Združeni zadevi C‑659/13 in C‑34/14

C & J Clark International Ltd

proti

the Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs

in

Puma SE

proti

Hauptzollamt Nürnberg

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ju vložili First-tier Tribunal (Tax Chamber) in Finanzgericht München)

„Predhodno odločanje — Dopustnost — Damping — Uvoz obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Kitajske in Vietnama — Veljavnost Uredbe (ES) št. 1472/2006 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1294/2009 — Protidampinški sporazum STO — Uredba (ES) št. 384/96 — Člen 2(7) — Določitev dampinga — Uvoz iz države, ki nima tržnega gospodarstva — Zahteve za odobritev tržnogospodarske obravnave — Rok — Člen 9(5) in (6) — Zahteve za individualno obravnavo — Člen 17 — Vzorčenje — Členi 3(1), (5) in (6), 4(1) in 5(4) — Sodelovanje industrije Unije — Člen 3(2) in (7) — Določanje škode — Drugi znani dejavniki — Carinski zakonik Skupnosti — Člen 236(1) in (2) — Povračilo dajatev, ki niso zakonsko dolgovane — Rok — Nepredvidljiv dogodek ali višja sila — Neveljavnost uredbe o uvedbi protidampinških dajatev“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 4. februarja 2016

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Presoja veljavnosti — Vprašanje o veljavnosti uredbe, ki ni bila izpodbijana na podlagi člena 263 PDEU — Tožba v postopku v glavni stvari, ki jo vloži družba, ki očitno nima procesnega upravičenja za predlaganje razglasitve ničnosti — Dopustnost

   (člena 263, četrti odstavek, PDEU in 267(b) PDEU)

2. Ničnostna tožba — Fizične ali pravne osebe — Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo — Uredba o uvedbi protidampinških dajatev — Proizvajalci in izvozniki iz tretjih držav — Uvozniki in gospodarski subjekti iz Unije, ki imajo posebna razmerja s proizvajalci

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU)

3. Lastna sredstva Evropske unije — Povračilo ali odpust uvoznih dajatev — Uvoznik proizvoda, za katerega je treba plačati protidampinške dajatve, ki ni v predpisanem roku vložil zahtevka za vračilo na podlagi člena 11(8) Uredbe št. 384/96 — Opustitev, ki ne preprečuje vložitve zahtevka za vračilo na podlagi člena 236 carinskega zakonika

   (uredbi Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člen 11(8), in št. 2913/92, člen 236)

4. Ugovor nezakonitosti — Izpodbijanje zakonitosti uredbe o uvedbi protidampinške dajatve pred nacionalnim sodiščem s strani uvoznika ob vložitvi tožbe zoper nacionalni ukrep, ki je bil sprejet na podlagi te uredbe — Interes uvoznika, da se sklicuje na to, da je Komisija kršila obveznost preizkusa zahtev za odobritev tržnogospodarske obravnave ali individualne obravnave

   (člena 263 PDEU in 277 PDEU)

5. Mednarodni sporazumi — Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije — GATT 1994 — Nemožnost sklicevanja na sporazume STO za izpodbijanje zakonitosti akta Unije — Izjeme — Akt Unije, ki je namenjen zagotavljanju njihovega izvajanja ali se nanje izrecno in natančno sklicuje

   (člen 216(2) PDEU; Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994; Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994,„protidampinški zakonik 1994“)

6. Mednarodni sporazumi — Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije — GATT 1994 — Nemožnost sklicevanja na sporazume STO za izpodbijanje zakonitosti akta Unije — Izjeme — Akt Unije, ki je namenjen zagotavljanju njihovega izvajanja — Obseg

   (Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994, „protidampinški zakonik 1994“; Uredba Sveta št. 384/96, uvodna izjava 5 ter člena 2(7) in 9(5))

