Keywords
Summary

Keywords

1. Socialna varnost delavcev migrantov – Pristojnost držav članic glede organiziranja svojih sistemov socialne varnosti – Meje – Spoštovanje prava Unije – Pravila Pogodbe o prostem gibanju delavcev – Posledice glede ugodnosti, dodeljenih na podlagi same zakonodaje države članice

(Člen 45 PDEU in 48 PDEU; Uredba Sveta št. 1408/71)

2. Socialna varnost delavcev migrantov – Zdravstveno zavarovanje – Oseba, ki prejema eno pokojnino v svoji matični državi članici in drugo v drugi državi članici – Vrnitev v matično državo članico ob upokojitvi

(Uredba Sveta št. 1408/71, člena 15 in 27)

Summary

1. Cilj členov 45 PDEU in 48 PDEU ne bi bil dosežen, če bi delavci migranti zaradi izvrševanja pravice do prostega gibanja izgubili ugodnosti socialne varnosti, ki jim jih zagotavlja sama zakonodaja države članice, predvsem kadar gre pri teh ugodnostih za nasprotno dajatev za prispevke, ki so jih plačali. Ureditve Unije na področju približevanja nacionalnih zakonodaj o socialni varnosti ob upoštevanju zlasti njenih ciljev namreč ni mogoče uporabiti tako – razen izrecnih izjem, skladnih s temi cilji – da bi se delavcu migrantu ali po njem upravičenim osebam odrekla pravica do dajatev, ki temu delavcu pripadajo na podlagi same zakonodaje države članice. Namen teh členov in Uredbe št. 1408/71, sprejete za izvajanje teh členov, je zlasti preprečiti, da bi bil delavec, ki je uveljavil pravico do prostega gibanja in je bil zaposlen v več kot eni državi članici, brez objektivne utemeljitve obravnavan manj ugodno kot delavec, ki je bil med vso kariero zaposlen v eni sami državi članici.

(Glej točke od 74 do 76.)

2. Člena 15 in 27 Uredbe št. 1408/71, kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97 in kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1386/2001, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da bi bila lahko oseba, ki prejema starostno pokojnino od zavoda za pokojninsko zavarovanje iz svoje matične države članice in iz države članice, kjer je prebivala večino poklicnega življenja, in se je iz zadnje države članice preselila v matično državo članico, na podlagi prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja za primer potrebe po pomoči in postrežbi v državi članici, kjer je prebivala večino poklicnega življenja, še naprej upravičena do denarne dajatve na podlagi tega zavarovanja, zlasti v primeru – katerega obstoj mora preveriti nacionalno sodišče – če v državi članici stalnega prebivališča ne bi obstajale denarne dajatve v zvezi s posebnim tveganjem potrebe po pomoči in postrežbi.

Če so, nasprotno, v ureditvi države članice stalnega prebivališča določene denarne dajatve v zvezi s posebnim tveganjem potrebe po pomoči in postrežbi, vendar le v znesku, ki je nižji od zneska dajatev druge države članice v zvezi s tem tveganjem, je treba člen 27 Uredbe št. 1408/71, kakor je bila spremenjena, razlagati tako, da je taka oseba, na stroške pristojnega nosilca, upravičena do dodatka, ki je enak razliki med obema zneskoma.

(Glej točko 88 in izrek.)