SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

EVROPSKE UNIJE (tretji senat)

z dne 12. aprila 2016

Laurent Benier

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci — Natečaj — Pogoji za pripustitev — Poklicne izkušnje — Odločba natečajne komisije, da tožeče stranke ne pripusti k natečaju — Očitna napaka pri presoji“

Predmet:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero je L. Beiner v bistvu predlagal razglasitev ničnosti odločbe o njegovi nepripustitvi k javnemu natečaju EPSO/AST/130/14 (AST 3) za zaposlitev strokovno-tehničnih uslužbencev iz razreda AST 3 v sektorju gradbeništva.

Odločitev

Tožba se zavrne, delno kot očitno nedopustna in delno kot očitno neutemeljena. L. Benier nosisvoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1. Tožbe uradnikov — Akt, ki posega v položaj — Odločba, sprejeta po ponovni preučitvi prejšnje odločbe — Odločba natečajne komisije po ponovni preučitvi spisa kandidata, nepripuščenega k natečaju

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

2. Uradniki — Natečaj — Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov — Pogoji za pripustitev — Določitev z razpisom natečaja — Presoja natečajne komisije glede poklicnih izkušenj kandidatov — Sodni nadzor — Meje

   (Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člena 2 in 5)

1.  Kadar kandidat, čigar prošnja za pristop k natečaju je bila zavrnjena, predlaga ponovni preizkus te odločbe na podlagi točno določene določbe, ki zavezuje upravo, je odločba, ki jo natečajna komisija sprejme po ponovnem preizkusu, akt, ki posega v položaj, v smislu člena 90(2) ali glede na okoliščine primera člena 91(1) Kadrovskih predpisov.

   Tožba je očitno nedopustna, ker je vložena zoper prvotno odločbo.

   (Glej točki 21 in 33.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 24. septembra 2009, Brown/Komisija, F‑37/05, EU:F:2009:121, točka 28, in z dne 4. februarja 2010, Wiame/ Komisija, F‑15/08, EU:F:2010:7, točka 20

2.  Natečajna komisija je pristojna, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali poklicne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, zahtevani v razpisu natečaja. Ta komisija ima glede tega v okviru določb Kadrovskih predpisov o natečajnih postopkih široko diskrecijsko pravico pri presoji narave in trajanja prejšnjih poklicnih izkušenj kandidatov ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo te izkušnje lahko imajo z zahtevami prostega delovnega mesta. Sodišče za uslužbence mora tako v okviru nadzora zakonitosti preveriti le, ali pri izvajanju te pravice ni prišlo do očitne napake. V okviru tega nadzora mora sodišče Unije upoštevati to, da mora kandidat na natečaju komisiji predložiti vse informacije in dokumente, za katere meni, da so koristni za preizkus njegove kandidature, da bi lahko komisija preverila, ali izpolnjuje pogoje, določene v razpisu natečaja, in to še toliko bolj, če je bil izrecno in uradno pozvan, da to stori. Kadar natečajna komisija odloča o pripustitvi kandidatov k natečaju, je upravičena omejiti pregled le na prijave in njihove priloge.

   Poleg tega morajo biti ob upoštevanju široke diskrecijske pravice komisije za ugotovitev, da je ta storila očitno napako pri presoji dejanskega stanja, ki upravičuje razglasitev ničnosti sprejete odločbe, dokazi, ki jih mora predložiti tožeča stranka, zadostni, da se presoja zadevne komisije ne zdi verjetna.

   (Glej točke od 35 do 38.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba z dne 12. julija 1989, Belardinelli in drugi/Sodišče, 225/87, EU:C:1989:309, točki 13 in 14

   Splošno sodišče: sodbe z dne 12. decembra 1996, AIUFFASS in AKT/Komisija, T‑380/94, EU:T:1996:195, točka 59; z dne 13. marca 2002, Martínez Alarcón/Komisija, T‑357/00, T‑361/00, T‑363/00 in T‑364/00, EU:T:2002:66, točka 76, z dne 25. marca 2004, Petrich/Komisija, T‑145/02, EU:T:2004:91, točka 37, in z dne 12. februarja 2008, BUPA in drugi/KKomisija, T‑289/03, EU:T:2008:29, točka 221

   Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 25. novembra 2008, Iordanova/ Komisija, F‑53/07, EU:F:2008:148, točka 34 in navedena sodna praksa, in z dne 24. aprila 2013, Demeneix/Komisija, F‑96/12, EU:F:2013:52, točke od 42 do 45 in navedena sodna praksa