7. Mednarodni sporazumi — Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije — Odločba organa STO za reševanje sporov, s katero je bilo ugotovljeno nespoštovanje materialnopravnih pravil navedenega sporazuma — Nemožnost sklicevanja na navedene sporazume ali navedeno odločbo za izpodbijanje zakonitosti akta Unije

8. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Stopnja dampinga — Določitev normalne vrednosti — Uvoz iz držav brez tržnega gospodarstva — Dodelitev statusa podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu — Pogoji — Dokazno breme na strani proizvajalcev — Presoja dokazov s strani institucij

   (Uredba Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člen 2, od (1) do (6) in (7)(a), (b) in (c))

9. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Stopnja dampinga — Določitev normalne vrednosti — Uvoz iz držav brez tržnega gospodarstva — Dodelitev statusa podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu — Obveznost Komisije, da se izreče o zahtevi vsakega podjetja za dodelitev navedenega statusa — Nepreučitev zahtev proizvajalcev, ki niso vključeni v vzorčenje — Nedopustnost — Neveljavnost Uredbe št. 1472/2006 v tem delu

   (uredbi Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člena 2(7)(b) in 17, ter št. 1472/2006)

10. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Določitev protidampinških dajatev — Individualno obravnavanje podjetij izvoznikov v državi, ki nima tržnega gospodarstva — Obveznost institucij Unije, da preizkusijo zahteve za individualno obravnavanje in da se izrečejo o njih

    (Uredba Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člen 9(5))

11. Pravo Evropske unije — Razlaga — Besedila v več jezikih — Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami — Upoštevanje resnične volje njegovega avtorja in cilja, ki ga ta uresničuje

12. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Določitev protidampinških dajatev — Individualno obravnavanje podjetij izvoznikov v državi, ki nima tržnega gospodarstva — Obveznost Komisije, da preizkusi zahteve za navedeno obravnavanje in da se izreče o njih — Nepreučitev zahtev gospodarskih subjektov, ki niso vključeni v vzorčenje — Nedopustnost — Neveljavnost Uredbe št. 1472/2006 v tem delu

    (člen 267 PDEU; uredbe Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, št. 1472/2006 in št. 1294/2009))

13. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Uvoz iz držav brez tržnega gospodarstva v smislu člena 2(7)(b) Uredbe št. 384/96 — Postopek presoje pogojev, pod katerimi je proizvajalec lahko upravičen do tržnogospodarske obravnave — Prekoračitev roka s strani institucij Unije — Nevplivanje na veljavnost končne uredbe

    (uredbi Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člen 2(7)(c), in št. 1472/2006)

14. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Preiskava — Obveznost Komisije, da konča postopek po tem, ko se podpora pritožbi zmanjša pod minimalne pragove — Neobstoj

    (Uredba Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člen 5(4))

15. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Diskrecijska pravica institucij — Spoštovanje procesnih jamstev — Sodni nadzor — Meje

    (člena PDEU in 267 PDEU; uredbi Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, in št. 1472/2006)

16. Skupna trgovinska politika — Zaščita pred dampingom — Škoda — Dokazovanje vzročne zveze — Obveznosti institucij — Upoštevanje dejavnikov, ki niso povezani z dampingom — Vpliv takih dejavnikov na dokazovanje vzročne zveze — Dokazno breme

    (Uredba Sveta št. 384/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, člen 3(7))

17. Ničnostna tožba — Sodba o razglasitvi ničnosti — Obseg — Razglasitev ničnosti protidampinške uredbe v delu, v katerem je naložena protidampinška dajatev na proizvode določenih družb — Učinek razglasitve ničnosti na veljavnost protidampinške dajatve, ki se uporablja za proizvode drugih družb — Neobstoj — Domneva veljavnosti aktov institucij Unije

    (člen 263 PDEU; uredbi Sveta št. 2913/92, člen 236(1), in št. 1472/2006)

18. Lastna sredstva Evropske unije — Povračilo ali odpust uvoznih dajatev — Pogoji

    (Uredba Sveta št. 2913/92, člen 236(2))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 56.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 58 do 62 in 64.)

