Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014PC0397

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi

/* COM/2014/0397 final - 2014/0201 (COD) */

52014PC0397

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi /* COM/2014/0397 final - 2014/0201 (COD) */


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1         Splošno ozadje

Gospodarstvo Unije zdaj izgubi pomembno količino potencialnih sekundarnih surovin, ki jih je mogoče najti v toku odpadkov. Leta 2011 je v EU nastalo skupno približno 2,5 milijarde ton odpadkov. Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v Uniji, je bil na primer recikliran samo majhen delež (40 %), medtem ko je bil preostanek odložen na odlagališčih (37 %) ali sežgan (23 %), od tega pa bi bilo mogoče približno 500 milijonov ton kako drugače reciklirati ali ponovno uporabiti. Tako Unija zapravlja pomembne priložnosti za izboljšanje učinkovite rabe virov in ustvarjanje bolj krožnega gospodarstva, ki bi vodilo v gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest ter tako omogočilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in odvisnosti Unije od uvoženih surovin.

Unija se srečuje tudi z razlikami med državami članicami glede izvajanja. Leta 2011 je šest držav članic na odlagališčih odložilo manj kot 3 % svojih komunalnih odpadkov, medtem ko je 18 držav s tem, ko so na odlagališčih odložile več kot 50 % odpadkov, izgubilo vire, v nekaterih pa je ta delež celo presegal 90 %. Iz tega je razvidno veliko razhajanje glede uspešnosti pri ravnanju z odpadki, ki ga je treba nujno odpraviti.

1.2         Razlogi za predlog in njegovi cilji

Nedavna gibanja kažejo, da je mogoč nadaljnji napredek glede učinkovite rabe virov in da lahko ima velike gospodarske in družbene koristi. Spreminjanje odpadkov v vir je bistvenega pomena za povečanje učinkovitosti rabe virov in sklenitev kroga v krožnem gospodarstvu.

Evropska zakonodaja in zlasti določitev pravno zavezujočih ciljev sta ključna dejavnika za spodbujanje izboljšanja praks ravnanja z odpadki, spodbujanje inovacij in recikliranja, omejevanje odlaganja na odlagališčih ter ustvarjanje spodbud, s katerimi bi bilo mogoče spremeniti ravnanje potrošnikov. Stopnjevanje politike o odpadkih lahko ima pomembne koristi, ki izhajajo iz trajnostne rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ob sorazmerno nizkih stroških, ter hkrati prispeva k boljšemu okolju.

Ta predlog pomeni odziv na pravno obveznost pregleda ciljev za ravnanje z odpadki iz treh direktiv: Direktive 2008/98/ES o odpadkih[1], Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih[2] in Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži[3]. Pri tem obravnava navedeno stanje v skladu s cilji načrta za učinkovito rabo virov[4]  in sedmega okoljskega akcijskega programa[5], vključno s popolno izvedbo hierarhije ravnanja z odpadki[6] v vseh državah članicah, upadom skupnega nastajanja odpadkov in nastajanja odpadkov na prebivalca ter razvojem celovite strategije za preprečevanje nastajanja nepotrebnih živilskih odpadkov, s čimer bi se zagotovila visokokakovostno recikliranje in uporaba recikliranih odpadkov kot pomembnega, zanesljivega vira surovin za Unijo ter omejila energetska predelava odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, in odlaganje na odlagališčih na odpadke, ki jih ni mogoče predelati. Poleg tega prispeva k izvajanju pobude EU za surovine[7].

Predlog prav tako vključuje elemente poenostavitve zahtev glede poročanja iz direktiv 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih[8] in 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih[9].

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1         Študije

Ocena učinka in zakonodajni predlog[10] temeljita na treh glavnih študijah, izvedenih v zadnjih dveh letih, v okviru katerih so bili ocenjeni tehnološki in socialno-ekonomski učinki ter stroški in koristi izvajanja in nadaljnjega razvoja zakonodaje EU o odpadkih.

2.2         Notranje posvetovanje

Usmerjevalna skupina za oceno učinka je bila ustanovljena 16. aprila 2012. K sodelovanju na petih sestankih usmerjevalne skupine so bili povabljeni naslednji generalni direktorati: Generalni sekretariat, GD za gospodarske in finančne zadeve, GD za podjetništvo in industrijo, GD za podnebno politiko, Skupno raziskovalno središče in Eurostat. Usmerjevalna skupina za oceno učinka je spremljala pripravo ocene učinka.

2.3         Zunanje posvetovanje

Komisija je sestavila okvirni seznam vprašanj, ki jih je treba rešiti, prvi razgovori s ključnimi deležniki pa so se začeli februarja 2013. Junija 2013 se je začelo spletno javno posvetovanje, ki se je septembra istega leta končalo v skladu z minimalnimi standardi za posvetovanje.

Predloženih je bilo 670 odgovorov, ki so izražali veliko zaskrbljenost javnosti nad stanjem v zvezi z ravnanjem z odpadki v EU in velika pričakovanja za ukrepe EU na tem področju.

2.4         Ocena učinka

Skupaj s tem predlogom sta objavljena poročilo o oceni učinka in povzetek. V okviru ocene učinka se ocenijo glavni okoljski, socialni in gospodarski učinki različnih možnosti politike za izboljšanje ravnanja z odpadki v EU. Presodijo se tudi različne ravni ciljev, ki se primerjajo z „izhodiščnim scenarijem“, da se lahko opredelijo najprimernejši instrumenti in cilji ter hkrati zagotovijo čim nižji stroški in čim večje koristi.

Odbor Komisije za oceno učinka je 8. aprila 2014 izdal pozitivno mnenje o oceni učinka in predložil številna priporočila za dopolnitev poročila. Zaprosil je za dodatno pojasnitev opredelitve težave in potrebe po novih srednjeročnih ciljih, krepitev trditev v prid prepovedi odlaganja na odlagališčih z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti in v prid enotnim ciljem za vse države članice ter podrobnejšo razlago o tem, kako je v predlogu upoštevana različna uspešnost držav članic.

Na podlagi nadaljnje obravnave možnosti politike, določenih v oceni učinka, je mogoče sklepati, da bo kombinacija možnosti 2 in 3.7 imela naslednje koristi:

– zmanjšanje upravnega bremena, zlasti za male ustanove ali podjetja, poenostavitev in izboljšanje izvajanja, vključno z ohranitvijo ciljev, ki ustrezajo svojemu namenu;

– ustvarjanje novih delovnih mest – do leta 2030 bi lahko ustvarili več kot 180 000 neposrednih delovnih mest, večino katerih ne bi bilo mogoče preseliti iz EU;

– zmanjšanje emisij TGP – med letoma 2014 in 2030 bi lahko preprečili približno 443 milijonov ton TGP;

– pozitivni učinki na konkurenčnost sektorjev EU za ravnanje z odpadki in recikliranje ter na proizvodni sektor EU (boljša razširjena odgovornost proizvajalca, manjša tveganja, povezana z dostopom do surovin);

– gospodarstvo EU bi ponovno pridobilo sekundarne surovine, kar bi zmanjšalo odvisnost EU od uvoženih surovin.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Povzetek predlaganih ukrepov

Glavne spremembe predloga so:

– uskladitev opredelitev in odstranitev zastarelih pravnih obveznosti;

– poenostavitev in racionalizacija obveznosti poročanja;

– uvedba sistema zgodnjega opozarjanja za spremljanje izpolnjevanja ciljev za recikliranje;

– uvedba minimalnih pogojev za delovanje za razširjeno odgovornost proizvajalca;

– postavljanje višjih ciljev za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na 70 % do leta 2030;  

– postavljanje višjih ciljev za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže;

– omejitev odlaganja na odlagališčih za komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov, do leta 2030;

– uskladitev s členoma 290 in 291 PDEU o delegiranih in izvedbenih aktih.

Z navedenim bi se vzpostavil potrebni pravni okvir za razvoj politik in zakonodaj držav članic na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in recikliranja.

3.2         Pravna podlaga in pravica do ukrepanja

S to direktivo se spremeni šest direktiv, ki obravnavajo ravnanje z različnimi vrstami odpadkov. Štiri med njimi (Direktiva 2008/98/ES, Direktiva 1999/31/ES, Direktiva 2000/53/ES in Direktiva 2012/19/EU) so bile sprejete na podlagi člena 192(1) PDEU, medtem ko je bila Direktiva 2006/66/ES sprejeta na podlagi člena 192(2) in člena 114 PDEU, Direktiva 94/62/ES pa na podlagi člena 114 PDEU. Zato ta direktiva temelji na členu 192(1) PDEU in členu 114 PDEU v povezavi s členom 2.

