Keywords
Summary

Keywords

Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davki na dobiček

(člen 56 ES)

Summary

Člen 56 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, v kateri je bil dobiček, ustvarjen od prodaje deležev v kapitalski družbi s sedežem v drugi državi članici, obdavčljiv že v določenem letu, če je imel odsvojitelj v predhodnih petih letih, neposredno ali posredno, najmanj 1-odstotni delež kapitala družbe, medtem ko je bil dobiček, ustvarjen od prodaje – pod enakimi pogoji – deležev kapitalske družbe s sedežem v tej prvi državi članici, ki je v celoti podvržen davku od dohodka pravnih oseb, obdavčljiv v določenem letu le v primeru znatnega, najmanj 10-odstotnega, deleža.

Posledica takega različnega obravnavanja glede na kraj kapitalske naložbe je namreč odvračanje delničarja od vlaganja svojega kapitala v družbo s sedežem v drugi državi in ima prav tako omejevalni učinek pri družbah s sedežem v drugih državah, ker pomeni oviro njihovemu zbiranju kapitala v zadevni državi članici. V zvezi s tem ni pomembno, da je različno obravnavanje obstajalo le v omejenem časovnem obdobju, ker ta sama okoliščina namreč ne izključuje, da ima različno obravnavanje pomembne učinke in da je prosti pretok kapitala tako dejansko oviran.

Tako različno obravnavanje ne more biti utemeljeno s potrebo po zagotovitvi polne obdavčitve, ki je povezana z ohranitvijo skladnosti davčne ureditve, ker za delničarja ne obstaja neposredna zveza med zadevno davčno ugodnostjo in nadomestitvijo te ugodnosti z določenim davčnim odtegljajem. Poleg tega tako različno obravnavanje ne more biti utemeljeno s prosto presojo držav članic pri vzpostavitvi prehodne ureditve za dolgoročno vzpostavitev skladnosti sistema davka od dohodka nacionalnih pravnih oseb s pravom Skupnosti in odpravo morebitne diskriminacije. Ta prosta presoja je namreč vedno omejena s spoštovanjem temeljnih svoboščin in zlasti s spoštovanjem prostega pretoka kapitala. Tudi če bi bilo mogoče prehodno ureditev, kar zadeva obdavčitev dobičkov, ustvarjenih s prodajo deležev v družbah rezidentkah, razumeti kot legitimno skrb za zagotovitev nemotenega prehoda od prejšnje ureditve k novi, taka okoliščina sama po sebi ne more upravičiti različnega obravnavanja na škodo obdavčitve dobičkov, ustvarjenih s prodajo deležev v družbah nerezidentkah.

(Glej točke 14, 15, 26, 27, 32, 33, 35 in izrek.)