Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52015PC0337R(01)

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

COM/2015/0337 final/2 - 2015/0148 (COD)

Bruselj,15.7.2015

COM(2015) 337 final

2015/148(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2015) 135 final}
{SWD(2015) 136 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Za učinkovito soočanje s podnebnimi spremembami in uresničitev dolgoročnih ciljev razogljičenja z vsaj 80-odstotnim zmanjšanjem emisij do leta 2050 je treba zagotoviti stalen napredek k nizkoogljičnemu gospodarstvu z novimi priložnostmi za rast in delovna mesta. Evropski svet je oktobra 2014 sprejel dogovor o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030, kar je pomemben korak v okviru teh prizadevanj.

Izvajanje tega okvira podnebne in energetske politike za leto 2030 je ključni element oblikovanja trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, ki je glavna prednostna naloga Komisije v prihodnjih letih. Obenem je EU z dogovorom o okviru politike za leto 2030 in njenem izvajanju v skladu s tem predlogom naredila pomemben korak k trdnemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu, ki bo sprejet decembra 2015 v Parizu.

Glavna točka okvira politike za leto 2030 je zavezujoč cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov EU glede na ravni iz leta 1990 do leta 2030. Za stroškovno učinkovito uresničitev tega cilja bodo morali sektorji, ki so vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), zmanjšati svoje emisije za 43 % glede na leto 2005, sektorji, ki niso vključeni v EU ETS, pa bodo morali svoje emisije zmanjšati za 30 % glede na leto 2005. Evropski svet je opisal glavna načela za doseganje tega zmanjšanja v EU ETS 1 . Ta predlog ustvarja potreben pravni okvir za izvajanje načel, ki jih je določil Evropski svet, in obravnava tri glavna vprašanja:

(1) Predlog prenaša cilj 43-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov leta 2030 v zgornjo mejo ETS, ki se vsako leto od leta 2021 zmanjša za 2,2 %, kar ustreza dodatnemu zmanjšanju za približno 556 milijonov ton ogljikovega dioksida v obdobju 2021–2030 v primerjavi s trenutnim letnim zmanjšanjem v višini 1,74 %.

(2) Predlog temelji na pozitivnih izkušnjah s harmoniziranimi pravili, ki se izvajajo od leta 2013, saj zagotavlja nadaljnjo razvijanje predvidljivih, trdnih in poštenih pravil za brezplačno dodelitev pravic industriji, da se ustrezno obravnava morebitno tveganje selitve virov CO2. Cilj predlaganih pravil je zaščititi mednarodno konkurenčnost energetsko intenzivnih panog EU pri postopnem prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, dokler druge gospodarske velesile ne začnejo izvajati primerljivih prizadevanj, in ohraniti spodbude za dolgoročne naložbe v nizkoogljične tehnologije. Ker se je Evropski svet odločil, da se delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ne bi smel zmanjšati, je število brezplačnih pravic za industrijo omejeno, zato so potrebna dobro ciljno usmerjena pravila. To ciljno usmerjanje se lahko večinoma doseže na tri načine. Pogostejše usklajevanje podatkov o brezplačni dodelitvi s podatki o proizvodnji bo omogočilo, da se podpora zagotavlja rastočim podjetjem in sektorjem. Posodabljanje referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo za izračun brezplačne dodelitve, bo odražalo tehnološke zmogljivosti panog in napredek v predhodnem desetletju. Največji delež brezplačne dodelitve bo bolj ciljno usmerjen na sektorje, ki so najbolj izpostavljeni morebitnemu tveganju selitve virov CO2. Čeprav pravila o selitvi virov CO2 večinoma obravnavajo nadomestila neposrednih stroškov zmanjševanja emisij, predlog obravnava tudi posredne stroške zmanjševanja emisij.

Ob upoštevanju različnih mešanic energetskih virov držav članic bi se morali prihodki EU ETS uporabljati za nadomestilo posrednih stroškov zmanjševanja emisij v skladu s pravili o državni pomoči. Zaradi stroškov, povezanih z emisijami toplogrednih plinov in prenesenih na cene električne energije, bi morale države članice zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, če je taka podpora potrebna in sorazmerna ter če obstaja spodbuda za varčevanje z energijo in prehod s povpraševanja po „sivi“ električni energiji na povpraševanje po „zeleni“ električni energiji.

Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, tudi za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov pogodbenic, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja.

Prihodki od EU ETS bi se morali uporabljati tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

(3) Predlog vsebuje več mehanizmov financiranja za podpiranje gospodarskih subjektov v energetskem sektorju in industriji pri izzivih, ki so povezani z inovacijami in naložbami ter s katerimi se soočajo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Natančneje, predlog dopolnjuje obstoječo podporo za predstavitev inovativnih tehnologij in jo razširja na pomembne inovacije v industriji. Še vedno je na voljo brezplačna dodelitev pravic za modernizacijo energetskega sektorja v državah članicah z nižjimi prihodki in vzpostavljen je temu posvečen sklad za olajševanje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljševanje energetske učinkovitosti, ki prispevata k zmanjšanju emisij. To dodatno financiranje temelji na obstoječih izkušnjah na področju sodelovanja med Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) v okviru EU ETS in po potrebi na značilnostih Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).

Poleg tega ta predlog Direktivo in vsa pooblastila, ki so bila predhodno dodeljena Komisiji za izvrševanje regulativnega postopka s pregledom, prilagaja sistemu delegiranih in izvedbenih aktov v skladu z Lizbonsko pogodbo 2 . Ob upoštevanju zaveze EU k boljšemu pravnemu urejanju se delegirani in izvedbeni akti ohranijo le, če so bistveni za učinkovito delovanje EU ETS.

Ta predlog ne obravnava vprašanj, povezanih z vključenostjo letalstva v EU ETS. Prilagoditve uporabe Direktive za letalske dejavnosti bi morale začeti veljati po sklenitvi mednarodnega sporazuma na skupščini ICAO leta 2016 o globalnem tržnem ukrepu, ki se bo uvedel do leta 2020.

Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike

V smislu usklajenosti z drugimi politikami na področju podnebnih ukrepov sta najpomembnejši politika obnovljive energije in politika energijske učinkovitosti. Obe politiki v celoti podpirata okoljsko učinkovitost EU ETS, sinergije med navedenima politikama in EU ETS pa so bile okrepljene z rezervo za stabilnost trga, o kateri je bil nedavno sprejet dogovor. Analiza iz ocene učinka, ki spremlja okvir podnebne in energetske politike za leto 2030, kaže, da so za stroškovno učinkovito uresničitev cilja 40-odstotnega skupnega zmanjšanja emisij glede na leto 1990 potrebni zlasti bistveni prispevki ukrepov za obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost.

Glede usklajenosti z mednarodno podnebno politiko je treba navesti, da je EU ETS učinkovito določil ceno za ogljik in se na splošno uporablja kot vzor za sisteme trgovanja z emisijami po svetu, pri čemer mu koristijo spoznanja EU.

Usklajenost z drugimi politikami Unije

Predlog določa izvajanje dela okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, ki je ključni element oblikovanja trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.

Za razogljičenje so potrebne prilagoditve. Politike in skladi EU dejavno spremljajo navedene prilagoditve. Poleg ukrepov, ki so neposredno povezani z EU ETS, instrumenti EU, kot so Evropski sklad za strateške naložbe ali program Obzorje 2020 in evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), prav tako omogočajo financiranje naložb v nizkoogljične inovacije, kar pomeni zaznano tveganje podvajanja financiranja. Razširitev obnovljive energije in učinkovite rabe virov ter raziskav in razvoja je prednostna naloga Evropskega sklada za strateške naložbe, ki bo v naslednjih treh letih ustvaril 315 milijard EUR dodatnih naložb v EU. EFSI bo deloval le prek finančnih instrumentov, dajal posojila obstoječim projektom, ki se bodo začeli v treh letih, njegovo področje uporabe pa bo širše, saj bo zajemal številne sektorje, kot sta digitalno gospodarstvo in izobraževanje. Financiranje EU ETS je zasnovano v skladu s pravili o državni pomoči, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in prepreči izkrivljanje trga. Politika zaposlovanja, socialna politika in politika pridobivanja spretnosti EU spremljajo tranzicijo delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu, vključno prek Evropskega socialnega sklada.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Členi od 191 do 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) potrjujejo in določajo pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb. Pravna podlaga tega predloga je člen 192 PDEU.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Direktiva o EU ETS je obstoječi instrument politike EU, ki se bo izvajal tudi po letu 2020. V skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko cilji predloga, ki spreminja ta instrument, dosežejo le s predlogom Komisije na ravni EU.