Člen 11(2) Direktive 2008/98/ES določa, da se priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov povečata na najmanj 50 % ter da se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov povečajo na najmanj 70 % do leta 2020. Komisija v skladu s členom 11(4) najpozneje do 31. decembra 2014 pregleda navedene cilje, da po potrebi okrepi cilje in prouči možnost določitve ciljev za druge tokove odpadkov ob upoštevanju zadevnih okoljskih, gospodarskih in socialnih učinkov določitve ciljev. V skladu s členom 9(c) do konca leta 2014 določi cilje preprečevanja nastajanja odpadkov in prekinitve njihove povezave z gospodarsko rastjo za leto 2020, ki naj temelji na najboljših razpoložljivih praksah, vključno, če je potrebno, z revizijo kazalnikov iz člena 29(4). Nazadnje, v skladu s členom 37(4) Komisija v prvem poročilu, ki sledi 12. decembra 2014, oceni več ukrepov, vključno z odgovornostjo proizvajalca za posebne tokove odpadkov, cilji, kazalniki in ukrepi za recikliranje, pa tudi postopki materialne in energetske predelave, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu izpolnjevanju ciljev iz členov 1 in 4.

Člen 5(2) Direktive 1999/31/ES določa tri cilje za preusmeritev biorazgradljivih komunalnih odpadkov od odlagališč in prepoveduje odlaganje nekaterih tokov odpadkov na odlagališčih. Države članice morajo izpolniti zadnji cilj za preusmeritev biorazgradljivih komunalnih odpadkov od odlagališč do 16. julija 2016. Navedeni cilj se v skladu s členom 5(2) do 16. julija 2014 ponovno pregleda za potrditev ali spremembo cilja, da se zagotovi visoka stopnja varstva okolja, in ob upoštevanju praktičnih izkušenj, ki jih imajo države članice pri uresničevanju prvih dveh ciljev.

Člen 6(1) Direktive 94/62/ES določa ciljne deleže za predelavo in recikliranje odpadne embalaže, ki se v skladu s členom 6(5) določijo vsakih pet let na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih v državah članicah, ter ugotovitev znanstvenih raziskav in metod vrednotenja, kot so ocene življenjskega cikla ter analiza stroškov in koristi.

3.3         Načelo subsidiarnosti in sorazmernosti

Predlog je v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Omejen je na spremembo zgoraj navedenih direktiv z zagotovitvijo okvira, ki določa skupne cilje, hkrati pa državam članicam omogoča, da same odločajo o konkretnih izvedbenih metodah.

3.4         Obrazložitveni dokumenti

Komisija meni, da so obrazložitveni dokumenti potrebni za izboljšanje kakovosti informacij v zvezi s prenosom direktive v nacionalno zakonodajo iz naslednjih razlogov.

Zakonodaja o odpadkih se v zakonodajo držav članic pogosto prenese zelo decentralizirano, kar glede na upravno strukturo posamezne države članice vključuje prenos na regionalni ali lokalni ravni in v številne pravne akte. Zato se lahko zgodi, da mora država članica pri prenosu spremenjenih direktiv spremeniti veliko različnih zakonodajnih aktov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

S to direktivo se spremeni šest različnih direktiv o odpadkih, hkrati pa vpliva na veliko število pravno zavezujočih obveznosti, vključno s celovito spremembo ciljev iz okvirne direktive o odpadkih, direktive o odlagališčih in direktive o embalaži ter poenostavitvijo direktive o odpadni električni in elektronski opremi, direktive o izrabljenih vozilih ter direktive o baterijah. To je zapleten pregled zakonodaje o odpadkih, ki lahko vpliva na številne dele nacionalne zakonodaje.

Spremenjeni cilji za ravnanje z odpadki iz spremenjenih direktiv so medsebojno povezani ter jih je treba kot take previdno prenesti v nacionalno zakonodajo in pozneje vključiti v nacionalne sisteme ravnanja z odpadki.

Določbe spremenjenih direktiv bodo vplivale na veliko različnih zasebnih in javnih deležnikov v državah članicah ter bodo imele pomemben učinek na načrtovane naložbe in prihodnje infrastrukture sistemov ravnanja z odpadki. Popoln in pravilen prenos spremenjenih direktiv je nujen za zagotovitev, da bodo doseženi cilji iz teh direktiv (tj. varovanje zdravja ljudi in okolja, večja učinkovitost rabe virov, zagotovitev delovanja notranjega trga ter preprečitev trgovinskih ovir in omejevanja konkurence v EU).

Zgoraj navedeni dejavniki bodo verjetno povečali tveganja za nepravilen prenos in nepravilno izvajanje direktive ter Komisiji otežili spremljanje uporabe prava EU. Jasne informacije v zvezi s prenosom revidiranih direktiv o odpadkih so bistvenega pomena za zagotavljanje skladnosti nacionalne zakonodaje z njihovimi določbami.

Zahteva po predložitvi obrazložitvenih dokumentov lahko pomeni dodatno upravno breme za nekatere države članice. Vendar so ti dokumenti potrebni za učinkovito preverjanje popolnega in pravilnega prenosa, ki je iz zgoraj navedenih razlogov ključnega pomena, poleg tega pa ni nobenega manj obremenilnega ukrepa za učinkovito preverjanje. Obrazložitveni dokumenti lahko tudi precej prispevajo k zmanjšanju upravnega bremena Komisije pri spremljanju skladnosti; brez njih bi bili za spremljanje metod prenosa v vseh državah članicah potrebni precejšnji viri in številni stiki z nacionalnimi organi. Zato je dodatno upravno breme, ki ga bo morda prinesla predložitev obrazložitvenih dokumentov, sorazmerno z zastavljenim ciljem, tj. zagotoviti učinkovit prenos in v celoti izpolniti cilje revidiranih direktiv.

Glede na zgoraj navedena dejstva je ustrezno od držav članic zahtevati, naj k svojim uradnim obvestilom o ukrepih za prenos priložijo še en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med določbami te direktive o spremembi zakonodaje o odpadkih in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

3.5         Delegirana in izvedbena pooblastila Komisije

V členu 1(2), (3), (5), (7), (8), (13), (14), (16), (18), (20) in (21), členu 2(2), (5), (6), (8) in (9), členu 3(6) in (7), spremembi, predlagani v členu 4, ter členu 6(1) tega predloga so opredeljena delegirana in izvedbena pooblastila Komisije iz direktiv 2008/98/ES, 94/62/ES oziroma 1999/31/ES ter določeni ustrezni postopki za sprejemanje teh aktov.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne bo vplival na proračun Evropske unije, zato mu ni priložena ocena finančnih posledic, predvidena v členu 31 finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002).

2014/0201 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe in, v povezavi s členom 2 te direktive, člena 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regija[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja človekovega zdravja ter skrbne in preudarne rabe naravnih virov.

(2)       Pravna podlaga je zato člen 192(2) Pogodbe za spremembe direktiv 1999/31/ES, 2000/53/ES, 2006/66/ES, 2008/98/ES in 2012/19/EU. Direktivo 94/62/ES, ki je ukrep za zagotavljanje delovanja notranjega trga, pa je treba spremeniti na podlagi člena 114 Pogodbe. Zaradi poenostavitve in ekonomičnosti postopka je primerno spremeniti vse te direktive z enim samim aktom o spremembi.

(3)       Komisija je pregledala cilje iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta[13], člena 5(2) Direktive Sveta 1999/31/ES[14] in člena 6(1) Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta[15]. V pregledu je Komisija ugotovila, da je primerno te cilje spremeniti, da bi bolje odražali potrebe krožnega gospodarstva s povečano pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov ter odpadne embalaže in odpravo odlaganja odpadkov, ki so namenjeni za odlagališča za nenevarne odpadke.

(4)       Številne države članice še niso v celoti razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki in zdaj načrtujejo naložbe. Zato je treba nujno določiti jasne cilje politike, da sekundarne surovine ne bi ostale na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

(5)       Komunalni odpadki pomenijo med 7 in 10 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Uniji; vendar je ta tok odpadkov med najzahtevnejšimi, kar zadeva ravnanja z odpadki, zato način ravnanja s komunalnimi odpadki dobro izraža kakovost celotnega sistema ravnanja z odpadki v državi. Izzivi, povezani z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so posledica njihove zapletene in mešane sestave, neposredne bližine nastalih odpadkov državljanom ter zelo visoke stopnje prisotnosti v javnosti. Zato so za ravnanje s komunalnimi odpadki potrebni visoko razvit sistem ravnanja z odpadki, vključno z učinkovitim sistemom zbiranja, dejavno sodelovanje državljanov in podjetij, infrastruktura, prilagojena posebni sestavi odpadkov, ter dodelan sistem financiranja. Države z učinkovitimi sistemi ravnanja s komunalnimi odpadki na splošno dosegajo boljše rezultate pri celotnem ravnanju z odpadki.

(6)       Odpadna embalaža in biorazgradljivi komunalni odpadki sestavljajo velik delež komunalnih odpadkov ter odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov. Zato je treba hkrati proučiti učinke določitve ciljev za ravnanje s temi tokovi odpadkov.

