1. 

Carinska unija – Nastanek in izterjava carinskega dolga – Zavarovanje zneska carinskega dolga – Sporočitev zneska dajatev dolžniku v roku treh let od datuma nastanka carinskega dolga – Pojem dolžnika – Garant, ki daje zavarovanje zneska carinskega dolga – Izključitev – Zastaralni rok – Uporabnost – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1186/2009, člena 195 in 221(1) in (3))

(Glej točke od 35 do 38 ter točko 1 izreka.)

2. 

Carinska unija – Nastanek in izterjava carinskega dolga – Obveznost držav članic, da uporabijo vse možnosti, ki jih določajo veljavne določbe za plačilo dajatev – Obseg – Izvršba – Poziv garantu za izpolnitev jamstva – Vključitev

(Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1186/2009, člen 232(1)(a), alinea 1 in 2(d))

(Glej točki 42 in 43 ter točko 2 izreka.)

3. 

Pravo Evropske unije – Načela – Pravna varnost – Obseg – Izterjava carinskega dolga – Poziv garantu za izpolnitev jamstva – Spoštovanje razumnega zastaralnega roka

(Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1186/2009)

(Glej točki 47 in 48 ter točko 3 izreka.)

1.

Člen 195 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti, je treba razlagati tako, da garanta pri carinskem dolgu iz tega člena ni mogoče šteti za „dolžnika“ v smislu člena 221(3) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1186/2009, in da se zastaralni rok treh let od nastanka carinskega dolga iz te določbe zato ne more uporabljati.

2.

Člen 232(1)(a) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1186/2009, je treba razlagati tako, da obveznost držav članic iz te določbe, da uporabijo vse možnosti, določene v veljavnih predpisih, za zagotovitev plačila dajatev, ne velja samo za dolžnika, ampak tudi za garanta, in da je zadnjenavedenega na podlagi člena 232(1)(a) torej mogoče šteti za osebo, zoper katero je predlagana izvršba in za katero veljajo pravila države članice, vključno s pravili glede rokov na področju izvršbe.

3.

Pravilo, ki izhaja iz načela pravne varnosti in v skladu s katerim je treba spoštovati razumen zastaralni rok, je treba razlagati tako, da se uporablja za tožbo, vloženo zoper garanta za zagotovitev vračila carinskega dolga.