Zadeva C‑382/12 P

MasterCard Inc. in drugi

proti

Evropski komisiji

„Pritožba — Nasprotne pritožbe — Dopustnost — Člen 81 ES — Plačilni sistem za debetne kartice, kartice z odloženim plačilom in posojilne kartice — Privzete večstranske medfranšizne provizije — Podjetniško združenje — Omejitve konkurence kot posledica — Obseg sodnega nadzora — Pojem ‚pomožna omejitev‘ — Objektivna nujnost in sorazmernost — Ustrezne ‚hipotetične predpostavke‘ — Dvostranski sistemi — Obravnava prilog k tožbi“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. septembra 2014

1. Pritožba – Nasprotna pritožba – Dopustnost – Obveznost vložitve nasprotne pritožbe z ločeno vlogo – Pravilo, uvedeno z novim Poslovnikom Sodišča – Neuporaba tega pravila za pritožbo, vloženo pred začetkom veljavnosti tega poslovnika – Nasprotna pritožba, vložena z odgovorom na pritožbo pred tem datumom – Dopustnost

   (Poslovnik Sodišča, člena 57(7) in 176(2); Poslovnik Sodišča iz leta 1991, člen 37(6))

2. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navedenih razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Napotilo na elemente iz priloge – Nedopustnost

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člena 21 in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

3. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju – Pravna opredelitev dejstev – Dopustnost

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

4. Omejevalni sporazumi – Sklepi podjetniških združenj – Pojem

   (člen 81(1) ES)

5. Omejevalni sporazumi – Omejevanje konkurence – Stranska omejitev – Pojem – Omejitev, nujna za izvedbo glavne transakcije – Objektivnost in sorazmernost – Omejitev, zaradi katere je glavna transakcija težje izvedljiva oziroma manj dobičkonosna – Izključitev pojma – Značaj, ki se razlikuje od značaja nujnosti omejitve, za katero se lahko uporabi izjema

   (člen 81(1) in (3) ES)

6. Omejevalni sporazumi – Omejevanje konkurence – Pomožna omejitev – Pojem – Nujna omejitev za izvedbo glavne transakcije – Objektivnost in sorazmernost – Presoja sorazmernosti

   (člen 81(1) in (3) ES)

7. Pritožba – Razlogi – Nezadostna obrazložitev – Implicitna obrazložitev Splošnega sodišča – Dopustnost – Pogoji

   (člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člena 36 in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 81)

8. Pritožba – Razlogi – Razlog, ki se nanaša na neobstoj odgovora Splošnega sodišča na tožbeni razlog – Načni predstavitve

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek); Poslovnik Sodišča iz leta 1991, člen 112(1), prvi odstavek, (c))

9. Pritožba – Razlogi – Nujnost natančnega izpodbijanja točke obrazložitve Splošnega sodišča – Nejasen razlog – Nedopustnost

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča iz leta 1991, člen 112(1), prvi odstavek, (c))

10. Konkurenca – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Sodni nadzor – Obseg – Presoja zakonitosti pravnega in dejanskega stanja

    (člen 81(1) ES; člena 261 in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

11. Omejevalni sporazumi – Omejevanje konkurence – Presoja glede na gospodarski in pravni kontekst – Neobstoj preizkusa omejevanja konkurence v primeru neobstoja spornega sporazuma – Nedopustnost

    (člen 81(1) ES)

12. Pritožba – Razlogi – Obrazložitev sodbe, ki krši pravo Unije – Izrek, utemeljen na drugih pravnih razlogih

    (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

13. Omejevalni sporazumi – Omejevanje konkurence – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

    (člen 81(1) ES)

14. Pritožba – Razlogi – Zgolj ponovitev razlogov in trditev, predstavljenih pred Splošnim sodiščem – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost

    (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek); Poslovnik Sodišča iz leta 1991, člen 112(1), prvi odstavek, (c))

15. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji – Izboljšanje proizvodnje ali distribucije proizvodov ali prispevek k tehničnemu ali gospodarskemu napredku – Občutne objektivne prednosti, s katerimi se lahko izravna škodljive vplive sporazuma na konkurenco – Uporaba teh meril za dvostranski sistem – Ugodni učinki za potrošnike na ločenem, a povezanem trgu – Nezadostnost – Nujnost ugotovitve prednosti na upoštevnem trgu

    (člen 81(3) ES)

16. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji – Dokazno breme – Obseg

    (člen 81(3) ES)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 23 in 24.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 36 do 39.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 60, 113 in 119.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 62, 63, 68, 71, 72 in 76.)