(7)       Odpadki iz industrije, obrti in rudarstva se zelo razlikujejo glede na sestavo in količino ter glede na gospodarsko strukturo države članice, strukturo industrijskega ali komercialnega sektorja, v okviru katerega nastajajo odpadki, ali industrijske ali komercialne zgoščenosti na določenem geografskem območju. Zato je industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za obravnavo posebnih vidikov, povezanih z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, ustrezna rešitev za večino industrijskih in rudarskih odpadkov[16]. Vendar bodo za odpadno embalažo iz industrijskega in komercialnega okolja še naprej veljale zahteve iz Direktive 94/62/ES in Direktive 2008/98/ES, vključno z njunimi izboljšavami.

(8)       S postopnim višanjem sedanjih ciljev za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov ter odpravo odlaganja odpadkov, ki jih je možno reciklirati, ki ustreza največ 25 % odlaganja na odlagališčih do leta 2025, bi se moralo zagotoviti, da bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo v vse večjem obsegu in učinkovito predelani na podlagi ustreznega ravnanja z odpadki in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Na ta način bi moralo biti zagotovljeno, da se dragocene surovine v odpadkih vrnejo v evropsko gospodarstvo, s čimer se zagotovi napredek pri izvajanju pobude za surovine[17] in vzpostavitve krožnega gospodarstva.

(9)       Z dodatnim povečanjem ciljev iz direktiv 2008/98/ES, 94/62/ES in 1999/31/ES za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov in odpadne embalaže bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki jih je mogoče zlahka reciklirati (npr. plastika, kovine, steklo, papir, les, biološki odpadki).

(10)     Izpolnjevanje obveznosti vzpostavitve sistemov ločenega zbiranja papirja, kovine, plastike in stekla je ključno za intenzivnejšo pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov v državah članicah. Poleg tega bi moralo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, uvedeno s tem predlogom, prispevati k preprečevanju onesnaževanja materialov, ki jih je mogoče reciklirati.

(11)     Zaradi kombinacije ciljev za recikliranje in omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča iz tega predloga cilji za energetsko predelavo in cilji za največji delež recikliranja odpadne embalaže iz Direktive 94/62/ES na ravni EU niso več potrebni in bi jih zato bilo treba črtati.

(12)     Iz ciljev, vključenih v ta predlog, izhaja, da bi države članice morale podpirati uporabo predelanih materialov, kot sta predelan papir in les, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem, da se zagotovi oskrba s surovinami in da se Unija približa „družbi recikliranja“, ter, če je le mogoče, ne bi smele podpirati njihovega sežiganja ali odlaganja. Države članice ne bi smele podpirati sežiganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati v smislu tehnične in ekonomske izvedljivosti in pod okoljsko varnimi pogoji. Uvodno izjavo 29 Direktive 2008/98/ES bi bilo treba razlagati v tem smislu.

(13)     Cilj tega predloga je določiti jasna navodila za ravnanje z odpadki v Uniji in na ta način zagotoviti varnost naložb za države članice ter industrijo. Pri razvoju njihovih nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem priprave za ponovno uporabo in recikliranje.

(14)     Komisija je določila cilje za recikliranje odpadne embalaže iz plastike za leto 2025, pri čemer je upoštevala možnosti, ki so bile v času revizije direktive tehnično izvedljive; Komisija lahko predlaga nove ravni ciljev za plastiko za leto 2030 na podlagi pregleda napredka, ki ga države članice dosežejo pri izpolnjevanju navedenih ciljev, ter ob upoštevanju razvoja vrst plastike na trgu in razvoja novih tehnologij recikliranja.

(15)     Ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov iz železnih kovin ter aluminija bi imelo znatne gospodarske in okoljske koristi, saj bi bilo tako zajetega več aluminija. Cilj za ponovno uporabo in recikliranje kovinske embalaže bi zato bilo treba razdeliti na ločene cilje za ti dve vrsti odpadkov.

(16)     Med državami članicami obstajajo velike razlike glede ravnanja z odpadki, zlasti kar zadeva komunalne odpadke. Da bi se zagotovilo boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje zakonodaje o odpadkih ter predvideli slabosti izvajanja, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev.

(17)     Direktiva 2008/98/ES uvaja osnovne opredelitve glede ravnanja z odpadki. Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz direktiv 94/62/ES in 1999/31/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES.

(18)     Opredelitve komunalnih odpadkov, živilskih odpadkov in zasipanja bi bilo treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES, opredelitev ostankov odpadkov pa v Direktivo 1999/31/ES, da bi se pojasnilo področje uporabe teh pojmov.

(19)     Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so  za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti z zakonodajo o odpadkih. Na podlagi uvedbe enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanja zastarelih zahtev za poročanje in primerjave nacionalnih metodologij za poročanje, pri čemer tretje strani preverjajo kakovost podatkov, bi se morala izboljšati kakovost in zanesljivost statističnih podatkov.

(20)     Proizvajalci blaga in proizvodov bi morali biti odgovorni za ravnanje z odpadki, nastalimi pri končnih uporabnikih. Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so bistveni element učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami članicami glede učinkovitosti in uspešnosti teh shem. Določitev minimalnih operativnih zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca s ciljem zagotoviti internalizacijo stroškov ravnanja z izrabljenimi proizvodi v skladu z visokimi okoljskimi standardi in spodbuditi proizvajalce k upoštevanju okoljskih vidikov v celotnem življenjskem ciklu proizvodov, od faze oblikovanja do izrabljenosti, je potrebno za znižanje njihovih stroškov in povečanje uspešnosti pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev ter preprečitev ovir za delovanje notranjega trga.

(21)     Pravilno upravljanje z nevarnimi odpadki še vedno predstavlja težavo v Uniji, podatki o njihovi obdelavi pa delno manjkajo. Zato je treba vzpostaviti elektronske registre nevarnih odpadkov v državah članicah in tako okrepiti mehanizme vodenja evidenc in sledljivosti. Elektronsko zbiranje podatkov bi bilo treba razširiti na druge vrste odpadkov, da se poenostavi vodenje evidenc za podjetja in uprave ter izboljša spremljanje tokov odpadkov v Uniji.

(22)     Države članice bi morale za zagotovitev varnosti oskrbe s ključnimi surovinami ter v skladu s pobudo za surovine in cilji evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin[18] zagotoviti najboljše možno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo pomembne količine ključnih surovin[19], v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter ob upoštevanju ekonomske in tehnološke izvedljivosti ter koristi za okolje. Ukrepi iz te direktive, kot so cilji za recikliranje komunalnih odpadkov in prepoved odlaganja kovin, vključno s kovinami, ki so prisotne v odvrženih proizvodih, na odlagališčih za nenevarne odpadke, bodo podprli ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

(23)     Države članice bi morale za nadaljnjo podporo učinkovitemu izvajanju pobude za surovine v svoje načrte ravnanja z odpadki vključiti ustrezne nacionalne ukrepe v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadkov, ki vsebujejo pomembne količine ključnih surovin.

(24)     Ob upoštevanju negativnih učinkov živilskih odpadkov na okolje bi bilo treba vzpostaviti okvir za države članice, da se zagotovi primerljivo zbiranje in poročanje o stopnjah živilskih odpadkov v vseh sektorjih, ter zahtevati pripravo nacionalnih načrtov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, katerih cilj je do leta 2025 zmanjšati živilske odpadke za 30 %.

(25)     Pri pripravi nacionalnih programov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov bi morale države članice določiti prednostne naloge glede na hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, predelava in odstranjevanje.  V primeru živilskih odpadkov bi bilo treba skrbno oceniti, ali in za katere kategorije živilskih odpadkov je treba dati prednost darovanju in morebitni uporabi nekdanjih živil v krmi pred kompostiranjem, ustvarjanjem energije iz obnovljivih virov in odlaganjem odpadkov. Pri tem bi bilo treba upoštevati zlasti gospodarske razmere, zdravje in standarde kakovosti, vedno pa mora biti zagotovljena skladnost z zakonodajo Unije o varnosti živil in krme ter zdravju živali.

(26)     Smetenje, zlasti s plastiko, ima neposreden in škodljiv vpliv na okolje, visoki stroški čiščenja pa so nepotrebno gospodarsko breme. Uvedba posebnih ukrepov v okviru načrtov za ravnanje z odpadki in finančne podpore, ki jo zagotovijo proizvajalci v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca, ter ustrezno izvajanje, za katerega so odgovorni pristojni organi, bi morala prispevati k odpravi te težave.

(27)     V sporočilu Komisije z naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki[20] se Komisija zavezuje, da bo ocenila, poenostavila ali razveljavila zakonodajne ukrepe Unije, da bi razbremenila podjetja ter spodbudila rast in ustvarjanje novih delovnih mest. V ospredju programa REFIT so ukrepi za zmanjšanje upravne obremenitve za male ustanove ali podjetja. Na podlagi posvetovanj „TOP 10“ o najbolj obremenjujočih zakonodajnih aktih EU za MSP[21] je bila zakonodaja o odpadkih opredeljena kot področje, na katerem je treba zmanjšati obremenitve. V odziv na ta poziv in na podlagi podrobnejšega posvetovanja z malimi ustanovami ali podjetji na posebni delavnici, ki je potekala16. septembra 2013, bi bilo treba uvesti poenostavitev zahtev za izdajo dovoljenja in registracijo za male ustanove ali podjetja.

