Zadeva C‑317/14

Evropska komisija

proti

Kraljevini Belgiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Člen 45 PDEU — Uredba (EU) št. 492/2011 — Prosto gibanje delavcev — Dostop do zaposlitve — Lokalna javna služba — Jezikovno znanje — Način dokazovanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 5. februarja 2015

1. Prosto gibanje oseb – Delavci – Dostop do zaposlitve – Lokalna javna služba – Zahteva glede znanja jezikov – Nacionalna zakonodaja, ki zahteva dokazovanje takega znanja s certifikatom, ki ga izključno izdaja en sam uradni organ države članice po izpitu, ki ga ta organ organizira na ozemlju te države članice – Nesorazmernost te zakonodaje – Neizpolnitev obveznosti

   (člen 45 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 492/2011)

2. Države članice – Obveznosti – Neizpolnitev obveznosti – Utemeljitev na podlagi nacionalne ureditve – Nedopustnost

   (člen 258 PDEU)

3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

   (člen 258 PDEU)

1.  Država članica s tem, da od kandidatov za delovna mesta v lokalnih službah s sedežem na nekaterih jezikovnih območjih, pri katerih iz njihovih zahtevanih diplom ali spričeval ni razvidno, da so končali študij v zadevnem jeziku, zahteva, da svoja jezikovna znanja dokažejo s samo eno vrsto certifikata, ki ga izključno podeljuje samo en uradni organ te države članice, in sicer po opravljenem izpitu, ki ga na ozemlju navedene države članice organizira ta organ, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 45 PDEU in Uredbe št. 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji.

   Taka zahteva se zdi namreč glede na prosto gibanje delavcev nesorazmerna glede na cilj ocenjevanja jezikovnega znanja navedenih kandidatov. Na eni strani ta zahteva izključuje vsakršno upoštevanje stopnje znanj, za katera je mogoče na podlagi diplome, pridobljene v drugi državi članici, ob upoštevanju narave in trajanja študija, katerega dokončanje potrjuje, domnevati, da jih ima imetnik te diplome. Na drugi strani ta nacionalna zakonodaja zainteresirane osebe, ki prebivajo v drugih državah članicah, to je, predvsem državljane teh držav, zavezuje, da gredo na nacionalno ozemlje zgolj zato, da bi preizkusili svoja znanja v okviru izpita, ki je nujen za izdajo certifikata, ki se zahteva za predložitev njihove prijave. Dodatno breme, ki ga pomeni taka zaveza, otežuje dostop do zadevnih zaposlitev.

   (Glej točke 28, 29, 31 in 35 ter točko 1 izreka.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 33.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 34.)

Zadeva C‑317/14

Evropska komisija

proti

Kraljevini Belgiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Člen 45 PDEU — Uredba (EU) št. 492/2011 — Prosto gibanje delavcev — Dostop do zaposlitve — Lokalna javna služba — Jezikovno znanje — Način dokazovanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 5. februarja 2015

1. Prosto gibanje oseb – Delavci – Dostop do zaposlitve – Lokalna javna služba – Zahteva glede znanja jezikov – Nacionalna zakonodaja, ki zahteva dokazovanje takega znanja s certifikatom, ki ga izključno izdaja en sam uradni organ države članice po izpitu, ki ga ta organ organizira na ozemlju te države članice – Nesorazmernost te zakonodaje – Neizpolnitev obveznosti

   (člen 45 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 492/2011)

2. Države članice – Obveznosti – Neizpolnitev obveznosti – Utemeljitev na podlagi nacionalne ureditve – Nedopustnost

   (člen 258 PDEU)

3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

   (člen 258 PDEU)

1.  Država članica s tem, da od kandidatov za delovna mesta v lokalnih službah s sedežem na nekaterih jezikovnih območjih, pri katerih iz njihovih zahtevanih diplom ali spričeval ni razvidno, da so končali študij v zadevnem jeziku, zahteva, da svoja jezikovna znanja dokažejo s samo eno vrsto certifikata, ki ga izključno podeljuje samo en uradni organ te države članice, in sicer po opravljenem izpitu, ki ga na ozemlju navedene države članice organizira ta organ, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 45 PDEU in Uredbe št. 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji.

   Taka zahteva se zdi namreč glede na prosto gibanje delavcev nesorazmerna glede na cilj ocenjevanja jezikovnega znanja navedenih kandidatov. Na eni strani ta zahteva izključuje vsakršno upoštevanje stopnje znanj, za katera je mogoče na podlagi diplome, pridobljene v drugi državi članici, ob upoštevanju narave in trajanja študija, katerega dokončanje potrjuje, domnevati, da jih ima imetnik te diplome. Na drugi strani ta nacionalna zakonodaja zainteresirane osebe, ki prebivajo v drugih državah članicah, to je, predvsem državljane teh držav, zavezuje, da gredo na nacionalno ozemlje zgolj zato, da bi preizkusili svoja znanja v okviru izpita, ki je nujen za izdajo certifikata, ki se zahteva za predložitev njihove prijave. Dodatno breme, ki ga pomeni taka zaveza, otežuje dostop do zadevnih zaposlitev.

   (Glej točke 28, 29, 31 in 35 ter točko 1 izreka.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 33.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 34.)