5.  Kadar je treba ugotoviti, ali se lahko protikonkurenčna omejitev izogne prepovedi, določeni v členu 81(1) ES, ker je pomožna glavni transakciji, ki ni protikonkurenčna, je treba raziskati, ali bi bila izvršitev te transakcije brez zadevne omejitve nemogoča. Zaradi dejstva, da bi bila omenjena transakcija brez zadevne omejitve zgolj težje izvedljiva oziroma manj dobičkonosna, se zadevna omejitev ne more šteti za objektivno nujno, kar se zahteva za njeno opredelitev kot pomožno. Taka razlaga bi namreč privedla do tega, da bi razširila ta pojem na omejitve, ki niso strogo nujne za izvršitev glavne transakcije. To pa bi ogrozilo učinkovitost prepovedi, določene v členu 81(1) ES.

   Taka razlaga ne združuje pogojev za opredelitev pomožne omejitve zaradi uporabe člena 81(1) ES na eni strani in merila nujnosti, ki ga zahteva člen 81(3) ES, da bi lahko bila prepovedana omejitev izvzeta, na drugi. Ti dve določbi namreč sledita različnim ciljem, pri čemer se zadnje merilo nanaša na vprašanje, ali se lahko usklajevanje med podjetjema, ki lahko znatno škodljivo vpliva na parametre konkurence, kot so zlasti cena, količina in kakovost proizvodov ali storitev, in ki torej spada na področje uporabe prepovedi iz člena 81(1) ES, kljub temu v okviru člena 81(3) ES šteje za nujno za izboljšanje proizvodnje ali distribucije blaga oziroma pospeševanje tehničnega ali gospodarskega napredka, pri tem pa potrošnikom zagotavlja pravičen delež doseženih koristi. Po drugi strani pa se merilo objektivne nujnosti nanaša na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da se ob odsotnosti določene omejitve poslovne avtonomije glavna transakcija ali dejavnost, ki ne spada na področje uporabe člena 81(1) ES in v odnosu do katere je omenjena omejitev drugotna, ne bo mogla izvršiti ali nadaljevati. Tako je le za omejitve, ki so vsekakor nujne za delovanje glavnega ukrepa, mogoče šteti, da spadajo na področje uporabe teorije o pomožnih omejitvah, in da samo zaradi okoliščine, da ima lahko neobstoj pomožnih omejitev neugodne posledice za glavno transakcijo, še ni treba šteti, da so pomožne transakcije objektivno nujne, kadar lahko glavni ukrep deluje tudi brez njih.

   (Glej točke od 91 do 94 in 180.)

6.  V okviru ocene – za namen uporabe člena 81(1) ES – pomožnega značaja določene omejitve poslovne avtonomije v odnosu do glavne transakcije ali dejavnosti ni treba oceniti le, ali je taka omejitev nujna za izvajanje glavne transakcije ali dejavnosti, ampak tudi, ali je ta omejitev sorazmerna s cilji omenjene transakcije ali dejavnosti.

   Torej se je zato, da se ovrže pomožni značaj omejitve, mogoče opreti na obstoj realnih alternativ, ki so za konkurenco manj omejujoče kot zadevna omejitev. V zvezi s tem alternative, na katere se je pri presoji objektivne nujnosti omejitve mogoče opreti, niso omejene na položaj, ki bi nastal v primeru neobstoja zadevne omejitve, ampak lahko zajamejo tudi druge hipotetične predpostavke, temelječe zlasti na realističnih položajih, ki bi lahko nastali, če ne bi bilo omenjene omejitve.

   (Glej točke 107, 109 in 111.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 112, 188 in 189.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 148.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 151.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 155 in 156.)