(28)     Poročila o izvajanju, ki jih države članice pripravijo vsaka tri leta, se niso izkazala kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti in zagotavljanje dobrega izvajanja, temveč so ustvarila nepotrebno upravno breme. Zato je ustrezno razveljaviti določbe, ki državam članicam nalagajo, da pripravijo ta poročila, namesto tega pa se izključno uporabijo za potrebe nadzora skladnosti statistični podatki, ki jih države članice vsako leto poročajo Komisiji in kažejo, kdaj naj bi bili cilji doseženi.

(29)         Še naprej je treba poročati o nekaterih vidikih izvajanja Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta[22]. To poročanje bi moralo potekati vsako leto, da bi bilo mogoče bolje spremljati izvajanje navedene direktive.

(30)         Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami. Zato bi morale države članice pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz zakonodaje o odpadkih uporabiti najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

(31)     Da bi se dopolnila ali spremenila Direktiva 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, naj v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členi 3(1), 11(3), 19(2) in 20(1). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)     Da bi se dopolnila ali spremenila Direktiva 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, naj v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členi 5(2), 6(2), 7(1), 27(1), 27(4), 38(1), 38(2) in 38(3). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(33)     Da bi se dopolnila ali spremenila Direktiva 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, naj v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členom 16. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Priloge bi se morale spremeniti le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija glede Priloge II morala upoštevati splošna načela in postopke za preskušanje ter merila za prevzem, kot so določeni v Prilogi II, da bi se za vsak razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, skupaj s podzemnimi skladišči, določila posebna merila in/ali testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti. Predloge za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami bi Komisija, kjer je ustrezno, morala preučiti za sprejem v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.

(34)     Da bi bili zagotovljeni enotni pogoji za izvajanje Direktive 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členoma 12(3b) in 19(1). Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[23].

(35)     Da bi bili zagotovljeni enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členi 3(3), 5(2), 5(2a) in 5(2b) ter odstavkom 3.5 Priloge I in odstavkom 5 Priloge II. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[24].

(36)     Da bi bili zagotovljeni enotni pogoji za izvajanje Direktive 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členi 9(3), 11(3), 24(2), 29(4), 33(2), 35(4), 37(4) in 38(4). Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[25].

(37)     V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v zvezi s to direktivo upravičena.

(38)         Ker države članice ne morejo ustrezno izpolniti ciljev iz te direktive, tj. izboljšati ravnanje z odpadki v Uniji ter tako prispevati k varovanju, ohranjanju in izboljšanju kakovosti okolja ter preudarni in racionalni uporabi naravnih virov v vsej Uniji, temveč jih je mogoče zaradi obsega učinkov ukrepov bolje izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tega, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Sprememba Direktive 2008/98/ES

Direktiva 2008/98/ES se spremeni:

(1) Člen 3 se spremeni:

(a) Vstavi se naslednja točka 1a:

„(1a). ‚komunalni odpadki‘ pomenijo odpadke, določene v Prilogi VI;“;

(b) Vstavita se naslednji točki 4a in 4b:

„(4a). ‚živilski odpadki‘ pomenijo hrano (vključno z neužitnimi deli), ki se izgubi iz prehranske verige, brez hrane, ki se preusmeri v materialno uporabo, na primer v bioproizvode ali živalsko krmo, ali pošlje v prerazporeditev;

(4b). ‚gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov‘ pomenijo odpadke, ki ustrezajo kategorijam odpadkov iz poglavja 17 Priloge k Odločbi 2000/532/ES in vseh naknadnih sprememb, razen nevarnih odpadkov in naravno prisotnega materiala, kot je opredeljen v kategoriji 17 05 04;“;

(c) Vstavi se naslednja točka 15a:

„(15a). ‚materialna predelava‘ pomeni vsak postopek predelave brez energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo;“;

(d) Vstavi se naslednja točka 17a:

„(17a). ‚zasipanje‘ pomeni katero koli od naslednjih vrst predelave:

(i) predelavo, pri kateri se odpadki uporabijo na območjih izkopavanja, kot so podzemni rudniki ali gramoznice, za pridobivanje nagnjenih pobočij, zagotovitev varnost ali inženirske namene pri urejanju krajine;

(ii) predelavo, pri kateri se odpadki uporabijo za gradbeništvo, natovarjanje v rudnikih in kamnolomih, za ponovno obdelavo tal, pridobivanje zemljišč ali urejanje krajine in pri kateri odpadki nadomeščajo druge materiale, ki niso odpadki in ki bi se v nasprotnem primeru uporabili za navedeni namen;“;

(e) Doda se naslednja točka 20a:

„(20a). ‚male ustanove ali podjetja‘ pomenijo podjetja, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb in katerih letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali katerih letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR;“;

(2) Člen 5 se spremeni:

(a) Odstavku 1 se doda naslednja točka (e):

„(e) kateri koli drugi pogoji, ki jih je treba izpolniti za posebne snovi ali predmete in ki so določeni v skladu z odstavkom 2.“;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija je v skladu s členom 38a pooblaščena, da sprejme delegirane akte za določitev meril, ki jih je treba izpolniti za posebne snovi ali predmete, ki se štejejo za stranski proizvod in ne za odpadek v smislu člena 3(1).“;

(3) Člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte glede sprejetja meril iz odstavka 1 in opredelitve odpadkov, za katere veljajo ta merila. Upoštevati bi bilo treba posebna merila za prenehanje statusa odpadka, med drugim vsaj za agregate, papir, steklo, kovine, pnevmatike, tekstil in biološke odpadke.“;

(4) Člen 6(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Material, ki doseže status prenehanja odpadka v skladu z odstavkoma 1 in 2, se šteje za recikliranega za izračun ciljev iz te direktive, direktiv 94/62/ES, 2000/53/ES in 2006/66/ES ter Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, razen če se bodo materiali uporabili kot gorivo ali za zasipanje, kar ne velja za agregate iz gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov.“;

* Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(5) Člen 7 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte glede posodobitve seznama odpadkov, ki je uveden z Odločbo 2000/532/ES.“;

(b) Odstavek 5 se črta.

(6) Člen 8 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda naslednji prvi pododstavek:

„1a. Razširjena odgovornost proizvajalca pomeni operativno in/ali finančno odgovornost proizvajalca za proizvod, razširjeno na popotrošniško stopnjo življenjskega cikla proizvoda.“;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje zasnove proizvodov, da bi zmanjšale njihov vpliv na okolje in nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo proizvodov, brez izkrivljanja notranjega trga.

Navedeni ukrepi vključujejo ukrepe za spodbujanje razvoja, proizvodnje in trženja proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično dolgotrajni in ki so potem, ko postanejo odpadki, primerni za ponovno uporabo in recikliranje, za olajševanje ustreznega izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Pri ukrepih se upoštevajo vsi učinki življenjskega cikla proizvodov.“;

 (c) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice pri razvoju in uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca zagotovijo skladnost z minimalnimi zahtevami iz Priloge VII.“;

(7) Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Preprečevanje nastajanja odpadkov

„1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov.

2. Evropska agencija za okolje vsako leto objavi poročilo, ki predstavlja napredek pri preprečevanju nastajanja odpadkov za vsako državo članico in Unijo kot celoto, vključno s prekinitvijo povezave med nastajanjem odpadkov in gospodarsko rastjo.

3. Države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi. Cilj ukrepov je zmanjšati nastajanje živilskih odpadkov za najmanj 30 % med 1. januarjem 2017 in 31. decembrom 2025 v proizvodnem, trgovskem/distribucijskem, gostinskem sektorju, sektorju prehrambnih storitev in gospodinjskem sektorju.

Komisija do 31. decembra 2017 sprejme izvedbene akte za vzpostavitev enotnih pogojev za spremljanje izvajanja ukrepov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, ki jih sprejmejo države članice. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

(8) Člen 11 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim: „(a) najpozneje do 1. januarja 2020 se recikliranje in priprava za ponovno uporabo komunalnih odpadkov povečata na najmanj 50 % teže;“;

(ii) doda se naslednja točka (c):

„(c) najpozneje do 1. januarja 2030 se recikliranje in priprava za ponovno uporabo komunalnih odpadkov povečata na najmanj 70 % teže.“;

(b) odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za zagotovitev enotnega izvajanja cilja iz odstavka 2(b) glede zasipanja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).

4. Za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni cilji iz odstavka 2(a) in (c), se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja, brez teže vseh materialov, ki so bili odvrženi med navedenim postopkom zaradi nečistoč in ki jih je treba odstraniti ali kako drugače predelati.

Vendar v primerih, ko odvrženi materiali predstavljajo 2 % ali manj teže odpadkov, danih v navedeni postopek, se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja.