3.  Na področju zaščite pred dampingom niti člen 11(8) Uredbe št. 384/96 niti člen 236 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Unije ne dajeta niti najmanjše pravne podlage za to, da uvozniki, ki se niso sklicevali na postopek iz člena 11(8) Uredbe št. 384/96 v za to določenem roku, ne bi mogli oziroma ne bi več mogli zahtevati uporabe postopka iz člena 236 carinskega zakonika.

   Poleg tega cilj postopka iz člena 11(8) Uredbe št. 384/96 ni enak cilju postopka iz člena 236 carinskega zakonika. S postopkom, ki ga določa člen 11(8) Uredbe št. 384/96, se namreč želi uvoznikom, ki so plačali protidampinške dajatve, omogočiti, da prek pristojnih nacionalnih organov od Komisije zahtevajo njihovo povračilo, če se izkaže, da je bila stopnja dampinga, na osnovi katere so bile dajatve plačane, odpravljena ali zmanjšana na raven, ki je nižja od ravni veljavne dajatve. V okviru tega postopka uvozniki ne izpodbijajo zakonitosti protidampinških dajatev, ki so bile naložene, ampak se sklicujejo na spremenjene razmere, ki neposredno učinkujejo na prvotno določeno stopnjo dampinga. Postopek, ki ga določa člen 236 carinskega zakonika, pa tem uvoznikom omogoča, da zahtevajo povračilo uvoznih ali izvoznih dajatev, ki so jih plačali, če se izkaže, da te dajatve v trenutku njihovega plačila niso bile zakonsko dolgovane.

   Nazadnje, sistematika teh dveh postopkov se zelo razlikuje. Predvsem je postopek iz člena 11(8) Uredbe št. 384/96 v pristojnosti Komisije in se ga lahko izvede le v šestmesečnem roku po datumu, ko so pristojni organi ustrezno določili končni znesek dajatev, ki jih je treba plačati, medtem ko postopek iz člena 236 carinskega zakonika vodijo nacionalni carinski organi in se lahko začne v roku treh let od dneva, ko je bil dolžnik obveščen o teh dajatvah.

   (Glej točke od 68 do 70.)

4.  V okviru tožb, ki so vložene pri nacionalnih sodiščih zoper nacionalni ukrep, sprejet na podlagi uredbe o uvedbi protidampinške dajatve, imajo uvozniki, ki so plačali protidampinške dajatve, očitno svoj interes in so upravičeni, da zatrjujejo, da uredbe o uvedbi teh dajatev niso veljavne, ker je bila navedena dajatev naložena, ne da bi Komisija predhodno odločila v skladu s pravili iz Uredbe št. 384/96 o zahtevah za odobritev tržnogospodarske ali individualne obravnave, ki so jih vložili proizvajalci ali izvozniki zadevnih proizvodov. Neupoštevanje teh zahtev lahko namreč negativno vpliva na protidampinško dajatev, ki bo po koncu postopka uvedena za proizvode zadevnih subjektov.

   (Glej točki 72 in 73.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 82 do 87.)

6.  Na področju zaščite pred dampingom je sicer res v uvodni izjavi 5 Uredbe št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 461/2004, navedeno, da je treba v največji možni meri prenesti besednjak sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (protidampinški sporazum) v pravo Unije, vendar je treba to besedilo razumeti tako, da zakonodajalec Unije, čeprav je pri sprejemanju Uredbe št. 384/86 hotel upoštevati pravila protidampinškega sporazuma, ni izrazil, da želi v navedeno uredbo prenesti vsako od teh pravil.

   Natančneje, člen 2(7) Uredbe št. 384/96, s tem ko vzpostavlja poseben režim, ki določa podrobna pravila za izračun normalne vrednosti v zvezi z uvozom iz držav brez tržnega gospodarstva, pomeni izraz volje zakonodajalca Unije, da uveljavi pristop, lasten pravnemu redu Unije. Določbe člena 9(5), drugi pododstavek, Uredbe št. 384/96 napotujejo na člen 2(7) te uredbe in so sestavni del ureditve, ki ga ta vzpostavlja.

