EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CJ0310

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. oktobra 2015.
Nike European Operations Netherlands BV proti Sportland Oy.
Predhodno odločanje – Uredba (ES) št. 1346/2000 – Člena 4 in 13 – Postopek zaradi insolventnosti – Škodna dejanja – Tožba za povračilo izplačil, opravljenih pred dnem uvedbe postopka zaradi insolventnosti – Pravo države članice, v kateri je bil uveden postopek zaradi insolventnosti – Pravo druge države članice, ki se uporablja za zadevno dejanje – Pravo, ki ne dopušča ,v ustreznem primeru […] nobenega sredstva za izpodbijanje navedenega dejanja‘ – Dokazno breme.
Zadeva C-310/14.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. oktobra 2015.
Nike European Operations Netherlands BV proti Sportland Oy.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Helsingin hovioikeus.
Predhodno odločanje – Uredba (ES) št. 1346/2000 – Člena 4 in 13 – Postopek zaradi insolventnosti – Škodna dejanja – Tožba za povračilo izplačil, opravljenih pred dnem uvedbe postopka zaradi insolventnosti – Pravo države članice, v kateri je bil uveden postopek zaradi insolventnosti – Pravo druge države članice, ki se uporablja za zadevno dejanje – Pravo, ki ne dopušča ,v ustreznem primeru […] nobenega sredstva za izpodbijanje navedenega dejanja‘ – Dokazno breme.
Zadeva C-310/14.

Court reports – general

Zadeva C‑310/14

Nike European Operations Netherlands BV

proti

Sportland Oy

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Helsingin hovioikeus)

„Predhodno odločanje — Uredba (ES) št. 1346/2000 — Člena 4 in 13 — Postopek zaradi insolventnosti — Škodna dejanja — Tožba za povračilo izplačil, opravljenih pred dnem uvedbe postopka zaradi insolventnosti — Pravo države članice, v kateri je bil uveden postopek zaradi insolventnosti — Pravo druge države članice, ki se uporablja za zadevno dejanje — Pravo, ki ne dopušča ‚v ustreznem primeru […] nobenega sredstva za izpodbijanje navedenega dejanja‘ — Dokazno breme“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. oktobra 2015

  1. Pravo Evropske unije — Razlaga — Besedila v več jezikih — Enotna razlaga — Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami — Upoštevanje splošne sistematike in namena zadevne ureditve kot referenčne podlage

    (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 13)

  2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Škodna dejanja — Pravo, ki se uporabi — Izjema od splošnega pravila, da se uporabi lex fori concursus — Pogoji uporabe — Dejanje, ki ga ni mogoče izpodbijati na podlagi lex causae — Obveznost upoštevanja vseh okoliščin obravnavanega primera

    (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 13)

  3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Škodna dejanja — Pravo, ki se uporabi — Izjema od splošnega pravila, da se uporabi lex fori concursus — Pogoji uporabe — Dejanje, ki ga ni mogoče izpodbijati na podlagi lex causae –

    (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 13)

  4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Škodna dejanja — Pravo, ki se uporabi — Izjema od splošnega pravila, da se uporabi lex fori concursus — Pogoji uporabe — Dejanje, ki ga ni mogoče izpodbijati na podlagi lex causae — Dokazno breme urejeno z uredbo — Neobstoj postopkovnih pravnih pravil — Uporaba nacionalnega prava — Zahteva — Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti

    (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 13)

  5. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Škodna dejanja — Pravo, ki se uporabi — Izjema od splošnega pravila, da se uporabi lex fori concursus — Pogoji uporabe — Dejanje, ki ga ni mogoče izpodbijati na podlagi lex causae — Presoja ob upoštevanju vseh določb in splošnih načel tega zakona

    (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 13)

  6. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Škodna dejanja — Pravo, ki se uporabi — Izjema od splošnega pravila, da se uporabi lex fori concursus — Pogoji uporabe — Dejanje, ki ga ni mogoče izpodbijati na podlagi lex causae — Dokazno breme, naloženo toženi stranki v postopku z zahtevkom za ničnost, izpodbojnost ali neizvršljivost dejanja — Dokazno breme, naloženo tožeči stranki šele po tem, ko je tožena stranka dokazala, da zadevno dejanje ni izpodbojno

    (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 13)

  1.  Glej besedilo sodbe.

    (Glej točko 17.)