5. Za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni cilji iz odstavka 2(b), se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, ter recikliranih in materialno predelanih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja in druge materialne predelave, brez teže vseh materialov, ki so bili odvrženi med končnim postopkom priprave za ponovno uporabo, recikliranja ali materialne predelave zaradi nečistoč in ki jih je treba odstraniti ali kako drugače predelati.

Vendar v primerih, ko odvrženi materiali predstavljajo 2 % ali manj teže odpadkov, danih v navedeni postopek, se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja.“

(9) Vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Sistem zgodnjega opozarjanja

1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje objavi naslednja poročila:

(a)      leta 2017 poročilo o izpolnjevanju ciljev iz člena 11(2)(a) in (b);

(b)     leta 2022 poročilo o izpolnjevanju cilja iz člena 9(3);

(c)      leta 2027 poročilo o izpolnjevanju cilja iz člena 11(2)(c).

2. Poročila iz odstavka 1 vključujejo:

(a) oceno v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za vsako državo članico;

(b) oceno pričakovanega časa za izpolnitev ciljev za vsako državo članico

(c) seznam držav članic, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile navedenih ciljev v ustreznem roku, ki se mu priložijo ustrezna priporočila.

Kadar je potrebno, se lahko v poročilih poleg izvajanja zahtev iz odstavka 1 obravnava tudi izvajanje dodatnih zahtev.

3. Države članice, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, v šestih mesecih od datuma objave poročila Komisije slednji predložijo načrt za skladnost, v katerem podrobno predstavijo ukrepe, ki jih nameravajo izvesti za dosego ciljev. V načrtu za skladnost se upoštevajo priporočila Komisije iz odstavka 2(c), ukrepi iz Priloge VIII ali kateri koli drugi ustrezni ukrepi. Navede se tudi pričakovani čas, potreben za skladnost.

4. Pri predložitvi načrta za skladnost v odziv na poročilo, ki ga Komisija izda v skladu z odstavkom 1(a), lahko države članice zaprosijo za podaljšanje roka iz člena 11(2)(a) za največ tri leta.

Če Komisija ne izrazi nasprotovanja načrtu za skladnost v petih mesecih od njegovega prejema, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.

Kadar pa Komisija izrazi nasprotovanje, od zadevne države članice zahteva, naj v dveh mesecih od prejema pripomb Komisije predloži spremenjen načrt za skladnost.

Komisija spremenjeni načrt za skladnost oceni v dveh mesecih od njegovega prejema ter pisno odobri ali zavrne prošnjo za podaljšanje roka. Kadar se Komisija ne odzove v navedenem roku, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.“;

(10) Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Nadzor nad nevarnimi odpadki

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se proizvodnja, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito okolja in zdravja ljudi, da se zagotovi skladnost z načeli iz člena 13, vključno z ukrepi za zagotavljanje sledljivosti od proizvodnje do končnega cilja in nadzora nevarnih odpadkov, da se izpolnijo zahteve iz členov 35 in 36.

Države članice za to uporabijo informacije, zbrane in dane na voljo pristojnim organom v skladu s členom 35.“;

(11) V členu 22 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice do leta 2025 zagotovijo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, da se zmanjša onesnaževanje odpadnih materialov.

Komisija oceni ravnanje z biološkimi odpadki, da bi po potrebi predložila predlog. V okviru ocene se pregleda, ali bi bilo treba določiti minimalne zahteve za ravnanje z biološkimi odpadki ter merila kakovosti za kompost in pregnito blato iz bioloških odpadkov, da se zagotovi visoka raven varstva za zdravje človeka in okolje.“;

(12) Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje

Države članice lahko oprostijo ustanove ali podjetja izpolnjevanja zahtev iz člena 23(1) v primeru naslednjih postopkov:

(a) zbiranja nenevarnih odpadkov;

(b) prevoza nenevarnih odpadkov;

(c) odstranjevanja lastnih nenevarnih odpadkov na kraju nastanka ali

(d) predelave odpadkov.“;

(13) Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Registracija

1. Kadar za spodaj navedene ne veljajo zahteve za dovoljenje, države članice zagotovijo, da pristojni organ vodi register:

(a)      ustanov ali podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke;

(b)     trgovcev ali posrednikov in

(c)      ustanov ali podjetij, za katere veljajo oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje v skladu s členom 24.

Sedanje evidence, ki jih ima na voljo pristojni organ, se po možnosti uporabijo za pridobitev ustreznih informacij za ta postopek registracije, da se zmanjša upravno breme.

2. Države članice lahko male ustanove ali podjetja, ki zbirajo ali prevažajo zelo male količine nenevarnih odpadkov, oprostijo izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za določitev načina, kako je treba določiti prag za zelo majhno količino. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

(14) Člen 27 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za določitev minimalnih tehničnih standardov za dejavnosti obdelave, za katere se zahteva dovoljenje v skladu s členom 23, kadar obstajajo dokazi, da bi lahko bili takšni minimalni standardi koristni z vidika varstva zdravja ljudi in okolja.“;

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za določitev minimalnih standardov za dejavnosti, za katere je potrebna registracija v skladu s členom 26(1)(a) in (b), kadar obstajajo dokazi, da bi takšni minimalni standardi lahko koristili z vidika varstva zdravja ljudi in okolja ali pri preprečevanju motenj notranjega trga.“;

(15) Člen 28 se spremeni:

(a) Odstavek 3(b) se spremeni:

„(b) sedanje sisteme zbiranja odpadkov in glavne naprave za odstranjevanje in predelavo, vključno z vsemi posebnimi ureditvami za odpadna olja, nevarne odpadke, odpadke, ki vsebujejo pomembne količine ključnih surovin, ali tokove odpadkov, ki jih ureja posebna zakonodaja Unije;“;

(b) V odstavku 3 se doda naslednja točka (f):

„(f) ukrepi proti smetenju.“;

(c) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Načrti ravnanja z odpadki so usklajeni z zahtevami za načrtovanje ravnanja z odpadki iz člena 14 Direktive 94/62/ES ter zahtevami iz člena 11(2) te direktive in člena 5 Direktive 1999/31/ES.“;

(16) Člen 29 se spremeni:

(a) Odstavku 2 se doda naslednji stavek:

„Države članice v svoje programe vključijo posebne ukrepe za zmanjšanje nastajanja živilskih odpadkov, kot je določeno v členu 9(3) te direktive.“;

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev kazalnikov za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

(17) Člen 33(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike sporočanja informacij o sprejetju in bistvenih revizijah navedenih načrtov in programov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

(18) Člen 35 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ustanove ali podjetja iz člena 23(1), povzročitelji odpadkov ter ustanove in podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali so trgovci in posredniki s temi odpadki, vodijo kronološko evidenco o količini, naravi in izvoru odpadkov, in, kadar je to ustrezno, namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevoza in metodi obdelave odpadkov, predvideni glede na vrsto odpadkov, ter dajo te informacije na voljo pristojnim organom:

(a) navedene informacije za nevarne odpadke se dajo na voljo vsako leto do 31. decembra;

(b) navedene informacije za nenevarne odpadke se dajo na voljo na zahtevo pristojnega organa.“;

(b) Doda se naslednji odstavek 4:

„4. Države članice vzpostavijo elektronski register ali usklajene registre za beleženje podatkov o nevarnih odpadkih in, kadar je ustrezno, o drugih tokovih odpadkov, pri čemer je treba zajeti celotno geografsko ozemlje zadevne države članice. Države članice uporabijo podatke o odpadkih, ki jih industrijski upravljavci sporočijo v skladu z Evropskim registrom izpustov in prenosov onesnaževal, vzpostavljenim v okviru Uredbe (ES) št. 166/2006**.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev minimalnih pogojev za delovanje takšnih registrov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

** Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 033, 4.2.2006, str. 1).

(19) Člen 36(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved puščanja odpadkov, njihovega odmetavanja ali nenadzorovanega ravnanja z njimi, vključno s smetenjem.“;

(20) Člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 37

Poročanje

1. Države članice Komisiji vsako leto elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju člena 9(3) ter člena 11(2)(a), (b) in (c) do 31. decembra v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo podatki. Podatki se predložijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 6. Prvo poročilo zajema obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019.

2. Kadar se odpadki pošljejo v drugo državo članico, da bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače materialno predelali, se lahko za namene poročil iz odstavka 1 upoštevajo le pri ciljih države članice, v kateri so bili zbrani.

3. Za odpadke, izvožene iz Unije za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, se šteje, da izpolnjujejo cilje iz člena 11(2) le, če lahko izvoznik v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 dokaže, da je predelava izven Unije potekala pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz ustrezne okoljske zakonodaje Unije.

4. Za preverjanje skladnosti s členom 11(2)(b) se količina odpadkov, uporabljenih za zasipanje, in količina odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo ali recikliranih ali uporabljenih za druge postopke materialne predelave, sporočita ločeno. Ponovna predelava odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili za zasipanje, se sporoči kot zasipanje.

5. Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba.