Podnebne spremembe so čezmejna težava, zato je treba podnebne ukrepe usklajevati na ravni EU in na svetovni ravni, če je to mogoče. Podrobneje povedano, ukrepi na ravni EU bodo najučinkovitejše zagotovili reformo trga ogljika po letu 2020 in spodbudili industrijo k naložbam v nizkoogljične tehnologije, pri čemer bodo ohranili njeno mednarodno konkurenčnost in notranji trg EU.

Zato države članice enostransko ne morejo zadovoljivo doseči ciljev iz te direktive, saj se lahko zaradi obsega in učinkov te direktive bolje dosežejo na ravni Unije.

Sorazmernost

Kot je določeno v oceni tveganja, je predlog skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev ciljev izvajanja cilja stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030, pri čemer zagotavlja pravilno delovanje notranjega trga.

   Izbira instrumenta

Cilji tega predloga se lahko najbolje uresničijo z direktivo. To je najustreznejši pravni instrument za spreminjanje obstoječe direktive o EU ETS (Direktiva 2003/87/ES).

Direktiva državam članicam nalaga, da uresničijo cilje in izvedejo ukrepe v nacionalnih sistemih materialnega in procesnega prava. Pri tem pristopu imajo države članice večjo svobodo pri izvajanju ukrepa EU kot pri uredbi, saj lahko izberejo najprimernejši način izvajanja ukrepov iz direktive. To jim omogoča, da zagotovijo, da so spremenjena pravila skladna z obstoječim okvirom materialnega ali procesnega pravna, s katerim se izvaja EU ETS, zlasti na področju urejanja izdaje dovoljenj za naprave ter izvršilnih ukrepov in kazni.

Izbira direktive kot ustreznega instrumenta je tudi v skladu z načelom čim manjšega posredovanja, če se cilji uresničijo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene in preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Predhodne ugotovitve študije, ki je ocenjevala obstoječo direktivo o EU ETS v smislu ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, dodane vrednosti EU in usklajenosti z drugimi politikami Unije, kažejo, da EU ETS kot orodje politike, ki združuje okoljske predpise s tržnim instrumentom, na splošno deluje v praksi in uresničuje svoje cilje. Za uresničevanje podnebnih ciljev EU je zelo pomembna, saj stroškovno učinkovito zmanjšuje emisije. Emisije v vključenih sektorjih se stalno zmanjšujejo in obstajajo dokazi, da sistem učinkovito prispeva k zmanjšanju emisij, čeprav EU ETS ni mogoče pripisati vsega zmanjšanja emisij.

EU ETS omogoča internalizacijo stroškov CO2. Ima vlogo pri sprejemanju naložbenih odločitev, čeprav so zaradi trenutne nizke cene ogljika stroški CO2 pogosto vključeni v splošna sredstva za stroške energije. Manjša izboljšanja v smislu učinkovitosti toplogrednih plinov so postala redna praksa, vendar so večje naložbe v učinkovitost toplogrednih plinov še vedno izjema.

Poleg tega ima EU ETS jasno dodano vrednost EU, saj bi različni sistemi ali druge podnebne politike na ravni držav članic povzročili razdrobljenost in drag položaj za regulirane osebe ter različne ravni prizadevanj in cen ogljika v EU, kar bi pomenilo upravno zapletenost. EU ETS s ceno ogljika za celo EU in usklajeno infrastrukturo izkorišča prednosti sinergij, ki jih lahko zagotovijo ukrepi EU.

Vendar je treba za izvajanje cilja zmanjšanja emisij za leto 2030 in določanje zgornje meje na raven emisij, ki pomeni 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005, spremeniti obstoječi okvir. To vključuje zlasti spremembo letnega linearnega faktorja zmanjšanja, ki zmanjšuje zgornjo mejo EU ETS od leta 2021, brezplačno dodelitev in selitev virov CO2, delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ter mehanizme financiranja nizkoogljičnega gospodarstva.

Posvetovanja z deležniki

Pri različnih korakih razvoja tega predloga so sodelovali države članice, predstavniki industrije, nevladne organizacije, raziskovalne in akademske ustanove, sindikati in državljani. Javno posvetovanje za okvir za leto 2030 je dopolnjevalo obsežno posvetovanje z deležniki o različnih tehničnih vidikih določb o selitvi virov CO2 po letu 2020 in vidikih, povezanih s podporo inovacij. Komisija je pridobila pomemben vpogled v vprašanje na podlagi pismenega posvetovanja, ki je bilo odprto za pripombe od maja do julija 2014 3 , in treh srečanj z deležniki, ki so bila izvedena junija, julija in septembra 2014 4 ter so se osredotočala na selitev virov CO2. Ugotovitve tega posvetovanja so javno dostopne na spletnem mestu:

http://ec.europa.eu/clima/policies/ets/cap/leakage/documentation_en.htm . 

Sledilo je spletno posvetovanje, ki je bilo odprto za pripombe od decembra 2014 do marca 2015 in se je osredotočalo zlasti na druge vidike EU ETS, kot so nadaljevanje brezplačne dodelitve energetskemu sektorju, izkušnje, ki so bile pridobljene iz programa NER300 in se lahko uporabijo za prihodnji sklad za inovacije ter za razširitev programa NER300 na projekte industrijskih inovacij, struktura upravljanja sklada za modernizacije, izkušnje z izbirno izključitvijo majhnih emisijskih virov iz ETS v fazi 3, provizije za register Unije in splošno ocenjevanje EU ETS. Komisija je prejela več kot 500 prispevkov, ki so jih predložili številni deležniki. Rezultati drugega posvetovanja so opisani v oddelku 1.3.2. in Prilogi 3 k oceni učinka, priloženi temu predlogu 5 , in so se v čim večji meri upoštevali pri tem predlogu.

Na splošno so javna posvetovanja pokazala široko podporo EU ETS kot instrumentu politike.

Pri brezplačni dodelitvi in obravnavi tveganja selitve virov CO2 številni deležniki iz industrije zagovarjajo omejene spremembe trenutnega sistema, drugi deležniki, vključno z državami članicami in civilno družbo, pa menijo, da je potrebno večje ciljno usmerjanje ali dodatno usklajevanje. Predlog ob upoštevanju teh pripomb zagotavlja omejene spremembe obstoječih pravil, vendar bolj ciljno usmerjen pristop k brezplačni dodelitvi in posodabljanje referenčnih meril, ki temeljijo na doseženem tehnološkem napredku, ter ustrezno zaščito mednarodne konkurenčnosti industrije. Istočasno predlog omogoča boljše usklajevanje brezplačne dodelitve s trenutnimi ravnmi proizvodnje s pogostejšim izračunavanjem posameznih dodelitev.

Na področju sklada za inovacije so deležniki iz energetskega sektorja in industrije na splošno pozdravili nadaljnjo podporo nizkoogljičnim inovacijam in razširitev področja uporabe na industrijo, kot je opisano v predlogu. Stališča o tem, kako bi se lahko pristop k delitvi tveganja prilagodil za industrijo ali zajemanje in shranjevanje CO2, da bi se izboljšala učinkovitost v primerjavi s trenutnim mehanizmom NER300, so se razlikovala. Predlog odpravlja take pomisleke, saj omogoča podporo v zgodnejši fazi življenjskega cikla projekta in višjo stopnjo podpore.

Prav tako so se do neke mere razlikovala stališča o ustrezni strukturi upravljanja sklada za modernizacijo. Nekateri deležniki podpirajo ključno vlogo držav članic upravičenk pri vodenju sklada, drugi pa pozivajo k večji vlogi vseh držav članic, Komisije in Evropske investicijske banke. V predlogu sta razumno uravnoteženi potreba po zagotavljanju učinkovitega financiranja projektov v državah članicah upravičenkah in potreba po zagotavljanju združevanja interesov vseh držav članic in strokovnega znanja EIB za modernizacijo energijskih sistemov.

