(1)

Francoska republika je 14. avgusta 2013 v skladu z zaščitno klavzulo iz člena 129(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Komisijo, Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in druge države članice obvestila, da je 21. junija 2013 (2) sprejela začasni ukrep za zaščito javnosti pred izpostavljenostjo amoniaku, ki se sprošča iz izolacijskih materialov iz celulozne vate z amonijevimi solmi, ki se uporablja v zgradbah.

(2)

Začasni ukrep je bil odobren do 14. oktobra 2016 z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/505/EU (3), sprejetim v skladu s členom 129(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(3)

Francoska republika je v skladu s členom 129(3) Uredbe (ES) št. 1907/2006 sprožila postopek za sprejetje omejitev tako, da je Agenciji 18. junija 2014 predložila dokumentacijo iz Priloge XV.

(4)

V dokumentaciji iz Priloge XV (4) je predlagana omejitev anorganskih amonijevih soli, dodanih celuloznim izolacijskim materialom kot zaviralci gorenja, saj pod nekaterimi pogoji povzročajo emisije amoniaka. V dokumentaciji je predlagana mejna vrednost 3 ppm za emisije amoniaka iz celuloznih izolacijskih materialov, tretiranih z anorganskimi amonijevimi solmi, ni pa določena mejna vrednost za vsebnost amonijevih soli v celuloznih izolacijskih materialih. Iz dokumentacije je razvidno, da so potrebni ukrepi na ravni celotne Unije.

(5)

Odbor Agencije za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) je 3. marca 2015 sprejel mnenje o omejitvi, predlagani v dokumentaciji iz Priloge XV, v katerem je sklenil, da obstaja tveganje za zdravje ljudi zaradi sproščanja amoniaka iz celuloznih izolacijskih zmesi in izdelkov, ki ga je treba obravnavati. RAC je nadalje navedel, da je predlagana omejitev, kot jo je spremenil RAC, najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu učinkovitosti pri zmanjšanju navedenih tveganj.

(6)

RAC je predlagal, naj omejitev zajema dajanje na trg celuloznih izolacijskih materialov, ki vsebujejo anorganske amonijeve soli, tako v obliki zmesi kot v obliki izdelkov. RAC priporoča, naj omejitev zavezuje dobavitelje celuloznih izolacijskih zmesi, da vse osebe po celotni dobavni verigi in nenazadnje tudi končne uporabnike (poklicne uporabnike in potrošnike) obvestijo o najvišji dovoljeni stopnji obremenitve (5) za celulozne izolacijske zmesi, uporabljene pri testu pred trženjem, da se dokaže skladnost z zahtevami, na primer z dokumentacijo, priloženo zmesem, ali z označbami. V okviru omejitve bi bilo treba tudi zahtevati, da se najvišje dovoljene stopnje obremenitve, ki jo je sporočil dobavitelj, ne preseže, ko celulozne izolacijske zmesi uporabljajo nadaljnji uporabniki, tako da emisije amoniaka ne presežejo ravni, določene v testu pred dajanjem na trg. RAC priporoča tudi, da izjemoma ni nujno, da celulozne izolacijske zmesi, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo celuloznih izolacijskih izdelkov, izpolnjujejo mejne vrednosti za emisije amoniaka, ker mora mejne vrednosti za emisije ob dajanju na trg ali ob uporabi izpolnjevati tudi končni izdelek.

(7)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je 10. junija 2015 sprejel mnenje o omejitvi, predlagani v dokumentaciji iz Priloge XV, v katerem je navedel, da je predlagana omejitev, kot jo je spremenil SEAC, najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu sorazmernosti socialno-ekonomskih koristi in socialno-ekonomskih stroškov.

(8)

SEAC je ugotovil, da bi bilo treba gospodarskim subjektom namesto enega leta, predlaganega v dokumentaciji iz Priloge XV, nameniti dve leti, da se jim omogoči dovolj časa za zagotovitev, da so emisije amoniaka iz celuloznih izolacijskih materialov, ki vsebujejo anorganske amonijeve soli, pod določeno mejno vrednostjo emisij.

(9)

RAC in SEAC sta se strinjala s Francosko republiko, da izvzetje za celulozne izolacijske materiale, tretirane z anorganskimi amonijevimi solmi za zunanjo uporabo, ne bi smelo biti odobreno.

(10)

Med postopkom za sprejetje omejitev je potekalo posvetovanje s Forumom Agencije za izmenjavo informacij o izvrševanju, katerega priporočila so bila upoštevana.

(11)

Agencija je Komisiji 25. junija 2015 predložila mnenji RAC in SEAC (6). Na podlagi teh mnenj je Komisija sklenila, da iz celuloznih izolacijskih materialov, tretiranih z anorganskimi amonijevimi solmi, izhaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, kadar emisije amoniaka pod določenimi testnimi pogoji dosežejo ali presežejo koncentracijo 3 ppm.

(12)

Trenutno ni na voljo nobene posebne metode za merjenje emisij amoniaka iz celuloznih izolacijskih materialov, tretiranih z anorganskimi amonijevimi solmi. Zato bi bilo treba obstoječo testno metodo (tehnična specifikacija CEN/TS 16516) prilagoditi za uporabo pri ugotavljanju skladnosti z omejitvijo anorganskih amonijevih soli, dokler se ne pripravi temu namenjena posebna metoda.

(13)

Deležnikom bi bilo treba omogočiti dovolj časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da emisije amoniaka ne presegajo določene mejne vrednosti, če se v celuloznih izolacijskih materialih uporabljajo anorganske amonijeve soli. Začetek uporabe omejitve anorganskih amonijevih soli bi bilo zato treba preložiti. Vendar pa bi bilo treba omejitev v interesu kontinuitete in pravne varnosti začeti uporabljati takoj ob začetku veljavnosti te uredbe v državi članici, ki je že vzpostavila nacionalne ukrepe, ki omejujejo amonijeve soli v celuloznih izolacijskih materialih in ki jih je odobrila Komisija v okviru zaščitnega postopka na podlagi REACH.

(14)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –