Zadeva C‑413/15

Elaine Farrell

proti

Alanu Whittyju in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Supreme Court (Irska))

„Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktiva 90/232/EGS – Člen 1 – Odgovornost pri telesnih poškodbah, povzročenih vsem potnikom razen vozniku – Obvezno zavarovanje – Neposredni učinek – Direktiva 84/5/EGS – Člen 1(4) – Organ, zadolžen za zagotavljanje odškodnine za materialno škodo ali telesne poškodbe, povzročene z neznanim ali nezavarovanim vozilom – Možnost sklicevanja na direktivo zoper državo – Pogoji, v skladu s katerimi je mogoče organ zasebnega prava šteti za pojavno obliko države in se je zoper njega mogoče sklicevati na določbe direktive, ki lahko imajo neposredni učinek“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 10. oktobra 2017

1. Akti institucij–Direktive–Neposredni učinek–Subjekt, ki je zadolžen za opravljanje javne službe pod nadzorom države oziroma ima posebne pristojnosti–Alternativnost teh pogojev

   (člen 288 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj–Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil–Direktiva 84/5–Odškodnina za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezadostno zavarovano vozilo–Vzpostavitev s strani države članice organa zasebnega prava, zadolženega za povrnitev tovrstne škode–Možnost posameznikov, da se zoper tak organ sklicujejo na določbe direktve z neposrednim učinkom

   (člen 288 PDEU; Direktiva Sveta 84/5, kakor je bila spremenjena z Direktivo 90/232, člen 1(4))

1.  Člen 288 PDEU je treba razlagati tako, da sam po sebi ne izključuje, da se je zoper subjekt, ki ne ustreza vsem značilnostim iz točke 20 sodbe z dne 12. julija 1990, Foster in drugi (C‑188/89, EU:C:1990:313), v povezavi z značilnostmi iz točke 18 iste sodbe, mogoče sklicevati na določbe direktive, ki lahko imajo neposredni učinek.

   Navedeno točko 20 je namreč treba razlagati v povezavi s točko 18 iste sodbe, v kateri je Sodišče poudarilo, da se na take določbe posameznik lahko sklicuje glede organov ali subjektov, ki so bodisi pod pristojnostjo oziroma nadzorom države bodisi imajo posebne pristojnosti v primerjavi s tistimi, ki izhajajo iz pravil, ki se uporabljajo za odnose med posamezniki. Kot je v bistvu v točkah 53 in 77 sklepnih predlogov navedla generalna pravobranilka, zato pogoja, v skladu s katerima mora biti zadevni organ pod pristojnostjo oziroma nadzorom države in mora imeti posebne pristojnosti v primerjavi s tistimi, ki izhajajo iz pravil, ki se uporabljajo za odnose med posamezniki, ne moreta biti kumulativna (glej v tem smislu sodbi z dne 4. decembra 1997, Kampelmann in drugi, od C‑253/96 do C‑258/96, EU:C:1997:585, točki 46 in 47, in z dne 7. septembra 2006, Vassallo, C‑180/04, EU:C:2006:518, točka 26).

   (Glej točke od 27 do 29 in točko 1 izreka.)

2.  Zoper organ zasebnega prava, ki mu je država članica zaupala nalogo v javnem interesu, kakršna je ta, ki je neločljivo povezana z obveznostjo, ki je državam članicam naložena v členu 1(4) Druge direktive Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (84/5/EGS), kakor je bila spremenjena s Tretjo direktivo Sveta z dne 14. maja 1990 (90/232/EGS) in ki ima za to na podlagi zakona posebne pristojnosti, kakršna je pristojnost zavarovalnicam, ki opravljajo dejavnost avtomobilskega zavarovanja na ozemlju zadevne države članice, naložiti, naj se vanj včlanijo in ga financirajo, se je mogoče sklicevati na določbe direktive, ki lahko imajo neposredni učinek.

   (Glej 42 in točko 2 izreka.)