V zvezi z izbirno brezplačno dodelitvijo energetskemu sektorju so udeleženci na trgu na splošno podpirali racionalizirana in poenostavljena pravila ter usklajene smernice o poročanju za povečanje preglednosti mehanizma. Potreba po večji preglednosti in jasnejših pravilih je ustrezno izražena v predlogu, saj se omogoči, da Komisija objavi informacije o naložbah, ki jih prejme od držav članic.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Glede zunanjega strokovnega znanja se Komisija zanaša na naraščajoče število empiričnih raziskav o EU ETS z medsebojnim strokovnim pregledom. Poleg tega je zbrala strokovna mnenja na podlagi študije ocene ETS, ki jo je naročila 2014, izvedel pa jo je konzorcij pod vodstvom podjetja ICF International 6 . Leta 2014 je bila naročena tudi študija 7 za ocenjevanje vprašanja stroškov, ki se prenesejo z industrijskih sektorjev na stranke, ki so nižje v prodajni verigi, in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na tako zmožnost prenosa stroškov, ter količinsko opredelitev stroškov za glavne energetsko intenzivne industrijske sektorje. Poleg tega je bila naročena študija 8 za ocenjevanje strokovnega znanja, zbranega z usklajenim procesom dodelitve na podlagi referenčnih vrednosti, in zlasti za ocenjevanje, ali so referenčne vrednosti dosegle predvidene cilje. Leta 2013 je bila naročena študija 9 za ocenjevanje dokazov o selitvi virov CO2 v obdobju 2005–2012 za deset glavnih energetsko intenzivnih industrijskih sektorjev. Ugotovitve navedenih študij so opisane v oceni učinka, priloženi temu predlogu.

Preverjeni podatki držav članic za določitev brezplačne dodelitve v fazi 3 so se uporabili tudi za analizo, izvedeno v oceni učinka.

Ocena učinka

Predlog direktive spremlja ocena učinka, ki temelji zlasti na ugotovitvah obsežne ocene učinka okvira za leto 2030 10 in se osredotoča predvsem na določene metodološke elemente, ki so posebnost ETS in še niso bili ocenjeni.

Povzetek ocene učinka, izvleček in pozitivno mnenje odbora za oceno učinka bodo javno objavljeni. Ocena učinka je bila izvedena v zvezi s številnimi vidiki, za katere je Evropski svet zagotovil strateška navodila v sklepih o okviru za leto 2030. Vključuje obravnavo morebitnega tveganja selitve virov CO2, vzpostavitev sklada za modernizacijo in sklada za inovacije, izbirno brezplačno dodelitev za modernizacijo elektroenergetskega sektorja v državah članicah z nižjimi prihodki in vidike, ki temeljijo na izkušnjah, pridobljenih od leta 2013, kot so veljavnost pravic do emisije, zagotavljanje trdnega in varnega registra ter nadaljevanje izbirne izključitve majhnih emisijskih virov.

Za obravnavo morebitnega tveganja selitve virov CO2 so bile preučene številne možnosti, povezane s posodobitvijo referenčnih vrednosti, prilagoditvami ravni proizvodnje, razvrstitvijo sektorjev v skupine selitve virov CO2 in posrednim zagotavljanjem nadomestila za stroške. Na področju sklada za inovacije so se možnosti osredotočale na način pregledovanja in izbire projektov ter zagotavljanja finančne podpore. Na področju sklada za modernizacijo so bile preučene možnosti v zvezi z upravljanjem. V zvezi z izbirno brezplačno dodelitvijo energetskemu sektorju se razvijajo možnosti za izboljšanje modalitet in krepitev preglednosti v primerjavi s trenutno prakso.

V smislu učinkov so okoljska prizadevanja EU ETS določena z zgornjo mejo, predlagana sprememba linearnega faktorja zmanjšanja pa zagotavlja, da se doseže dogovorjen glavni cilj 43-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z letom 2005 za sektorje, ki so vključeni v EU ETS. Dejstvo, da je bil prispevek EU ETS k cilju skupnega zmanjšanja v EU za leto 2030 že določen, prispeva k temu, da splošni učinek ni bil odvisen od ocenjenih možnosti politike.

Podjetja, ki so vključena v EU ETS, so neposredno prizadeta. Sektorski učinki v glavnih industrijskih sektorjih, ki so vključeni v EU ETS, se do neke mere razlikujejo glede na možnosti. Vendar možnosti politike, ki znižujejo stroške nekaterih industrijskih sektorjev in zmanjšujejo učinke nanje, običajno zvišujejo stroške drugih industrijskih sektorjev in povečujejo učinke nanje, saj je skupno število brezplačnih pravic omejeno. Predlog zagotavlja tudi priložnosti za proizvajalce obnovljive energije in proizvajalce opreme za nizkoogljične tehnologije. Zlasti dodatno financiranje inovativnih tehnologij bo ustvarilo nove poslovne priložnosti.

Ustreznost in poenostavitev predpisov

V skladu z zavezo Komisije k boljšemu pravnemu urejanju je bil predlog pripravljen na podlagi načel vključevanja, popolne preglednosti in stalnega sodelovanja z deležniki ter upoštevanja zunanjih povratnih informacij in nadzora, da se zagotovi ustrezna usklajenost predloga (glej tudi oddelek o zbiranju in uporabi strokovnih mnenj).

Čeprav je večina naprav v okviru EU ETS v energetsko intenzivnih panogah s tržnimi strukturami, za katere so značilna velika podjetja, je predlog namenjen tudi majhnim emisijskim virom, ki so lahko v lasti MSP ali mikropodjetij. Poleg obstoječih pravil, ki zmanjšujejo upravno breme in stroške spremljanja emisij in poročanja o njih, takim napravam z majhnimi emisijami koristi tudi predlagano nadaljevanje možnosti, da jih države članice izključijo iz EU ETS, če zanje veljajo nacionalni ukrepi, ki zagotavljajo enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij.

Temeljne pravice

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti prispeva k cilju visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določen v členu 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 11 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

EU ETS ustvarja znatne prihodke za proračune držav članic. Predlog vpliva na državne proračune in uprave zlasti zaradi te povezave. Varno delovanje registra Unije se financira iz proračuna Unije. Prav tako obstaja majhen in omejen učinek na proračun EU, ki pa ga v celoti zajema trenutni večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

5.DRUGI ELEMENTI

Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje okvira podnebne in energetske politike za leto 2030 bo vključeno v proces integriranega upravljanja in spremljanja v okviru energetske unije.

Člen 10(5) trenutne direktive določa, da Komisija nadzoruje delovanje evropskega trga ogljika in vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezno poročilo. V okviru procesa spremljanja Komisija tudi nadaljuje dialog z vsemi zadevnimi deležniki.

Komisija bo po sprejetju predloga direktive še naprej spremljala pravni okvir, ki prenaša obveznosti v okviru EU ETS, v državah članicah in izvajanje posameznih obveznosti. Za ta namen člen 21 določa, da države članice Komisiji vsako leto predložijo poročilo o uporabi Direktive.

Predlog ne spreminja zgoraj navedenih zahtev za poročanje. Vendar predvideva dodatne posebne zahteve za poročanje za države članice, na primer o brezplačni dodelitvi pravic energetskemu sektorju in finančnih sredstvih, ki se zagotovijo državam članicam z nižjimi prihodki za modernizacijo energijskih sistemov prek sklada za modernizacijo. Te zahteve za poročanje so namenjene izboljšanju in zagotavljanju preglednosti izvajanja podprtih naložb.

Ko se bodo ukrepi iz predloga v celoti uvedli v državah članicah in se nekaj časa izvajali, se bo izvedla naknadna ocena.

Obrazložitveni dokumenti

Predlagana direktiva določa posebne ukrepe, ki spreminjajo obstoječe modalitete EU ETS. Iz predlagane direktive izhaja več pravnih obveznosti. Za njen učinkovit prenos bodo zato potrebne posebne in ciljno usmerjene spremembe zadevnih nacionalnih pravil. Da bo Komisija lahko spremljala pravilno izvajanje, v nekaterih primerih morda ne bo zadostovalo, da države članice posredujejo besedilo spremenjenih nacionalnih izvedbenih določb. Po potrebi bodo morda potrebni obrazložitveni dokumenti o prenosu predloga.

Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

Glavni elementi direktive o EU ETS, ki jih predlog spreminja, so:

Linearni faktor zmanjšanja (člen 9)

Linearni faktor zmanjšanja se od leta 2021 spremeni na 2,2 %. Zagotavlja, da se bo hitrost letnega zmanjšanja skupne količine pravic („zgornja meja“) povečala, s čimer se bo do leta 2030 doseglo 43-odstotno skupno zmanjšanje emisij sektorjev v okviru EU ETS.

Delež pravic, ki se prodajo na dražbi (člen 10)

V skladu z navodili Evropskega sveta iz oktobra 2014, da se delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ne bi smel zmanjšati, predlog določa zadevni delež kot odstotek, pri čemer upošteva različne elemente za določanje tega deleža v obdobju 2013–2020. 10 % pravic EU ETS, ki jih države članice prodajo na dražbi, se bo še naprej razdelilo v korist nekaterih držav članic z nižjimi prihodki za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav na energetskem področju, preostale pravice pa se bodo razdelile med vse države članice.

Določbe o brezplačni dodelitvi in selitvi virov CO2 (člena 10a in 10b)

Predlog določa, da se posodobijo referenčne vrednosti za določanje brezplačne dodelitve industriji tako, da bodo izražale doseženi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih. Zato se bo uporabljala standardna stopnja z možnostjo uporabe spremenjene stopnje, če dejanska stopnja tehnološkega napredka v sektorju bistveno odstopa od standardne stopnje.

Sektorji, za katere se šteje, da so izpostavljeni tveganju selitve virov CO2, bodo še naprej prejemali večjo dodelitev kot sektorji, ki lažje prenesejo zadevne stroške na cene proizvodov. Revidirana metodologija za opredelitev sektorjev in delov sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2, temelji na dveh združenih merilih, tj. intenzivnosti emisij in intenzivnosti trgovanja.

Poleg tega bo brezplačna dodelitev bolje usklajena z dejanskimi ravnmi proizvodnje sektorjev. Zato se bodo brezplačne dodelitve redno posodabljale, spodbude za inovacije se bodo v celoti ohranile, upravno breme in stroški držav članic, operatorjev in Komisije pa bodo ostali razumni.

Dodelitve za nove udeležence in znatno povečanje proizvodnje se bodo zagotovili iz temu posvečene rezerve. Vzpostavljena bo rezerva za nove udeležence z 250 milijoni nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, dopolnjevale pa jih bodo pravice, ki so trenutno neporabljene zaradi zaprtja naprav ali bistvenih sprememb v proizvodnji v obdobju od leta 2021 naprej. Pravice, ki ne bodo brezplačno dodeljene iz deleža industrije do leta 2020 in niso v rezervi za stabilnost trga, se bodo prav tako dodale rezervi za nove udeležence.

Posredni stroški zmanjševanja emisij (člen 10a(6))

V zvezi s posrednimi stroški zmanjševanja emisij, ki nastanejo zaradi prenosa stroškov zmanjševanja emisij na cene električne energije, predlog predvideva, da bi morale države članice zagotoviti nadomestilo v skladu s pravili o državni pomoči, za ta namen pa bi se morali uporabiti prihodki od dražbe.

Naprave z majhnimi emisijami (majhni emisijski viri) (člen 27 in člen 11(1))

Zaradi razmeroma višjih upravnih stroškov naprav z majhnimi emisijami v okviru EU ETS je primerno, da se ohrani možnost izključitve takih naprav iz sistema. Predlog zato predvideva, da lahko trenutno izključene naprave ostanejo izključene, če zagotavljajo enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij. Države članice lahko od leta 2021 izključijo tudi dodatne naprave.

Podpora za inovacije (člen 10a(8))

Obstoječo podporo za inovacije na ravni EU bo dopolnjevalo dodatnih 400 milijonov pravic za ta namen. Temu znesku se bo dodalo še 50 milijonov pravic, ki bodo ostale neporabljene v obdobju 2013–2020 in bi bile v nasprotnem primeru leta 2020 vključene v rezervo za stabilnost trga. Čeprav je taka podpora za inovacije trenutno omejena na projekte zajemanja in shranjevanja CO2 in projekte v zvezi z obnovljivo energijo, predlog razširja podporo na industrijo, da se bodo povečale spodbude za nizkoogljične inovacije.

Modernizacija energijskih sistemov držav članic z nižjimi prihodki (člena 10c in 10d)

Da se zagotovi podpora modernizaciji energijskih sistemov držav članic z nižjimi prihodki in v celoti izkoristi potencial energetskega sektorja za prispevanje k stroškovno učinkovitemu zmanjšanju emisij, predlog predvideva dva ukrepa, tj. nadaljnjo brezplačno dodelitev energetskemu sektorju in vzpostavitev sklada za modernizacijo.

Deležniki pogosto izpostavljajo, da je velika ovira za ocenjevanje učinkovitosti prehodne brezplačne dodelitve energetskemu sektorju v nekaterih državah članicah pomanjkanje preglednosti v zvezi z veljavnimi pravili in realizacijo naložb. Predlog krepi preglednost, saj morajo države članice naložbe nad določeno denarno mejno vrednostjo izbrati na podlagi konkurenčnega postopka za zbiranje ponudb. Prav tako določa jasne zahteve za javno objavo za države članice in Komisiji omogoča, da javno objavi pomembne informacije o izvedenih naložbah.

Vzpostavi se sklad za modernizacijo, ki vključuje 2 % pravic iz skupne količine pravic. Te se prodajo na dražbi v skladu s pravili iz uredbe o dražbi pravic EU ETS, da se ustvarijo potrebna finančna sredstva za izvajanje projektov. Finančna sredstva se bodo porazdelila med države članice upravičenke v skladu z vnaprej določenim ključem, določenim v Prilogi k temu predlogu. Posebna pozornost bo namenjena financiranju malih projektov.

Veljavnost pravic (člen 13)

Za zmanjšanje upravnih stroškov predlog predvideva, da bodo pravice, izdane za eno obdobje trgovanja, ostale veljavne tudi v poznejših obdobjih.

Prehod na sistem delegiranih in izvedbenih aktov („lizbonizacija“)

Sprejeta je bila pomembna izvedbena zakonodaja, vključno z uredbo o dražbi pravic, uredbo o registru Unije in sklepi o pravilih za brezplačno dodelitev in selitev virov CO2. Za uskladitev Direktive z določbami Lizbonske pogodbe se v skladu s predlogom na Komisijo prenesejo pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov v skladu z zadevnim postopkom, če so bila taka pooblastila predhodno dodeljena Komisiji.

2015/148 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije 12 ,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(2)Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 2015 16 .

(3)Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost.

(4)Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem evropske podnebne politike in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije 17 . Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

(5)Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje odložitev popolnega prehoda, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike.

(6)Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Kot je potrdil Evropski svet, se zato delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki v obdobju 2013–2020 znaša 57 %, ne bi smel zmanjšati. Ocena učinka Komisije 18 navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta 19 .

(7)Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički.

(8)Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz obdobja 2007–2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja najboljšo oceno napredka sektorjev, ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju za več kot 0,5 % večja ali manjša od vrednosti iz obdobja 2007–2008, se zadevna referenčna vrednost prilagodi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.

(9)Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.

(10)Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje CO2, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje CO2, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.

(11)Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo in odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije na dražbi do leta 2030 z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo energetskega sektorja in pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Struktura upravljanja bi morala delovati v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. Navedeno strukturo upravljanja bi morala sestavljati odbor za naložbe in upravni odbor, pri postopku odločanja pa bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.

(12)Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja v določenih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka bi morali biti predmet javnega posvetovanja. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju.

(13)Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.

(14)Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, omogočajo izključenim napravam, da ostanejo izključene, državam članicam pa bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja.