6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za določitev enotnih pogojev za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 9(3) ter člena 11(2)(a), (b) in (c), določitev oblike poročanja podatkov o navedenih ciljih in določitev minimalnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

(21) Člen 38 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za podrobno opredelitev uporabe enačbe za sežigalnice iz točke R1 v Prilogi II. Upoštevajo se lahko lokalne podnebne razmere, na primer, kako nizke so temperature in kakšna je potreba po ogrevanju, če te razmere vplivajo na količino energije, ki se lahko tehnično uporabi ali pridobi kot elektrika, ogrevanje, hlajenje ali procesna para. Upoštevajo se lahko tudi lokalne razmere v najbolj oddaljenih regijah, določenih v četrtem pododstavku člena 299(2) Pogodbe, in na ozemljih iz člena 25 Akta o pristopu iz leta 1985.“;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za spreminjanje prilog I do V zaradi znanstvenega in tehničnega napredka.“;

(c) Dodata se naslednja odstavka 3 in 4:

„3. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za spreminjanje prilog VII in VIII. 4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za revizijo Priloge VI. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;

(22) Vstavi se naslednji člen 38a:

„Člen 38a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 27(1) in (4) ter 38(1), (2) in (3) se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstavi datum začetka veljavnosti te revizije].

3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 27(1) in (4) ter 38(1), (2) in (3) kadar koli prekličeta. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v odločitvi. Odločitev začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 5(2), 6(2), 7(1), 27(1) in (4) ter 38(1), (2) in (3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(23) Člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Postopek v odboru

1. Za namene členov 9(3), 11(3), 24(2), 29(4), 33(2), 35(4), 37(4) in 38(4) Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES o odpadkih znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta***.

2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

***    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

(24) Dodajo se priloge VI, VII in VIII v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Sprememba Direktive 94/62/ES

Direktiva 94/62/ES se spremeni:

(1) Člen 3 se spremeni:

(a) V točki 1 se črta naslednje besedilo:

„Komisija, če je to primerno, preveri ter po potrebi popravi ponazorilne zglede za opredelitev pojma embalaža iz Priloge I. Prednostno se obravnavajo naslednji predmeti: škatle za zgoščenke in videokasete, cvetlični lončki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material, podlaga samolepilnih etiket in ovojni papir. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).“;

(b) točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„(2). ‚odpadna embalaža‘ pomeni kakršno koli embalažo ali embalažni material, ki je vključen v pojem ‚odpadki‘, opredeljen v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega sveta in Parlamenta*;“;

* Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(c) Točke od 3 do 10 se črtajo;

(d) Doda se naslednja točka 13:

„(13). uporabijo se opredelitve pojmov ‚odpadki‘, ‚komunalni odpadki‘, ‚nevarni odpadki‘, ‚preprečevanje nastajanja‘, ‚priprava za ponovno uporabo‘, ‚ponovna uporaba‘, ‚predelava‘, ‚recikliranje‘, ‚odstranjevanje‘, ‚ravnanje z odpadki‘, ‚povzročitelj odpadkov‘ in ‚imetnik odpadkov‘ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES.“;

(2) Doda se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Sprememba Priloge 1

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 21a sprejme delegirane akte za spremembo ponazorilnih zgledov iz Priloge I.“;

(3) Člen 6 se spremeni:

(a) Naslov se nadomesti s „Priprava za ponovno uporabo, recikliranje in predelava“;

(b) Odstavku 1 se dodajo naslednje točke (f) do (k):

„(f) do konca leta 2020 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo po teži najmanj 60 % vse odpadne embalaže;

(g) do konca leta 2020 se izpolnijo naslednji minimalni ciljni deleži za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i) 45 % plastike;

(ii) 50 % lesa;

(iii) 70 % železne kovine;

(iv) 70 % aluminija;

(v)  70 % stekla;

(vi) 85 % papirja in kartona;

(h) do konca leta 2025 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo po teži najmanj 70 % vse odpadne embalaže;

(i) do konca leta 2025 se izpolnijo naslednji minimalni ciljni deleži za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i) 60 % plastike;

(ii) 65 % lesa;

(iii) 80 % železne kovine;

(iv) 80 % aluminija;

(v)  80 % stekla;

(vi) 90 % papirja in kartona;

(j) do konca leta 2030 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo po teži najmanj 80 % vse odpadne embalaže;

(k) do konca leta 2030 se izpolnijo naslednji minimalni ciljni deleži za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i) 80 % lesa;

(ii) 90 % železne kovine;

(iii) 90 % aluminija;

(iv) 90 % stekla.“;

(c) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni cilji iz člena 6(1)(a) do (k), se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja, brez teže vseh materialov, odvrženih med navedenim postopkom zaradi nečistoč in ki jih je treba odstraniti ali kako drugače predelati.

Vendar v primerih, ko odvrženi materiali predstavljajo 2 % ali manj teže odpadkov, danih v navedeni postopek, se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja. “;

(d) Vstavi se naslednji odstavek 1b:

„1b. Če je embalaža sestavljena iz različnih materialov, se za izračun ciljev iz člena 6(1)(f) do (k) upošteva vsak material posebej.“;

(e) Odstavki 3, 5, 8 in 9 se črtajo;

(f) Doda se naslednji odstavek 12:

„12. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje zasnove embalaže, da bi zmanjšale njen vpliv na okolje in nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo, če takšni ukrepi preprečujejo izkrivljanje notranjega trga ter ne ovirajo drugih držav članic pri skladnosti s to direktivo.

Navedeni ukrepi vključujejo ukrepe za spodbujanje razvoja, proizvodnje in trženja embalaže, ki je primerna za večkratno uporabo, ki je tehnično dolgotrajna in ki je po tem, ko postane odpadek, primerna za ponovno uporabo in recikliranje, da bi se olajšalo ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki. Pri ukrepih se upoštevajo vsi učinki življenjskega cikla embalaže.“;

(4) Vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Sistem zgodnjega opozarjanja

1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje objavi naslednja poročila:

(a) leta 2017 poročilo o izvajanju ciljev iz člena 6(1)(f) in (g);

(b) leta 2022 poročilo o izvajanju ciljev iz člena 6(1)(h) in (i);

(c) leta 2027 poročilo o izvajanju ciljev iz člena 6(1)(j) in (k);

2. Poročila iz odstavka 1 vključujejo:

(a) oceno v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za vsako državo članico;

(b) oceno pričakovanega časa za izpolnitev ciljev za vsako državo članico;

(c) seznam držav članic, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo pravočasno izpolnile navedenih ciljev, ki se mu priložijo ustrezna priporočila.

Kadar je potrebno, se lahko v poročilih poleg izvajanja zahtev iz odstavka 1 obravnava tudi izvajanje dodatnih zahtev.

3. Države članice, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, v šestih mesecih od datuma objave poročila Komisije slednji predložijo načrt za skladnost, v katerem podrobno predstavijo ukrepe, ki jih nameravajo izvesti za dosego ciljev. V načrtu za skladnost se upoštevajo priporočila Komisije iz odstavka 2(c), ukrepi iz Priloge VIII k Direktivi 2008/98/ES ali kateri koli drugi ustrezni ukrepi. Navede se tudi pričakovani čas, potreben za skladnost.“;

(5) Člen 11(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 21a sprejme delegirane akte za določitev pogojev, pod katerimi se koncentracije iz odstavka 1 ne uporabljajo za reciklirane materiale in proizvode v zaprtih in nadzorovanih verigah, ter vrst embalaže, ki so izvzete iz zahteve iz tretje alinee odstavka 1.“;

(6) Člen 12 se spremeni:

(a) Naslov se nadomesti z „Informacijski sistemi in poročanje“;

(b) Odstavek 3 se črta.

(a) Vstavijo se naslednji odstavki 3a do 3d:

„3a. Države članice Komisiji vsako leto elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju člena 6(1)(a) do (k) do 31. decembra v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo podatki. Prvo poročilo zajema obdobje od 1. januarja [vstavi leto začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah + 1 leto] do 31. decembra [vstavi leto začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah + 1 leto].

3b. Kadar se odpadki pošljejo v drugo državo članico, da bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače materialno predelali, se lahko za namene poročil iz odstavka 1 upoštevajo le pri ciljih države članice, v kateri so bili zbrani.

3c. Odpadna embalaža, izvožena iz Unije za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, se šteje, da izpolnjuje cilje iz člena 6(1)(a) do (k) le, če lahko izvoznik v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 dokaže, da je predelava izven Unije potekala pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz ustrezne okoljske zakonodaje Unije.