  2.  Člen 13 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da se uporablja, če zadevnega dejanja ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ni mogoče izpodbijati na podlagi prava, ki se uporablja za to dejanje (lex causae).

    Člen 13 navedene uredbe je namreč namenjen varstvu legitimnih pričakovanj osebe, ki je imela korist od dejanja, ki je v škodo vseh upnikov, pri čemer določa, da se bo za to dejanje tudi po uvedbi postopka zaradi insolventnosti uporabljalo pravo, ki se je zanj uporabljalo na dan, ko je bilo storjeno, in sicer lex causae. Iz tega cilja je jasno razvidno, da je treba pri uporabi navedenega člena upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera. Ni namreč mogoče legitimno pričakovati, da se bo po uvedbi postopka zaradi insolventnosti presojala veljavnost dejanja, ne da bi se upoštevale te okoliščine, čeprav bi se te morale upoštevati, če tak postopek ne bi bil uveden.

    Poleg tega obveznost ozke razlage izjeme iz člena 13 navedene uredbe nasprotuje široki razlagi obsega tega člena, ki prejemniku koristi od dejanja, ki je v škodo vseh upnikov, omogoča, da se izogne uporabi lex fori concursus s tem, da se zgolj abstraktno sklicuje na to, da zadevno dejanje na podlagi določbe lex causae ni izpodbojno.

    (Glej točke od 19 do 22 in točko 1 izreka.)

  3.  Za namene uporabe člena 13 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti in če se tožena stranka v postopku z zahtevkom za ničnost, izpodbojnost ali neizvršljivost dejanja sklicuje na določbo prava, ki se uporablja za to dejanje (lex causae), v skladu s katero je to dejanje mogoče izpodbijati le v okoliščinah iz te določbe, se mora ta tožena stranka sklicevati na neobstoj teh okoliščin in predložiti dokaz za to.

    Iz besedila člena 13 navedene uredbe je namreč razvidno, da mora tožena stranka v postopku z zahtevkom za ničnost, izpodbojnost ali neizvršljivost dejanja predložiti dokaz, da tega dejanja na podlagi lex causae ni mogoče izpodbijati. Poleg tega navedeni člen 13 z določanjem, da mora ta tožena stranka predložiti dokaz, da ni nobenega sredstva za izpodbijanje zadevnega dejanja in to ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera, tej toženi stranki tudi vsaj implicitno nalaga obveznost, da predloži dokaz tako o obstoju dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da zadevnega dejanja ni mogoče izpodbijati, kot o neobstoju kakšnega koli dejavnika, ki bi nasprotoval tej ugotovitvi.

    (Glej točke 25 in 31 in točko 2 izreka.)

  4.  Čeprav člen 13 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti izrecno določa porazdelitev dokaznega bremena, pa ne vsebuje bolj specifičnih določb v zvezi s postopkovnimi vidiki. Ta člen tako ne vsebuje določb, ki bi se nanašale med drugim na to, kako je treba predložiti dokaze, kateri dokazi so dopustni pred pristojnim nacionalnim sodiščem ali katera načela mora to sodišče uporabiti pri presoji dokazne vrednosti dokazov, ki so mu predloženi.

    Toda, ta pravila, kadar v pravu Unije niso usklajena, mora določiti notranji pravni red posamezne države članice na podlagi načela procesne avtonomije, vendar le če niso manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobne položaje, za katere velja nacionalno pravo (načelo enakovrednosti), in da z njimi ni praktično onemogočeno ali preveč oteženo izvrševanje pravic, ki jih priznava pravo Unije (načelo učinkovitosti).

    Slednje načelo po eni strani nasprotuje uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, ki bi v praksi onemogočala ali pretirano oteževala uporabo člena 13 Uredbe št. 1346/2000 z določanjem prestrogih pravil, zlasti kar zadeva negativni dokaz o neobstoju nekaterih okoliščin. Po drugi strani to načelo nasprotuje premalo strogim nacionalnim dokaznim pravilom, katerih uporaba bi v praksi obrnila dokazno breme iz člena 13 navedene uredbe.