(15)Evropski svet je oktobra 2014 sprejel dogovor, da se 10 % pravic EU ETS, ki jih države članice prodajo na dražbi, razdeli med določene države članice za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav, preostale pravice pa se razdelijo med vse države članice v deležih, ki so enaki deležem za obdobje 2013–2020, vključno z državami članicami, ki so v tem obdobju pristopile k Uniji. Države članice, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 za 90 % manjši od povprečja Unije, bi morale izkoristiti to solidarnost, zadevno Prilogo k tej direktivi pa bi bilo treba ustrezno spremeniti. Odstopanje od prispevkov k tej porazdelitvi v obdobju 2013–2020 za nekatere države članice s povprečno stopnjo dohodka na prebivalca, ki je za več kot 20 % višja od povprečja v Uniji, bi moralo prenehati veljati.

(16)Sklep (EU) 2015/... vzpostavlja rezervo za stabilnost trga za EU ETS, da bo ponudba pravic, ki se prodajo na dražbi, prožnejša, sistem pa trdnejši. Ta sklep določa tudi, da se pravice, ki se ne dodelijo novim udeležencev do leta 2020, in pravice, ki se ne dodelijo zaradi dokončnega in delnega prenehanja dejavnosti, vključijo v rezervo za stabilnost trga.

(17)Da se sprejmejo nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo, za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s členi 3d(3), 10(4), 10a(1) in (8), členoma 10b in 10d, členom 14(1), členom 15, členom 19(3) ter členi 22, 24, 24a in 25a Direktive 2003/87/ES prenesti na Komisijo. Za čim večje zmanjšanje pooblastil se črtajo obstoječa pooblastila v zvezi z delovanjem posebne rezerve, pripisovanjem količin mednarodnih dobropisov, ki se lahko izmenjajo, določanjem nadaljnjih standardov za elemente, ki se lahko izmenjajo, in nadaljnjimi pravili o dvojnem štetju iz členov 3f(9), 11a(9) in 11b(7) Direktive 2003/87/ES. Akti, sprejeti v skladu z navedenimi določbami, se še naprej uporabljajo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predložijo istočasno, pravočasno in na ustrezen način. V zvezi s pooblastilom glede člena 10(4) Direktive 2003/87/ES državam članicam, ki ne uporabljajo skupnega dražbenega sistema, še naprej ni treba uporabljati tega dražbenega sistema.

(18)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tretjega pododstavka člena 10a(2) in člena 16(12) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Za čim večje zmanjšanje izvedbenih aktov bi bilo treba črtati obstoječe pooblastilo iz člena 11a(8) Direktive 2003/87/ES v zvezi z nadaljnjim določanjem količin mednarodnih dobropisov za izmenjavo. Akti, sprejeti v skladu z navedeno določbo, se še naprej uporabljajo.

(19)V skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 21 so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih obvestilu o ukrepu za prenos priložile enega ali več obrazložitvenih dokumentov, ki pojasnjujejo razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno, kjer je ustrezno.

(20)Cilj te direktive je prispevati k visoki ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja na gospodarsko najučinkovitejši način, pri tem pa napravam zagotoviti dovolj časa za prilagoditev in v čim večji meri zagotoviti ugodnejšo sorazmerno obravnavo posebej prizadetih oseb, ki je skladna z drugimi cilji te direktive.

(21)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(22)Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1
Spremembe Direktive 2003/87/ES

Direktiva 2003/87/ES se spremeni:

(1)V členu 3d(3) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.

(2)V členu 3f se črta odstavek 9.

(3)V členu 9 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:

„Od leta 2021 je linearni faktor 2,2 %.“.

(4)Člen 10 se spremeni:

(a) odstavku 1 se dodajo trije novi pododstavki:

„Od leta 2021 delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znaša 57 %.

2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“).

Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.“;

(b) odstavek 2 se spremeni:

   (i) v točki (a) se „88 %“ nadomesti z „90 %“;

(ii) točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) 10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“ in

(iii) točka (c) se črta;

(iv) tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Po potrebi se odstotek iz točke (b) sorazmerno prilagodi, da se zagotovi 10-odstotna porazdelitev.“;

(c) v odstavku 3 se dodajo točke (j), (k) in (l):

„(j)financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6);

(k)ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb;

(l)spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.“;

(d) tretji pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.

(5)Člen 10a se spremeni:

(a) drugi odstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatna povečanja proizvodnje z uporabo istih pragov in prilagoditev dodelitve, kot se uporabljajo pri delnem prenehanju delovanja.“;

(b) odstavku 2 se doda nov tretji pododstavek:

„Referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev se prilagodijo, da se preprečijo nepričakovani dobički in izrazi tehnološki napredek v obdobju 2007–2008 in vsakem poznejšem obdobju, za katerega se določijo brezplačne dodelitve v skladu s členom 11(1). Ta prilagoditev zmanjša referenčne vrednosti, ki jih določa akt, sprejet v skladu s členom 10a, za 1 % vrednosti, ki je bila določena na podlagi podatkov za obdobje 2007–2008, za vsako leto med letom 2008 in sredino zadevnega obdobja brezplačne dodelitve, razen v naslednjih primerih:

(i) Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5 % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2007–2008. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5 % bodisi za 1,5 % za vsako leto med letom 2008 in sredino obdobja, za katerega se dodeli brezplačna dodelitev;

(ii) Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.

Za ta namen Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 22a.“;

(c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„Za upoštevanje deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, določenega v členu 10, znesek brezplačnih dodelitev vsako leto, ko znesek brezplačnih dodelitev ne doseže najvišje ravni, upošteva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, preostale pravice do navedene ravni pa se uporabijo za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve, da se spoštuje delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi v poznejših letih. Če se kljub temu doseže najvišja raven, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo. Vsaka taka prilagoditev se izvede na enoten način.“;

(d) prvi pododstavek odstavka 6 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice bi morale sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči.“;

(e) odstavek 7 se spremeni:

(i) prvi in drugi stavek prvega pododstavka se nadomestita z naslednjim:

„Pravice iz največje količine iz člena 10a(5) te direktive, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje skupaj z 250 milijoni pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta(*).

Od leta 2021 se pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo.“;

_____

(*) [vstavite celotno ime Sklepa in sklic na UL].“

(ii) peti pododstavek se črta;

(f) v odstavku 8 se prvi, drugi in tretji pododstavek odstavka 8 nadomestijo z naslednjim:

„400 milijonov pravic je na voljo za podporo inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije na ozemlju Unije.

Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, ki še niso komercialno sposobne preživeti, na geografsko usklajenih lokacijah. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij.

Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) št. 2015/..., dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka za zgoraj navedene projekte v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“;

(g) odstavka 9 in 10 se črtata;

(h) v odstavku 11 se črta besedilo „z namenom, da leta 2027 pravice ne bi bile več dodeljene brezplačno“;

(i) odstavki od 12 do 18 se črtajo.

(6)Člena 10b in 10c se nadomestita z naslednjim:

Člen 10b

Ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru premestitve emisij CO2

1.Za sektorje in dele sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,2, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami, opredeljena kot količnik med skupno vrednostjo izvoza tretjim državam, ki se ji prišteje vrednost uvoza iz tretjih držav, in skupno velikostjo trga za Evropski gospodarski prostor (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav), pomnoži z intenzivnostjo emisij, izmerjeno v kg CO2, deljeno z njihovo bruto dodano vrednostjo (v EUR), se šteje, da zanje obstaja tveganje premestitve emisij CO2. Takim sektorjem in delom sektorjev se za obdobje do leta 2030 brezplačno dodeli 100 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a.

2.Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,18, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila:

(a)    obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije;

(b)    sedanje in predvidene značilnosti trga;

(c)    stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev.

3.Za druge sektorje in dele sektorjev se šteje, da lahko prenesejo več stroškov pravic na cene proizvodov, in za obdobje do leta 2030 se jim brezplačno dodeli 30 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a.

4.Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt za predhodne odstavke za dejavnosti na 4-mestni ravni (koda NACE-4) v zvezi z odstavkom 1 v skladu s členom 23 na podlagi razpoložljivih podatkov za zadnja tri koledarska leta.

Člen 10c

Možnost prehodne brezplačne dodelitve pravic za modernizacijo energetskega sektorja

1.Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo energetskega sektorja.

