Keywords
Summary

Keywords

1. Pristop novih držav članic k Skupnostim – Akt o pristopu iz leta 2003 – Potrebne prilagoditve določb Akta v zvezi s skupno kmetijsko politiko – Pojem

(Akt o pristopu iz leta 2003, člen 23)

2. Pristop novih držav članic k Skupnostim – Akt o pristopu iz leta 2003 – Potrebne prilagoditve določb Akta v zvezi s skupno kmetijsko politiko – Sklep 2004/281

(Akt o pristopu iz leta 2003, člen 23; Sklep Sveta 2004/281, člen 1(5))

Summary

1. Cilj člena 23 Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je Svetu omogočiti sprejetje določb, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti tega akta z zakonodajnimi spremembami, nastalimi zaradi normativne dejavnosti institucij v okviru skupne kmetijske politike (SKP) med podpisom navedenega akta in dejanskim pristopom novih držav članic. Vendar se ta dodelitev pooblastil ne sme razlagati široko, ker bi se sicer kršil izid pogajanj o pogojih pristopa navedenih držav.

Tako je treba pojem prilagoditve omejiti na ukrepe, ki nikakor ne morejo vplivati na področje uporabe ene od določb Akta o pristopu v zvezi s SKP niti pomembno spremeniti njegove vsebine, in pomenijo zgolj prilagoditev z namenom uskladitve navedenega akta in novih določb, ki so jih sprejele institucije Skupnosti v obdobju med podpisom Akta o pristopu in samim pristopom.

V zvezi z zahtevo nujnosti, ki je potrebna za sprejetje takega prilagoditvenega ukrepa, zadostuje ugotovitev, da naj bi ta zahteva izhajala neposredno iz kakršnihkoli sprememb pravil Skupnosti, ki so nastale zaradi novega normodajnega akta institucij Skupnosti v zvezi s SKP in katerih posledica je povzročitev neskladnosti med določbami Akta o pristopu in novo ureditvijo na podlagi te spremembe.

(Glej točke 44, 45, 48 in 49.)

2. S sprejetjem Sklepa Sveta 2004/281 o prilagoditvi Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, zaradi reforme skupne kmetijske politike, Svet s sprejetjem navedenega sklepa ni prekoračil pooblastil, ki jih ima na podlagi člena 23 Akta o pristopu za prilagoditve določb tega akta v zvezi s SKP, ki se lahko izkažejo za potrebne zaradi spremembe pravil Skupnosti.

Ob upoštevanju Uredbe Sveta 1259/1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike se sistem postopnega uvajanja uporablja za vsa neposredna plačila, dodeljena na podlagi shem podpor iz člena 1 navedene uredbe. Bistveno merilo, ki opredeljuje področje uporabe te uredbe, so pogoji, ki so določeni v njenem členu 1, in ne vključitev določene pomoči v prilogo k njej, pri čemer je navedena uredba le konkretizacija te določbe.

V zvezi z neposrednimi plačili v novih državah članicah je bilo načelo splošne uporabe sistema „phasing-in“ za vse neposredne pomoči uvedeno med pristopnimi pogajanji in izrecno določeno z Aktom o pristopu, s katerim je bil v navedeno uredbo vstavljen člen 1a. Poleg tega člen 1, točka 5, Sklepa 2004/281 določa zgolj postopno uvajanje neposrednih plačil v novih državah članicah v skladu z enakim razporedom in odstotki, kot so bili določeni prej s členom 1a navedene uredbe, kot je bila spremenjena z Aktom o pristopu. Zato se ne šteje, da je bilo s Sklepom 2004/281 bistveno spremenjeno področje uporabe sistema „phasing-in“ ali temeljna vsebina obveznosti in pravic, ki izhajajo iz njega.

Poleg tega je položaj kmetijstva v novih državah članicah bistveno različen od obstoječega položaja v starih državah članicah, kar je upravičevalo postopno uporabo pomoči Skupnosti, zlasti pomoči v zvezi s shemami neposrednih podpor, da ne bi bilo ovirano nujno prestrukturiranje, ki se je izvajalo v kmetijskem sektorju teh novih držav članic. Iz teh ugotovitev izhaja, da je tožeča stranka v položaju, ki ni primerljiv s položajem starih držav članic, ki imajo neomejen dostop do shem neposrednih podpor, kar onemogoča učinkovito primerjavo.

Nazadnje, ker Sklep 2004/281 ponavlja načelo in načine uporabe sistema „phasing in“, kot so bila določena v Aktu o pristopu, ne da bi razširil njihovo razsežnost, ta sklep v nasprotju s trditvami tožeče stranke ne ogroža sporazuma iz pristopnih pogajanj in tako ne krši načela dobre vere.

(Glej točke 55, 66, 67, 76, od 78 do 80, 87, 88 in 92.)