3d. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev enotnih pogojev za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 6(1)(a) do (k), določitev oblike poročanja podatkov o navedenih ciljih in določitev enotnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).“;

(d) Odstavek 5 se črta;

(7) Člen 17 se črta;

(8) Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za prilagoditev sistema prepoznavanja iz člena 8(2) in šeste alinee drugega odstavka člena 10 znanstvenemu in tehničnemu napredku. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za določitev oblik poročanja iz člena 12(3d). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).“;

 (9) Člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Posebni ukrepi

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 21a sprejme delegirane akte, potrebne za reševanje vseh težav pri uporabi določb te direktive, zlasti v povezavi z inertnimi embalažnimi materiali, danimi v promet v Uniji v zelo majhnih količinah (po teži približno 0,1 %), primarno embalažo za medicinske pripomočke in farmacevtske proizvode, manjšo embalažo in razkošno embalažo.“;

(10) Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Postopek v odboru

1. Za namene člena 12(3b) in 19(1) Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES o odpadkih znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje, vzpostavljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta**.

2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

** Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

(11) Doda se nov člen 21a:

„Člen 21a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(1), 11(3), 19(2) in 20(1) se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstavi datum začetka veljavnosti te revizije].

3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila iz členov 1(1), 11(3), 19(2) in 20(1) kadar koli prekličeta. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v odločitvi. Odločitev začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 1(1), 11(3), 19(2) in 20(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“.

Člen 3

Sprememba Direktive 1999/31/ES

Direktiva 1999/31/ES se spremeni:

 (1) Člen 2 se spremeni:

(a) Točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) uporabijo se opredelitve pojmov ‚odpadki‘, ‚komunalni odpadki‘, ‚nevarni odpadki‘, ‚predelava‘, ‚recikliranje‘, ‚odstranjevanje‘, ‚povzročitelj odpadkov‘ in ‚imetnik odpadkov‘ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta*;

* Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“;

(b) Vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) ‚ostanki odpadkov‘ so odpadki, nastali pri predelavi, vključno z recikliranjem, ki jih ni mogoče nadalje predelati in jih je treba zato odstraniti;“;

(c) Točke (b), (c) in (n) se črtajo;

(d) Točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) ‚nenevarni odpadki‘ so vsi odpadki, ki niso zajeti z opredelitvijo nevarnih odpadkov iz Direktive 2008/98/ES;“;

(e) Točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m) ‚biorazgradljivi odpadki‘ so les, prehranski in vrtnarski odpadki ter papir in karton ter kateri koli drugi odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo;“;

(2) Člen 5 se spremeni:

  (a) Vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2 a. Države članice na odlagališčih za nenevarne odpadke ne sprejmejo naslednjih odpadkov: do 1. januarja 2025 odpadkov, ki jih je možno reciklirati, vključno s plastiko, kovino, steklom, papirjem in kartonom ter drugimi biorazgradljivimi odpadki.

2b. Države članice od 1. januarja 2025 ne sprejmejo količine komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, ki v določenem letu presega 25 % skupne količine komunalnih odpadkov, nastalih v prejšnjem letu.

2c. Države članice si prizadevajo sprejeti le ostanke odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke do 1. januarja 2030, tako da skupna količina, ki se odlaga na takih odlagališčih, ne presega 5 % celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v prejšnjem letu. Komisija pregleda ta cilj do leta 2025 in, če je primerno, predloži zakonodajni predlog za pravno zavezujoč cilj zmanjševanja odlaganja odpadkov na odlagališčih za leto 2030.

2d. Države članice ne dovolijo odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za inertne odpadke.

Komisija oceni izvedljivost uvedbe omejitev za odlaganje odpadkov, ki niso ostanki odpadkov, na odlagališčih za inertne odpadke ter do leta 2018 izda poročilo, v katerem predstavi svoje sklepe in, če je ustrezno, predloži zakonodajni predlog.“;

(3) Vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Sistem zgodnjega opozarjanja

1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje objavi naslednja poročila:

(a)     leta 2022 poročilo o izpolnjevanju ciljev iz člena 5(2a)(a) in 5(2b)(a);

(b)     leta 2027 poročilo o izpolnjevanju ciljev iz člena 5(2a)(b) in 5(2b)(b).

2. Poročila iz odstavka 1 vključujejo:

(a)     oceno v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za vsako državo članico;

(b)     oceno pričakovanega časa za izpolnitev ciljev za vsako državo članico;

(c)     seznam držav članic, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile navedenih ciljev v ustreznem roku, ki se mu priložijo ustrezna priporočila.

Kadar je potrebno, se lahko v poročilih poleg izvajanja zahtev iz odstavka 1 obravnava tudi izvajanje dodatnih zahtev.

3. Države članice, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, v šestih mesecih od datuma objave poročila Komisije slednji predložijo načrt za skladnost, v katerem podrobno predstavijo ukrepe, ki jih nameravajo izvesti za dosego ciljev. V načrtu za skladnost se upoštevajo priporočila Komisije iz odstavka 2(c), ukrepi iz Priloge VIII k Direktivi 2008/98/ES ali kateri koli drugi ustrezni ukrepi. Navede se tudi pričakovani čas, potreben za skladnost.“;

(4) Drugi pododstavek člena 11(2) se črta;

(5) Člen 12(c) se spremeni:

„(c) pregled kakovosti analitičnih dejavnosti v okviru postopkov nadzora in spremljanja in/ali analize iz člena 11(1)(b) opravijo pristojni laboratoriji, akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008[26].“;

(6) Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Poročanje

1. Države članice Komisiji vsako leto elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju ciljev in obveznosti iz člena 5(2), (2a) in (2b) do 31. decembra v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo podatki. Podatki se predložijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 3. Prvo poročilo zajema obdobje od 1. januarja [vstavi leto začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah + 1 leto] do 31. decembra [vstavi leto začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah + 1 leto].

2. Države članice sporočajo podatke v zvezi z izvajanjem ciljev, določenih v členu 5(2), do 1. januarja 2025.

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev enotnih pogojev za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 5(2), (2a) in (2b), določitev oblike poročanja podatkov o navedenih ciljih in določitev minimalnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2) te direktive.

4. Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu z odstavkoma 1 in 2, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba.“;

(7) Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Sprememba prilog

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 17a sprejme delegirane akte za spremembe, potrebne za prilagoditev prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku.“;

(8) Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Postopek v odboru

1. Za namene členov 3(3) ter 5(2), (2a) in (2b), odstavka 3.5 Priloge I in odstavka 5 Priloge II Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES o odpadkih znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje, vzpostavljen v skladu s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta**. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

** Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9) Doda se člen 17a:

„Člen 17a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstavi datum začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah].

3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila iz člena 16 kadar koli prekličeta. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v odločitvi. Odločitev začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“.

Člen 4

Sprememba Direktive 2000/53/ES

 V člen 9 Direktive 2000/53/ES se vstavijo naslednji odstavki od 1a do 1c:

„1 a. Države članice za poročanje o preverjanju izpolnjevanja ciljev iz prvega pododstavka člena 7(2) uporabijo podrobna pravila, ki se med drugim lahko nanašajo na določitev oblik, ki jih Komisija sprejme v skladu z zadnjim pododstavkom člena 7(2). Podatki se pošljejo Komisiji do 31. decembra v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo podatki.

1b. Podatkom, ki jih države članice sporočijo v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba.

1c. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev minimalnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11.“.

Člen 5

Sprememba Direktive 2006/66/ES

Direktiva 2006/66/ES se spremeni:

(1) Člen 22 se črta;

(2) Člen 23 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija najpozneje do konca leta 2016 pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga.“;

(b) Uvodni stavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija v svoje poročilo vključi ovrednotenje naslednjih vidikov te direktive:“.

Člen 6

Sprememba Direktive 2012/19/EU

Direktiva 2012/19/EU se spremeni:

 (1) Člen 16 se spremeni:

(a) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5a. Države članice Komisiji vsako leto elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju člena 16(4) do 31. decembra v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo podatki. Podatki se predložijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5d. Prvo poročilo zajema obdobje od 1. januarja [vstavi leto, ki sledi letu začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah] do 31. decembra [vstavi leto, ki sledi letu začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah].

5c. Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu z odstavkom 5a, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba.

5d. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev minimalnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).“;

 (2) Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Postopek v odboru

1. Za namene členov 7(5), 8(5), 11(3), 16(3), 16(6) in 23(4) Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES o odpadkih znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje, ustanovljen v skladu s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.“.

Člen 7

Prenos

1.           Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [vstavi datum dvanajst mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.           Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (OL L 312, 22.11.2008, str. 3).

[2]               Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

[3]               Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/42/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

[4]               COM(2011) 571 final.

[5]               Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

[6]               V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ima prednost preprečevanje, sledijo ponovna uporaba, recikliranje pred energetsko predelavo in odstranjevanje, ki vključuje odlaganje na odlagališčih in sežiganje brez energetske predelave.

[7]               COM(2013) 442 final.

[8]               Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34–43).

[9]               Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1–14).

[10]             http://www.wastetargetsreview.eu/

http://www.eea.europa.eu/publications/waste-opportunities-84-past-and 

http://www.wastemodel.eu/

[11]             UL C , , str. .

[12]             UL C , , str. .

[13]             Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (OL L 312, 22.11.2008, str. 3).