    Vendar zgolj težavnost predložitve dokaza o obstoju okoliščin, v katerih lex causae izključuje izpodbijanje zadevnega dejanja ali, odvisno od primera, o neobstoju z lex causae določenih okoliščin, v katerih je to dejanje mogoče izpodbijati, ne bi bila v nasprotju z načelom učinkovitosti, temveč bi prej izpolnjevala zahtevo o strogi razlagi navedenega člena.

    (Glej točke od 27 do 30.)

  5.  Člen 13 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da besedna zveza „ne dopušča nobenega sredstva za izpodbijanje navedenega dejanja“ poleg določb prava – ki se uporablja za to dejanje (lex causae) – ki se uporabljajo na področju insolventnosti, zajema vse določbe in splošna načela tega prava.

    Člen 13 navedene uredbe je namreč namenjen varstvu legitimnih pričakovanj osebe, ki je imela korist od dejanja, ki je v škodo vseh upnikov, pri čemer določa, da se bo za to dejanje tudi po uvedbi postopka zaradi insolventnosti uporabljalo lex causae. Poleg tega, je treba za uporabo tega člena 13 v korist takega prejemnika koristi upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera.

    Zaradi cilja varstva legitimnih pričakovanj in nujnosti upoštevanja vseh okoliščin obravnavanega primera pa je treba člen 13 te uredbe razlagati tako, da mora navedeni prejemnik koristi predložiti dokaz, da zadevnega dejanja ni mogoče izpodbijati niti na podlagi določb lex causae, ki se uporabljajo na področju insolventnosti, niti na podlagi celotnega lex causae.

    Po eni strani namreč besedilo člena 13 Uredbe št. 1346/2000 jasno daje prednost taki razlagi, saj prejemniku koristi od dejanja, ki škoduje, nalaga predložitev dokaza, da ni „nobenega sredstva“ za izpodbijanje tega dejanja. Po drugi strani ne more obstajati legitimno pričakovanje, da se bo dejanje, ki je izpodbojno na podlagi določbe ali splošnega načela lex causae, po uvedbi postopka zaradi insolventnosti presojalo le glede na določbe lex causae, ki se uporabljajo na področju insolventnosti.

    (Glej točke od 33 do 36 in točko 3 izreka.)

  6.  Člen 13 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da mora tožena stranka v postopku z zahtevkom za ničnost, izpodbojnost ali neizvršljivost dejanja dokazati, da pravo, ki se uporablja za to dejanje (lex causae), kot celota ne omogoča izpodbijanja navedenega dejanja.

    Člen 13 navedene uredbe – v skladu s katerim se mora navedena tožena stranka sklicevati na neobstoj okoliščin, ki bi omogočale izpodbijanje tega dejanja na podlagi lex causae, in mora predložiti dokaz za to – pa ne razlikuje med določbami lex causae, ki se uporabljajo na področju insolventnosti, ter določbami in načeli lex causae, ki se uporabljajo na drugih področjih, temveč določa, da mora navedena tožena stranka predložiti dokaz, da ni „nobenega sredstva“, s katerim bi bilo mogoče izpodbijati zadevno dejanje. Iz besedila tega člena je torej jasno razvidno, da ga je treba razlagati tako, da mora ta tožena stranka dokazati, da lex causae kot celota ne omogoča izpodbijanja tega dejanja.

    Ta ugotovitev je tudi v skladu z načelom v skladu s katerim je treba člen 13 Uredbe št. 1346/2000 ozko razlagati in ustreza namenu navedenega člena 13 in sicer varstvu legitimnih pričakovanj osebe, ki je imela korist od dejanja, ki je v škodo vseh upnikov, z določanjem, da se bo za to dejanje še naprej uporabljalo pravo, ki se je zanj uporabljalo na dan, ko je bilo storjeno.

    Nacionalno sodišče, ki odloča o zahtevku za ničnost, izpodbojnost ali neizvršljivost dejanja, lahko presodi, da mora tožeča stranka predložiti dokaz o obstoju določbe ali načela navedenega prava, na podlagi katerih je mogoče to dejanje izpodbijati, le kadar to sodišče meni, da je tožena stranka najprej dejansko dokazala – glede na pravila, ki se po nacionalnem postopkovnem pravu običajno uporabljajo – da navedeno dejanje po tem pravu lex causae ni izpodbojno.

    (Glej točke od 38 do 41in 45 ter točko 4 izreka.)

Top