11.  Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da v okviru analize omejevalnih učinkov, ki jih imajo na konkurenco privzete večstranske medfranšizne provizije v plačilnem sistemu, ki ga upravlja mednarodna plačilna organizacija in ki se privzeto obračunajo zlasti pri čezmejnih kartičnih plačilih znotraj Evropskega gospodarskega prostora ali na območju evra, ni nikakor obravnavalo možnosti oziroma verjetnosti prepovedi naknadnega določanja cen (in sicer določanja cen po tem, ko je imetnik bančne kartice banke izdajateljice pri trgovcu banke pridobiteljice opravil nakup in je bila transakcija predložena v poravnavo), če ne bi bilo teh provizij, ampak se je za to, da je utemeljilo upoštevanje take prepovedi, oprlo zgolj na merilo ekonomske vzdržnosti sistema, ki bi deloval brez teh provizij, in na edino podlago prepovedi naknadnega določanja cen.

    (Glej točke 161, od 165 do 167, 169, od 173 do 175 in 177.)

12.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 170, 174, 175, 190 in 198.)

13.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 184 in 185.)

14.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 215, 216 in 218.)

15.  Vsak sklep podjetniškega združenja, za katerega je očitno, da je v nasprotju s členom 81(1) ES, je lahko predmet izjeme na podlagi odstavka 3 tega člena le, če izpolnjuje s tem odstavkom določene pogoje, vključno s pogojem prispevanja k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka. Poleg tega, kot izhaja iz točk 89 in 90 te sodbe, je treba, kadar sklepa podjetniškega združenja ni mogoče ločiti od z njim povezane glavne transakcije ali dejavnosti brez tveganja za njen obstoj in cilje, proučiti skladnost tega sklepa s členom 81 ES, skupaj s skladnostjo glavne transakcije ali dejavnosti, do katere je ta v pomožnem razmerju.

    Nasprotno, kadar se ugotovi, da tak sklep ni objektivno nujen za izvedbo določene transakcije ali dejavnosti, se lahko v okviru člena 81(3) ES upoštevajo le objektivne prednosti, ki izhajajo specifično iz navedenega sklepa.

    Poleg tega izboljšanja v smislu prvega pogoja iz člena 81(3) ES ni mogoče enačiti z vsemi prednostmi, ki jih stranke sporazuma na podlagi tega sporazuma pridobijo pri svojih proizvodnih ali distribucijskih dejavnostih. Iz te izboljšave morajo biti med drugim jasno razvidne upoštevne objektivne prednosti, ki odtehtajo slabe strani sporazuma na področju konkurence.

    V teh okoliščinah je treba v primeru dvostranskega sistema za oceno o tem, ali določen ukrep, ki načeloma pomeni kršitev prepovedi iz člena 81(1) ES – v delu, v katerem povzroča omejevalne učinke v odnosu do ene od dveh skupin potrošnikov, ki sta vključeni v ta sistem – lahko izpolnjuje pogoj iz člena 81(3) ES, upoštevati sistem, v katerega je ta ukrep umeščen, vključno po potrebi z vsemi objektivnimi prednostmi, ki izhajajo iz tega ukrepa, in to ne samo na trgu, glede katerega je bila ugotovljena omejitev, ampak tudi na trgu, ki zajema drugo skupino potrošnikov, vključeno v ta sistem, še zlasti kadar ti dve strani zadevnega sistema vplivata druga na drugo. V tem primeru je treba po potrebi presoditi, ali so te prednosti take, da odtehtajo slabe strani tega istega ukrepa, kar zadeva konkurenco. Natančneje, načeloma je treba pri presoji prvega pogoja iz člena 81(3) ES upoštevati vse objektivne prednosti, in sicer ne samo za upoštevni trg, ampak tudi za ločen, vendar povezan trg.

    Vendar v primeru, v katerem so bili omejevalni učinki ugotovljeni samo na enem trgu dvostranskega sistema, prednosti, ki izhajajo iz omejevalnega ukrepa na ločenem, vendar povezanem trgu, ki je prav tako povezan s tem sistemom, ne morejo same po sebi odtehtati slabih strani tega ukrepa ob pomanjkanju kakršnega koli dokaza o znatnih objektivnih prednostih tega ukrepa na upoštevnem trgu, zlasti kadar potrošniki na teh dveh trgih v bistvu niso isti.

    (Glej točke 230, 231, 234, 237, 240 in 242.)

16.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 235 in 236.)