   (Glej točki 90 in 91.)

7.  Glede na naravo in sistematiko sistema reševanja sporov, ki ga določa Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), in pomemben položaj, ki ga ta sistem pridržuje pogajanju pogodbenic, sodišče Unije nikakor ne sme opravljati nadzora nad zakonitostjo ali veljavnostjo aktov Unije glede na pravila STO, dokler primeren rok, ki ga ima Unija za uskladitev z odločitvami in priporočili organa za reševanje sporov (ORS) pri STO, s katerimi je ugotovljeno nespoštovanje teh pravil, ne poteče, sicer bi bil temu roku odvzet učinek.

   Poleg tega zgolj potek tega roka ne pomeni, da je Unija izčrpala možnosti, ki jih ta sistem reševanja sporov določa za rešitev spora med njo in drugimi strankami. V teh okoliščinah bi naložitev sodišču Unije, da le zaradi poteka tega roka opravi nadzor nad zakonitostjo ali veljavnostjo zadevnih ukrepov Unije glede na pravila STO ter odločitve in priporočila ORS, s katerimi je bilo ugotovljeno njihovo neupoštevanje, lahko ogrozila položaj Unije pri iskanju rešitve, ki bi bila hkrati v skladu s pravili STO in ki bi jo stranke v sporu vzajemno sprejemale.

   Zato se tudi po poteku zgoraj navedenega roka posameznik ne more sklicevati na te odločitve in priporočila ORS, da bi dosegel nadzor nad zakonitostjo ali veljavnostjo ravnanja institucij Unije, razen takrat, ko je na podlagi teh odločitev ali priporočil Unija želela prevzeti določeno obveznost.

   (Glej točke od 94 do 96.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 105 do 109.)

9.  Na področju zaščite pred dampingom se morata Svet in Komisija izreči o zahtevi za odobritev tržnogospodarske obravnave, ki jo vloži vsak proizvajalec s sedežem v državi, ki nima tržnega gospodarstva, ki je bila na datum uvedbe protidampinške preiskave članica Svetovne trgovinske organizacije (STO), tudi če je uporabljena tehnika vzorčenja, določena v členu 17 Uredbe št. 384/96.

   V zvezi z Uredbo št. 1472/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, dejstvo, da se Svet in Komisija nista izrekla o zahtevah za odobritev tržnogospodarske obravnave, ki so jih vložili kitajski in vietnamski proizvajalci izvozniki, ki niso bili zajeti v vzorec, določen v skladu s členom 17 Uredbe št. 384/96, pomeni kršitev člena 2(7)(b) te uredbe. Zato je Uredba št. 1472/2006 v tem delu neveljavna.

   (Glej točke 110, 112 in 174 ter točko 1 izreka.)

10.  Na področju zaščite pred dampingom iz člena 9(5) Uredbe št. 384/96 izhaja, da morata Svet in Komisija načeloma pri sprejetju uredbe o uvedbi protidampinških dajatev v tej uredbi natančno določiti znesek protidampinške dajatve za vsakega dobavitelja, na katerega se ta uredba nanaša, razen če taka individualna obravnava ni izvedljiva.

    Vendar pa člen 9(5), prvi pododstavek, Uredbe št. 384/96 odstopa od tega načela v primeru iz člena 2(7)(a) te uredbe, ko Svet ali Komisija sprejmeta uredbo o uvedbi protidampinških dajatev na uvoz iz določenega vira, in sicer iz držav, ki nimajo tržnega gospodarstva. Za ta primer je namreč zakonodajalec Unije določil drugačno splošno pravilo, v skladu s katerim je hkrati nujno in dovolj, da uredba, ki jo sprejme Svet ali Komisija, natančno določi znesek protidampinške dajatve na ravni zadevne države dobaviteljice.