2.Zadevna država članica organizira konkurenčen postopek za zbiranje ponudb za projekt s skupnim zneskom naložb več kot 10 milijonov EU, da se izberejo naložbe, ki se financirajo z brezplačno dodelitvijo. Ta konkurenčen postopek za zbiranje ponudb:

(a)    je skladen z načeli preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja;

(b)    zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam in modernizaciji proizvodnje električne energije ter sektorju prenosa in distribucije;

(c)    določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki:

(i) na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;

(ii) so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;

(iii) nudijo najugodnejšo rešitev.

Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno brezplačno dodelitev, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, ki določa konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe.

Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka so objavljeni in javnost lahko nanje predloži pripombe. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji.

3.Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu.

4.Prehodne brezplačne dodelitve se odštejejo od količine pravic, ki bi jih država članica v nasprotnem primeru prodala na dražbi. Skupna brezplačna dodelitev ne znaša več kot 40 % pravic, ki jih zadevna država članica prejme v obdobju 2021–2030 v skladu s členom 10(2)(a) in ki so v obdobju 2021–2030 porazdeljene v enake letne količine.

5.Dodelitve operatorjem se izvedejo, ko se dokaže, da je bila izvedena naložba, ki je bila izbrana v skladu s pravili konkurenčnega postopka za zbiranje ponudb.

6.Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci električne energije in upravljavci omrežij vsako leto do 28. februarja poročajo o izvajanju izbranih naložb. Države članice o tem poročajo Komisiji, Komisija pa ta poročila javno objavi.“.

(7)Vstavi se člen 10d:

Člen 10d

Sklad za modernizacijo

1.Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10.

Podprte naložbe so skladne s cilji te direktive in Evropskega sklada za strateške naložbe.

2.Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen odbor za naložbe razvije smernice in posebna izbirna merila za naložbe za take projekte.

3.Finančna sredstva se porazdelijo na podlagi kombinacije 50-odstotnega deleža preverjenih emisij in 50-odstotnega deleža meril glede BDP, iz česar izhaja porazdelitev, določena v Prilogi IIb.

4.Sklad upravljata odbor za naložbe in upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic upravičenk, Komisije, EIB in trije predstavniki, ki jih ostale države članice izvolijo za obdobje petih let. Odbor za naložbe je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ustreznih finančnih instrumentov in izbirnih meril za naložbe. Upravni odbor je odgovoren za tekoče vodenje sklada.

Odbor za naložbe za predsednika izvoli predstavnika Komisije. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Če odbor za naložbe ne more sprejeti soglasne odločitve v roku, ki ga določi predsednik, odločitev sprejme z navadno večino.

Upravni odbor sestavljajo predstavniki, ki jih imenuje odbor za naložbe. Upravni odbor sprejme odločitve z navadno večino.

Če EIB odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge za to, se odločitev sprejme le, če večina od dveh tretjin vseh članov glasuje za. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta. Za male projekte, ki se financirajo s posojili nacionalne spodbujevalne banke ali nepovratnimi sredstvi, ki prispevajo k izvajanju nacionalnega programa, katerega posebni cilji so v skladu s cilji sklada za modernizacijo, se predhodna stavka ne uporabljata, če se ne uporablja več kot 10 % deleža držav članic, določenega v Prilogi IIb.

5.Države članice upravičenke vsako leto poročajo upravnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi in vključuje:

(a)informacije o financiranih naložbah posamezne države članice upravičenke,

(b)oceno dodane vrednosti v smislu energetske učinkovitosti ali modernizacije energijskega sistema, ki jo zagotavlja naložba.

6.Upravni odbor vsako leto Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge upravnemu odboru.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23 za izvajanje tega člena.“.

(8)Členu 11(1) se doda drugi pododstavek:

„Seznam naprav, ki jih zajema ta direktiva, za obdobje petih let, ki se začne 1. januarja 2021, se predloži do 30. septembra 2018, seznami za nadaljnjih pet let pa se predložijo po petih letih od posamezne predložitve seznama. Vsak seznam vključuje informacije o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah na ravni podnaprave za pet koledarskih let pred predložitvijo seznama. Brezplačne dodelitve se dodelijo le napravam, za katere se predložijo take informacije.“.

(9)V členu 11a se črtata odstavka 8 in 9.

(10)V členu 11b se črta odstavek 7.

(11)Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

Člen 13

Veljavnost pravic

Veljavnost pravic, izdanih od 1. januarja 2013, je neomejena. Za pravice, izdane od 1. januarja 2021, je navedeno, v katerem desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021, so bile izdane, veljavne pa so za emisije od prvega leta navedenega obdobja.“.

(12)V členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.

(13)V členu 15 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.

(14)V členu 16 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.Po potrebi se sprejmejo podrobna pravila o postopkih iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22a.“.

(15)V členu 19(3) se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

„Vključuje tudi določbe o začetku izvajanja pravil o medsebojnem priznavanju pravil v sporazumih za povezovanje sistemov trgovanja z emisijami. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.

(16)V členu 22 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.

(17)Vstavi se člen 22a:

Člen 22a
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 8 Odločbe 93/389/EGS. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in uporabi se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.“.

(18)Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

Člen 23
Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3d(3), 10(4), 10a(1) in (8), členov 10b in 10d, člena 14(1), člena 15, člena 19(3) ter členov 22, 24, 24a in 25a se prenese na Komisijo za nedoločeno obdobje, ki se začne (*).

(*) je datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta.

3. Prenos pooblastil iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s predhodnimi odstavki, začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet temu ne nasprotuje v dveh mesecih od datuma, ko sta bila Evropski parlament in Svet uradno obveščena o navedenem aktu, ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“.

(19)Člen 24 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Od leta 2008 lahko države članice uporabijo trgovanje s pravicami do emisij v skladu s to direktivo za dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I, ob upoštevanju vseh ustreznih meril, zlasti učinkov na notranji trg, možnih izkrivljanj konkurence, okoljske celovitosti sistema Skupnosti in zanesljivosti načrtovanega sistema spremljanja in poročanja pod pogojem, da vključitev takih dejavnosti in toplogrednih plinov odobri Komisija.

Odobri jih v skladu z delegiranimi akti, za sprejetje katerih se pooblastilo prenese na Komisijo v skladu s členom 23, če se vključitev nanaša na dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I.“;

(b) drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za tako uredbo o spremljanju in poročanju o emisijah in podatkih o dejavnostih v skladu s členom 23.“.

(20)Člen 24a se spremeni:

(a) drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Taki ukrepi so skladni z akti, sprejetimi v skladu s členom 11b(7). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“;

(b) odstavek 2 se črta.

(21)Člen 25(2) se črta.

(22)V členu 25a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Če tretja država sprejme ukrepe za zmanjšanje učinka letov, ki vzletijo v navedeni državi in pristanejo v Skupnosti, na podnebne spremembe, Komisija po posvetovanju z navedeno tretjo državo in državami članicami v okviru odbora iz člena 23(1) prouči razpoložljive možnosti za zagotovitev optimalnega medsebojnega delovanja sistema Skupnosti in ukrepov navedene države.

Po potrebi Komisija lahko sprejme spremembe, na podlagi katerih se leti, ki prihajajo iz zadevne tretje države, izključijo iz letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I ali se zagotovijo vse nadaljnje spremembe letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I, ki izhajajo iz obveznosti sporazuma v skladu s četrtim pododstavkom. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje takih sprememb v skladu s členom 23.“.

(23)Priloga IIa se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

(24)Priloga IIb se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi.

(25)Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.

Člen 2
Prenos

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2018. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3
Prehodne določbe

Države članice pri izpolnjevanju svoje obveznosti, kot je določena v prvem pododstavku člena 2(1) te direktive, zagotovijo, da se njihova nacionalna zakonodaja, s katero prenesejo člen 10, člen 10a(5) do(7), prvi in drugi pododstavek člena 10a(8), člen 10a(12) do (18), člen 10c, ter člen 11a(8) in (9) in prilogi IIa in IIb k Direktivi 2003/87/ES, kot je bila nazadnje spremenjena s Sklepom (EU) 2015/..., uporablja do 31. decembra 2020.

