   Skupno podjetje sklene in vzdržuje ustrezno zavarovanje.

Člen 22

Navzkrižje interesov

1.   Skupno podjetje, njegovi organi in osebje se pri opravljanju svojih dejavnosti izogibajo navzkrižju interesov.

2.   Upravni odbor sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje navzkrižij interesov, ki se uporabljajo za njegove člane, organe in osebje. Ta pravila vključujejo določbe za preprečevanje navzkrižja interesov v zvezi s predstavniki članov Skupnega podjetja v upravnem odboru. V ta namen pravila za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov v organih Skupnega podjetja upoštevajo ustrezne ukrepe, ki jih Komisija uporablja za strokovnjake, ki svetujejo glede izvajanja programov Unije za raziskave in inovacije.

Člen 23

Prenehanje delovanja

1.   Skupno podjetje preneha delovati ob koncu obdobja iz člena 1 te uredbe.

2.   Vendar pa se postopek prenehanja delovanja začne samodejno, če iz Skupnega podjetja izstopi Unija ali vsi drugi člani razen Unije.

3.   Upravni odbor za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem delovanja Skupnega podjetja imenuje enega ali več upraviteljev, ki ravnajo v skladu z odločitvami upravnega odbora.

4.   Med postopkom prenehanja delovanja Skupnega podjetja se njegova sredstva porabijo za kritje njegovih obveznosti in odhodkov, povezanih s prenehanjem njegovega delovanja. Lastništvo superračunalnikov Skupnega podjetja se prenese na ustrezne gostiteljske subjekte ali pa se superračunalniki prodajo ali razgradijo na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostovanju. Člani Skupnega odbora niso odgovorni za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika ali po njegovi prodaji ali razgradnji. V primeru prenosa lastništva gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnikov, katerih lastništvo se prenese. Vsi presežki se porazdelijo med člane, ki so bili ob prenehanju delovanja udeleženi v Skupnem podjetju, sorazmerno z njihovim finančnim prispevkom k skupnemu podjetju. Vsi takšni presežki, ki se dodelijo Uniji, se vrnejo v splošni proračun Unije.

5.   Vzpostavi se ad hoc postopek za zagotovitev ustreznega upravljanja vsakega sporazuma, ki ga je sklenilo Skupno podjetje, ali sklepa, ki ga je sprejelo, ter vsake pogodbe o javnem naročilu za obdobje, daljše od obdobja delovanja Skupnega podjetja.


(1)  Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o spremembi Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).


Top