    Tako člen 9(5), drugi pododstavek, Uredbe št. 384/96 določa, da se individualna protidampinška dajatev določi za dobavitelje s sedežem v državi, ki nima tržnega gospodarstva, če so hkrati tudi izvozniki, če na podlagi utemeljenih zahtev izkažejo, da izpolnjujejo merila za to individualno obravnavo. Ta individualna protidampinška dajatev se bo zanje torej uporabila namesto protidampinške dajatve, ki se določi na ravni države, ki bi se zanje uporabila, če te zahteve ne bi bilo.

    Glede tega morata Svet in Komisija načeloma preučiti zahteve za individualno obravnavo, ki so bile nanju naslovljene na podlagi člena 9(5), drugi pododstavek, Uredbe št. 384/96, in se o teh zahtevah izreči.

    (Glej točke od 118 do 120 in 123.)

11.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 122.)

12.  Dejstvo, da se Svet in Komisija pred sprejetjem Uredbe št. 1472/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, nista izrekla o zahtevah za individualno obravnavo, ki so jih vložili kitajski in vietnamski proizvajalci izvozniki, ki niso bili zajeti z vzorcem, določenim v skladu s členom 17 Uredbe št. 384/96, pomeni kršitev člena 9(5) te uredbe. Zato je navedena Uredba št. 1472/2006 v tem delu neveljavna. Iz istih razlogov in v enakem delu je neveljavna Izvedbena uredba št. 1294/2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama in s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja, poslane iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne, na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe št. 384/96.

    Glede tega preučitev razmerja med členom 9(5), drugi pododstavek, Uredbe št. 384/96 na eni strani in členom 17 te uredbe, ki določa tehniko vzorčenja, na drugi strani, pokaže, da se besedilo člena 9(5) razlikuje od besedila člena 9(6) Uredbe št. 384/96, v katerem je izrecno napotilo, ki določa uporabo navedenega člena 17. Zato je mogoče odstavek 5 člena 9 Uredbe št. 384/96 razlagati tako, da v okviru tega člena in drugače kot v okviru odstavka 6 te določbe člen 17 Uredbe št. 384/96 ni upošteven. Zato, če se proizvajalec izvoznik s sedežem v državi, ki nima tržnega gospodarstva, sklicuje na člen 9(5), drugi pododstavek, Uredbe št. 384/96, ker so njegove individualne izvozne cene določene dovolj neodvisno od države, s tem želi, da mu Svet in Komisija priznata, da je glede tega v precej drugačnem položaju kot drugi proizvajalci izvozniki s sedežem v tej državi. Zato zahteva, da se ga obravnava individualno tam, kjer bodo ti drugi proizvajalci izvozniki v praksi obravnavani kot enota.

    Če bi bilo treba priznati, da bi lahko Svet in Komisija za proizvajalca izvoznika, ki je v tem položaju, uporabila protidampinško dajatev, določeno na ravni zadevne države in izračunano na podlagi tehtane povprečne stopnje dampinga, ki je določena za proizvajalce izvoznike, zajete z vzorcem, ne da bi se prej izrekla o zahtevi takega proizvajalca izvoznika, pa bi bilo tema institucijama s tem omogočeno, da tega proizvajalca izvoznika obravnavata enako kot tiste, ki so bili zajeti z navedenim vzorcem, čeprav so ti slednji a priori v drugačnem položaju.

    (Glej točke od 124 do 127, 131, 132, 135 in 174 ter točko 2 izreka.)

13.  Tako kot Uredbe št. 384/96 tudi uredbe o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih proizvodov iz tretjih držav, ni mogoče razglasiti za neveljavno le zato, ker se Svet in Komisija v roku, predpisanem v členu 2(7)(c) Uredbe št. 384/96, nista izrekla o zahtevah za odobritev tržnogospodarske obravnave, ki so jima bile predložene. Uvoznik, ki se sklicuje na to nepravilnost, mora tudi konkretno dokazati, da ni popolnoma izključeno, da bi bila uredba, ki je bila sprejeta na koncu postopka, vsebinsko ugodnejša za njegove interese, če ne bi bilo nepravilnosti.