Člen 4
Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5
Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 22  

Področje politike: podnebni ukrepi

Dejavnost ABB: podnebni ukrepi na ravni Unije in mednarodni ravni (koda ABB 34 02)

Področje: energetika (koda ABB 32 02)

1.3.Vrsta predloga/pobude

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 23 . 

 Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

 Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Ta predlog je prvi del zakonodaje, ki izvaja sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo za leto 2030, o katerem je Evropski svet sprejel dogovor oktobra 2014, da se na stroškovno učinkovit način uresniči cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU za leto 2030 glede na leto 1990 in zagotovi prispevek k omejevanju globalnega segrevanja ozračja.

Ta predlog je del desetih prednostnih nalog politike Komisije in pomemben element strateškega okvira za energetsko unijo.

1.4.2.Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 1

Revizija direktive o EU ETS, da se do leta 2030 zagotovi 43-odstotno zmanjšanje emisij v EU ETS glede na ravni iz leta 2005.

Posamezni cilj št. 2

Spodbujanje nizkoogljičnih inovacij in vzpostavitev ustreznih določb za industrijske sektorje za obravnavo morebitnega tveganja selitve virov CO2 ob odsotnosti primerljivih ukrepov podnebne politike drugih gospodarskih velesil.

Posamezni cilj št. 3

Izvajanje dodatnih vidikov, povezanih z ETS, okvira podnebne in energetske politike za leto 2030.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Podnebni ukrepi/podnebni ukrepi na ravni Unije in mednarodni ravni

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Direktiva o EU ETS je veljavna in bo veljavna tudi po letu 2020. Ta pobuda:

– spreminja raven letnega zmanjšanja emisij, da se količina pravic v Uniji, ki se izdajo vsako leto od leta 2021, zmanjša za večji linearni faktor v višini 2,2 %;

– zagotavlja, da se bo brezplačna dodelitev industriji nadaljevala po letu 2020 za obravnavo morebitnega tveganja selitve virov CO2, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih podnebnih politik;

– ohranja sklad za inovacije v okviru večjih prizadevanj za hitro uvedbo novih nizkoogljičnih tehnologij na trg, kar EU omogoča uresničevanje dolgoročnih ciljev v zvezi z razogljičenjem;

– vzpostavlja sklad za modernizacijo in izbirno brezplačno dodelitev energetskemu sektorju za zagotavljanje prispevka k modernizaciji energijskih sistemov držav članic z nižjimi prihodki.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Kazalnik št. 1: raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU.

Kazalnik št. 2: raven emisij sektorjev v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS).

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, Komisija pa razvije ustrezne izvedbene ukrepe za obdobje po letu 2020.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Direktiva o EU ETS je veljavna in bo veljavna tudi po letu 2020. Podnebne spremembe so čezmejna težava. Ker cilja predlaganega ukrepa posamezne države članice ne morejo zadovoljivo doseči, je potrebno usklajevanje podnebnih ukrepov na evropski ravni in svetovni ravni, kjer je to mogoče, ukrepe EU pa upravičuje subsidiarnost. Poleg tega mnogi elementi vključujejo pomemben vidik notranjega trga, mnoge potrebne naložbe pa pomemben evropski vidik. Zato se lahko cilji bolje dosežejo z okvirom EU za ukrepe.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Komisija je v desetih letih delovanja EU ETS pridobila dragocene izkušnje. Te kažejo, da je zaradi okrepljenih prizadevanj na področju raziskav, razvoja in inovacij še vedno mogoče izboljšati učinkovitost. Okrepljena prizadevanja na področju naložb bi morala pomagati modernizirati energijski sistem (sklad za modernizacijo) v državah članicah z nižjimi prihodki.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Sinergije se bodo izkoristile tako, da se bodo uporabili obstoječe strokovno znanje Komisije pri upravljanju finančnih virov in izkušnje, pridobljene v okviru obstoječih finančnih instrumentov EU in EIB.


1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

 Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

   trajanje predloga/pobude od LLLL do LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 24  

 Neposredno upravljanje – Komisija

✓ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

✓ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Upravljanje pravic EU ETS ureja zakonodaja, ki je odgovornost služb Komisije.

Sklad za modernizacijo upravljata odbor za naložbe in upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, Komisije in EIB. Upravnemu odboru predseduje Komisija.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

 

Sklad za modernizacijo: v skladu s členom 10d Direktive 2003/87/ES, kot ga uvaja predlog, države članice upravičenke letno poročajo upravnemu odboru o naložbah, ki jih financirata sklada. Upravni odbor v šestih mesecih od zaključka izbirnega postopka Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb.

V skladu s členom 10c so države članice upravičene do uporabe izbirne brezplačne dodelitve za spodbujanje naložb v modernizacijo energetskega sektorja, o naložbah pa morajo poročati Komisiji.

V skladu s členom 21 Direktive 2003/87/ES, kot se uporablja zdaj, države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o uporabi te direktive. Komisija objavi poročilo o uporabi te direktive v treh mesecih po prejemu poročil držav članic.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju evropskega trga ogljika v skladu s členom 10(5).

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

EU ETS je vodilni mehanizem politike za doseganje zmanjšanja emisij približno polovice gospodarstva v EU. Od leta 2013 Komisija zagotavlja register Unije, spletno zbirko podatkov, ki zagotavlja točno računovodenje vseh transakcij v zvezi s pravicami, skupni dražbeni sistem za prodajo pravic držav članic na dražbi in ustrezno podporno infrastrukturo za računovodenje in sistem. Registru Unije, v katerem so pravice v okviru EU ETS, grozi tveganje goljufivih kibernetskih napadov in posledično kraje ali protipravne prilastitve pravic, kar bi lahko povzročilo znatno finančno izgubo (do nekaj milijard EUR) in pravne spore, obenem pa bi znatno vplivalo na ugled in verodostojnost Komisije. Tveganje je medsektorsko in poleg GD za podnebno politiko (GD CLIMA) vključuje GD za informatiko (GD DIGIT), GD za človeške vire in varnost (HR-DS), GD za proračun (GD BUDG) in pravno službo. Vzpostavljeni so blažilni ukrepi. Finančno tveganje je večje, če se poveča vrednost trga ogljika. Za porazdelitev brezplačnih pravic v zelo visoki skupni vrednosti so potrebne tudi stroge politike o tem, kako se navedene pravice lahko porazdelijo, in zanesljivost vzpostavljenih pravil. To vključuje upravljavski in kontrolni sistem na ravni držav članic in Komisije.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Od leta 2011 je vzpostavljen usmerjevalni odbor na visoki ravni, ki vključuje vodilni GD in zadevne GD. Leta 2014 je bila izvedena popolna ocena tveganja, ki je opredelila nove varnostne ukrepe na področju IT, ki se sprejemajo od leta 2015. Zaradi priporočil Službe za notranjo revizijo iz revizijskega poročila o registru EU ETS (varnost IT) se izvajajo ukrepi za dodatno izboljšanje varnosti registrskega sistema, upravljanje zagotavljanje kakovosti in preskušanje. Od leta 2014 se izvajajo dodatni blažilni ukrepi. To je tekoč proces.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Tveganje napake se ne uporablja.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Kot odziv na posebna tveganja goljufij za EU ETS je GD za podnebno politiko okrepil smernice za celotno Komisijo v zvezi s poklicno etiko in integriteto z zadevnim Etičnim kodeksom in kodeksom ravnanja v zvezi s trgovanjem z notranjimi informacijami, goljufijami in razkritjem občutljivih informacij, posebnim usposabljanjem in pobudami za ozaveščanje. Prav tako je razvil politiko klasifikacije občutljivih informacij EU ETS in zadevna navodila za ravnanje s tremi ravnmi občutljivosti. Zadevne oznake ETS je odobril GD za človeške vire in varnost (kot je navedeno v reviziji 10 varnostnega obvestila 1). GD za človeške vire in varnost meni, da bi morala biti ta politika označevanja vzor drugim GD. Redno se organizirajo ustrezna usposabljanja za novince. GD za podnebno politiko namerava razširiti to politiko na uporabnike v državah članicah.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

število

dif./nedif. 25

držav Efte 26

držav kandidatk 27

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

2

34 01 04 01

nedif.