[14]             Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

[15]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/42/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

[16]             Za industrijske in rudarske dejavnosti se uporabljajo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), ki so določeni v okviru Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL L 334, 17.12.2010, str. 17) ter direktive o rudarskih odpadkih (2006/21/ES, UL L 102, 11.4.2006, str. 15) in vključujejo podatke o preprečevanju uporabe virov in nastajanju, ponovni uporabi, recikliranju in predelavi odpadkov. Sedanja revizija referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah in zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah, ki jih je sprejela Komisija, bodo okrepili učinek teh referenčnih dokumentov na industrijske prakse, kar bo vodilo v učinkovitejšo rabo virov ter povečan obseg recikliranja in predelave odpadkov.

[17]             COM(2013) 442 final.

[18]             http://ec.europa.eu/eip/raw-materials/en/content/about-european-innovation-partnership-eip-raw-materials

[19]             COM(2014) 297 final.

[20]             Sporočilo Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki (COM(2013) 685 final).

[21]             http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/public-consultation-new/index_en.htm.

[22]             Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34).

[23]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[24]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[25]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[26]             Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

PRILOGA VI

Sestava komunalnih odpadkov

Komunalni odpadki vključujejo odpadke iz gospodinjstev in odpadke iz trgovine na drobno, malih podjetij, poslovnih zgradb in institucij (kot so šole, bolnišnice, vladne zgradbe), ki so po naravi in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev, pri čemer te odpadke zbirajo občine ali se zbirajo v njihovem imenu.

Sem spadajo:

– kosovni odpadki (npr. bela tehnika, pohištvo, vzmetnice);

– vrtni odpadki, listje, pokošena trava, smeti s cest, vsebina zabojnikov za smeti in odpadki, ki nastanejo pri čiščenju trgovin;

– odpadki iz nekaterih komunalnih storitev, kot so odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju parkov in vrtov, odpadki, ki nastanejo pri čiščenju cest.

Poleg tega komunalni odpadki vključujejo odpadke iz istih virov, ki so jim podobni po sestavi in naravi ter:

– se ne zbirajo v imenu občin, temveč neposredno v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali zasebnih neprofitnih institucij za ponovno uporabo in recikliranje, zlasti z ločenim zbiranjem;

– izvirajo s podeželja, kjer ni na voljo reden odvoz odpadkov.

Sem ne spadajo:

– odpadki iz kanalizacijskih omrežij in čiščenja odplak, vključno z blatom iz čistilnih naprav;

– gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov.

PRILOGA VII

Minimalne zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca

Države članice pri razvoju in uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca:

1. upoštevajo tehnično izvedljivost in ekonomsko smiselnost ter splošne vplive na okolje, družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi, pri tem pa spoštujejo potrebo po zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga;

2. zagotovijo jasno opredelitev vlog in odgovornosti udeležencev pri izvajanju razširjene odgovornosti proizvajalca, vključno s proizvajalci in uvozniki, ki dajejo blago na trg Unije, ter njihovimi shemami za skladnost, zasebnimi ali javnimi upravljavci odpadkov, lokalnimi organi in, kadar je ustrezno, akterji socialne ekonomije;

3. opredelijo merljive cilje za preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo, ponovno uporabo, recikliranje in/ali predelavo, namenjene izpolnjevanju vsaj sedanjih kvantitativnih ciljev iz zadevne zakonodaje Unije o odpadkih;

4. zagotovijo, da imetniki odpadkov, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca, prejmejo potrebne informacije o razpoložljivih sistemih zbiranja;

5. določijo postopek poročanja, namenjen zbiranju podatkov o proizvodih, danih na trg, ter o njihovem zbiranju in obdelavi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, ko navedeni proizvodi postanejo izrabljeni, pri čemer se po potrebi določijo tokovi materialov;

6. zagotovijo, da finančni prispevki proizvajalcev ali uvoznikov proizvodov, danih na trg Unije, v sheme razširjene odgovornosti proizvajalca:

6.1. pokrijejo celotne stroške ravnanja z odpadki, vključno z ločenim zbiranjem in obdelavo, ustreznimi informacijami za imetnike odpadkov, zbiranjem podatkov in poročanjem;

6.2. upoštevajo prihodke od prodaje sekundarnih surovin, ki izvirajo iz odpadkov;

6.3. se izračunajo glede na dejanske stroške ravnanja s posameznimi izrabljenimi proizvodi na trgu Unije, ki so zajeti v shemo;

6.4. podpirajo pobude za preprečevanje smetenja in čiščenje;

7. določijo postopek priznavanja za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi:

7.1. zagotovile preglednost shem glede prispevkov, ki jih vplačajo proizvajalci, vključno z učinkom na prodajne cene, ter učinka na konkurenčnost in odprtost do malih ustanov in podjetij;

7.2. opredelile geografsko pokritost shem;

7.3. zagotovile enakopravno obravnavanje domačih proizvajalcev in uvoznikov;

7.4. zagotovile mehanizem samonadzora na podlagi rednih pregledov shem, ki jih opravijo tretje osebe in pri katerih se preveri:

– 7.4.1 dobro finančno poslovodenje sheme – izračun vseh stroškov na vrsto proizvodov; poraba zbranih sredstev;

– 7.4.2 ustrezno zbiranje in obdelava odpadkov, nadzor nad zakonitostjo pošiljk odpadkov ter kakovostjo podatkov in poročanja;

8. opredelijo sorazmerne sankcije v primeru neizpolnjevanja ciljev in/ali neupoštevanja navedenih zahtev;

9. določijo ustrezna sredstva za spremljanje in izvrševanje ter organizirajo uraden in reden dialog med zadevnimi udeleženci.

PRILOGA VIII

Ukrepi, ki jih je treba upoštevati v načrtu iz člena 11a (Sistem zgodnjega opozarjanja)

V načrtu za skladnost, ki ga morajo predložiti države članice, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, se upoštevajo naslednji ukrepi:

– ukrepi za izboljšanje kakovosti statističnih podatkov in oblikovanje jasnih napovedi glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki in oddaljenosti od ciljev iz člena 11(2) te direktive, člena 6(1) Direktive 94/62/ES ter člena 5(2a), (2b) in (2c) Direktive 1999/31/ES;

– boljša uporaba ključnih ekonomskih instrumentov, vključno s:

– postopnim višanjem dajatev na odlaganje na odlagališčih za vse kategorije odpadkov (komunalne, inertne, druge);

– uvedbo ali povišanjem dajatev na sežiganje ali posebnimi prepovedmi sežiganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati;

– postopno širitvijo sistemov „odvrzi in plačaj“ na celotno ozemlje držav članic, da bi povzročitelje komunalnih odpadkov spodbudili k zmanjšanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju svojih odpadkov;

– ukrepi za izboljšanje stroškovne učinkovitosti sedanjih in prihodnjih shem razširjene odgovornosti proizvajalca (vključno s podrobnimi ukrepi in časovnimi okviri za izvajanje minimalnih zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca iz Priloge VII). Širitvijo področja uporabe shem razširjene odgovornosti proizvajalca na nove tokove odpadkov;

– gospodarskimi spodbudami za lokalne organe za spodbujanje preprečevanja ter razvoj in krepitev sistemov ločenega zbiranja;

– ukrepi za spodbujanje razvoja sektorja za ponovno uporabo;

– ukrepi za zaviranje škodljivih subvencij, ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;

– tehnični in fiskalni ukrepi za podporo razvoju trgov za ponovno uporabljene proizvode in reciklirane materiale (vključno s kompostiranimi) ter izboljšanje kakovosti recikliranih materialov;

– ukrepi za ozaveščanje javnosti o ustreznem ravnanju z odpadki in zmanjšanju smetenja, vključno z ad hoc kampanjami za zmanjšanje nastajanja odpadkov pri viru in zagotovitev visoke ravni sodelovanja v sistemih ločenega zbiranja;

– ukrepi za zagotovitev ustreznega usklajevanja med vsemi pristojnimi javnimi organi, vključenimi v ravnanje z odpadki, ter sodelovanja drugih ključnih deležnikov;

– uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za izpolnjevanje zadevnih ciljev;

– kakršni koli zadevni alternativni ali dodatni ukrepi za dosego istih ciljev.

Načrt se pripravi na podlagi ocene sedanjih načrtov ravnanja z odpadki ter po posvetovanju zadevnih deležnikov in pristojnih javnih organov, vključenih v ravnanje z odpadki. Priložijo se mu rezultati teh posvetovanj ter ocena njegovih pričakovanih učinkov na izpolnjevanje zadevnih ciljev, ki so zajeti v načrtu. Prav tako pa se mu priložijo natančni časovni okviri za izvedbo predlaganih ukrepov.

Če je potrebno, načrt vključuje spremenjen načrt zahtevane infrastrukture, po potrebi pa mu je priložen tudi predlagani časovni okvir za prilagoditev sedanjih nacionalnih ali regionalnih načrtov ravnanja z odpadki, kot so določeni v členu 28, in programov preprečevanja nastajanja odpadkov, kot so določeni v členu 29.“.

Top