    V teh okoliščinah velja, da če zadevne osebe ne predložijo takšnega dokaza, nespoštovanje navedenega roka ne povzroči neveljavnosti Uredbe št. 1472/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama.

    Ta razlaga se uporablja ne glede na to, ali so zadevni proizvajalci izvozniki bili zajeti z vzorcem, oblikovanim v skladu s členom 17 Uredbe št. 384/96, ali ne.

    (Glej točke od 141 do 144 in 174 ter točko 2 izreka.)

14.  Na področju zaščite pred dampingom Uredba št. 384/96 ne vsebuje nobene določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti med preiskavo v primeru zmanjšanja podpore proizvajalcev pritožbi, tako da lahko Svet in Komisija nadaljujeta s to preiskavo, tudi če bi se stopnja podpore pritožbi zmanjšala in tudi če bi tako zmanjšanje pomenilo, da ta podpora ustreza ravni proizvodnje, ki je pod enim od pragov, določenih v členu 5(4) te uredbe. Ta praga sta določena glede na, prvič, podporo proizvajalcev v Uniji, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v tistem delu industrije Unije, ki se izreče o pritožbi, in, drugič, podporo proizvajalcev v Uniji, ki dosegajo vsaj 25 % celotne proizvodnje industrije Unije.

    (Glej točki 152 in 153.)

15.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 161, 162, 165 in 166.)

16.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 168 do 170.)

17.  Sodišča držav članic se ne morejo sklicevati na sodbe, v katerih je sodišče Unije razglasilo za nično uredbo o uvedbi protidampinških dajatev v delu, v katerem se nanaša na nekatere proizvajalce izvoznike iz te uredbe, za ugotovitev, da dajatve, ki so bile naložene na proizvode drugih proizvajalcev izvoznikov iz te uredbe, ki so v enakem položaju kot proizvajalci izvozniki, v zvezi s katerimi je bila ta uredba razglašena za nično, niso zakonsko dolgovane v smislu člena 236(1) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti. Ker te uredbe ni niti preklicala institucija, ki jo je sprejela, niti je ni sodišče Unije razglasilo za nično niti je ni Sodišče razglasilo za neveljavno v delu, v katerem nalaga dajatve na proizvode teh drugih proizvajalcev izvoznikov, so te dajatve še naprej zakonsko dolgovane v smislu te določbe.

    Če namreč v okviru ničnostne tožbe, ki jo je vložila oseba, na katero se uredba, ki nalaga protidampinške dajatve, neposredno in posamično nanaša, sodišče Unije ta akt razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na to osebo, taka delna razglasitev ničnosti ne vpliva na zakonitost ostalih določb tega akta in med drugim določb, ki so uvedle protidampinške dajatve na proizvode, razen tistih, ki jih je proizvedla, izvozila ali uvozila navedena oseba.

    Nasprotno, ker osebe, ki so imele procesno upravičenje za uveljavljanje ničnosti teh določb, le-teh niso izpodbijale v roku, določenem v členu 263 PDEU, so glede njih te določbe dokončne. Poleg tega za te določbe, dokler niso preklicane ali razglašene za neveljavne v okviru postopka predhodnega odločanja ali ugovora nezakonitosti, velja domneva, da so zakonite, kar pomeni, da imajo polni pravni učinek za vse druge osebe.

    (Glej točke od 183 do 185 in točko 3 izreka.)

18.  Člen 236(2) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da okoliščina, da sodišče Unije uredbo o uvedbi protidampinških dajatev v celoti ali delno razglasi za neveljavno, ni nepredvidljiv dogodek ali višja sila v smislu te določbe.

    (Glej točke od 190 do 194 in točko 4 izreka.)