NE

NE

NE

NE

2

34 02 01

dif.

NE

NE

NE

NE

Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Število
[razdelek………………………………………]

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[XX.YY.YY.YY]

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CLIMA

2018 28

2019

2020

Leto 2021 in naslednja leta

SKUPAJ

Proračunska vrstica: 34 02 01

obveznosti

(1)

0,750

n. r.

n. r.

n. r.

0,750

plačila

(2)

0,250

0,500

n. r.

n. r.

0,750

Proračunska vrstica 34 01 04 01

obveznosti

(1a)

0,27

0,27

0,27

0,27

2,7

plačila

(2a)

0,27

0,27

0,27

0,27

2,7

Odobritve za GD CLIMA
SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 3

0,27

0,27

0,27

0,27

2,7

plačila

= 2 + 2a

+3

0,27

0,27

0,27

0,27

2,7




Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

•Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz
RAZDELKA 2
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

= 4 + 6

1,020

0,27

0,27

0,27

3,450

plačila

= 5 + 6

0,520

0,770

0,27

0,27

3,450

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:



Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018 29

2019

2020

Leto 2021 in naslednja leta

SKUPAJ

•Človeški viri

0,4

0,4

0,4

0,792

6,744

•Drugi upravni odhodki

0,539

0,539

0,539

0,404

4,445

GD CLIMA SKUPAJ

odobritve

Odobritve iz
RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,939

0,939

0,939

1,196

11,189

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018 30

2019

2020

2021

SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

1,959

1,209

1,209

1,466

14,639

plačila

1,959

1,209

1,209

1,466

14,639

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje 31 , kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

2018

2019

2020

Leto 2021 in naslednja leta

SKUPAJ

vrsta 32

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1 33

– Realizacija

število študij

0,250

1

0,250

Seštevek za posamezni cilj št. 1

1

0,250

POSAMEZNI CILJ št. 2

– Realizacija

število študij

0,250

1

0,250

Seštevek za posamezni cilj št. 2

1

0,250

POSAMEZNI CILJ št. 3

– Realizacija

število študij

0,250

1

0,250

Seštevek za posamezni cilj št. 3

1

0,250

STROŠKI SKUPAJ

3

0,750

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018 34

2019

2020

Leto 2021 in naslednja leta

SKUPAJ

RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,4

0,4

0,4

0,792

6,744

Drugi upravni odhodki

0,539

0,539

0,539

0,404

5,195

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

0,939

0,939

0,939

1,196

11,939

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 35
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

0,270

0,270

0,270

0,270

2,7

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

0,270

0,270

0,270

0,270

2,7

SKUPAJ

1,209

1,209

1,209

1,466

14,639

Potrebne odobritve za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

2018 36

2019

2020

Leto 2021 in naslednja leta

34 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

3

3

3

6

XX 01 01 02 (delegacije)

XX 01 05 01 (posredne raziskave)

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

34 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

34 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

34 01 04 01  37

– na sedežu

– na delegacijah

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

3

3

3

6

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Zbiranje podatkov, izračun dodelitev industriji in priprava zadevnih sklepov Komisije, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih načrtov držav članic, objava poročil, vodenje sklada za modernizacijo.

Zunanje osebje

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

   Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

   Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Možnosti notranje napotitve znotraj GD za podnebno politiko so bile izčrpane, potrebne so ponovne prilagoditve znotraj razdelkov 2 in 5 večletnega finančnega okvira znotraj zgornjih meja, saj je treba izvajati nove dodatne naloge, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz novih določb te pobude: od leta 2018 bi bilo treba dodeliti dodatna proračunska sredstva v okviru razdelkov 2 in 5 za kritje proračuna za zaposlene, srečanja in misije, potrebne, da se v vsakem obdobju trgovanja dvakrat zberejo podatki (in ne samo enkrat kot doslej), in da se omogoči vodenje sklada za inovacije in sklada za modernizacijo. Glej podrobnosti v tabelah pod točko 3.2.3. Ne moremo prejudicirati odločitev proračunskega organa o naslednjem večletnem finančnem okviru, vendar je izvajanje pobude predvideno tudi po letu 2027, zato menimo, da bi se moral enak znesek ponovno programirati v naslednjem večletnem finančnem okviru.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ




3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 38

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/145397.pdf.
(2) Uredba (EU) št. 182/2011 z dne 16. februarja 2011.
(3) Povzetek ugotovitev in posamezne predložene pripombe so dostopne na spletnem mestu Generalnega direktorata za podnebno politiko http://ec.europa.eu/clima/consultations/articles/0023_en.htm .
(4) Posnetki srečanj in predstavitev so dostopni na spletnem mestu Generalnega direktorata za podnebno politiko: http://ec.europa.eu/clima/policies/ets/cap/leakage/documentation_en.htm .
(5) SEC(2015)XXX.
(6) ICF International, nemško ministrstvo za okolje Umweltbundesamt, SQ Consult, ekološki inštitut Ecologic Institut, Vivid Economics in ZEW – tekoče delo.
(7) „Študija o različnih dejavnikih prenosa za ocenjevanje učinka stroškov zmanjševanja emisij EU ETS“ (Study on different pass-through factors to assess the impact of the EU ETS carbon cost) – tekoče delo.
(8) „Ocena prvih let delovanja novega sistema dodelitve na podlagi referenčnih vrednosti“ (Assessment of the first years of the functioning of the new allocation system based on benchmarks) – tekoče delo.
(9) Ocena selitve virov CO2 in konkurenčnosti (Carbon Leakage and Competitiveness Assessment), Ecorys, 2014 ( http://ec.europa.eu/clima/policies/ets/cap/leakage/docs/cl_evidence_factsheets_en.pdf ).
(10) SWD(2014) 15 final.
(11) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.
(12) UL C […], […], str. […].
(13) UL C […], […], str. […].
(14) UL C […], […], str. […].
(15) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(16) http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx.
(17) Sporočilo COM(2015)80, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.
(18) SEC(2015)XX.
(19) Sklep (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L […], […], str. […]).
(20) Uredba (EU) št. 182/2011 z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(21) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(22) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.
(23) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(24) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.
(25) Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.
(26) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(27) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(28) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(29) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(30) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(31) Člen 22 Uredbe (ES) št. 1293/2013 o LIFE 2014–2020, UL L 347, 20.12.2013, str. 185.
(32) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(33) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.
(34) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(35) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(36) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(37) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(38) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.
Top

Bruselj, 15.7.2015

COM(2015) 337 final

PRILOGE

k

DIREKTIVI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

{SWD(2015) 135 final}
{SWD(2015) 136 final}


PRILOGE

k

DIREKTIVI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

Priloga I

Priloga IIa k Direktivi 2003/87/ES se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IIa

Povišanje odstotka pravic, ki se prodajo na dražbi, po posameznih državah članicah v skladu s členom 10(2)(a) za namene solidarnosti in rasti, da zmanjšajo emisije in se prilagodijo na učinke podnebnih sprememb

Delež države članice

Bolgarija

53 %

Češka

31 %

Estonija

42 %

Grčija

17 %

Španija

13 %

Ciper

20 %

Latvija

56 %

Litva

46 %

Madžarska

28 %

Malta

23 %

Poljska

39 %

Portugalska

16 %

Romunija

53 %

Slovenija

20 %

Slovaška

41 %“

Priloga II

Priloga IIb k Direktivi 2003/87/ES se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IIb

Porazdelitev finančnih sredstev iz sklada za modernizacijo do 31. decembra 2030

Delež sklada za modernizacijo

Bolgarija

5,84 %

Češka

15,59 %

Estonija

2,78 %

Hrvaška

3,14 %

Latvija

1,44 %

Litva

2,57 %

Madžarska

7,12 %

Poljska

43,41 %

Romunija

11,98 %

Slovaška

6,13 %“

Priloga III

V delu A Priloge IV k Direktivi 2003/87/ES se odstavek v okviru četrtega dela z naslovom „Spremljanje emisij drugih toplogrednih plinov“ nadomesti z naslednjim:

„Uporabljajo se standardizirane ali sprejete metode, ki jih razvije Komisija v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki in ki se sprejmejo v skladu s členom 14(1).“.

Top