Zadeva C-116/11

Bank Handlowy w Warszawie SA

in

PPHU „ADAX“/Ryszard Adamiak

proti

Christianapol sp. z o.o.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy Poznań-Stare Miasto w Poznaniu)

„Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 1346/2000 — Postopki zaradi insolventnosti — Pojem ‚končanje postopka‘ — Možnost sodišča, ki odloča o sekundarnem postopku insolventnosti, da ugotavlja dolžnikovo insolventnost — Možnost uvedbe postopka likvidacije kot sekundarnega postopka, če je glavni postopek postopek ‚sauvegarde‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. novembra 2012

1. Sodni postopek – Predlog za ponoven začetek ustnega postopka – Predlog za predložitev stališč glede pravnih vprašanj, ki so navedena v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca – Pogoji za ponovno uvedbo

   (Poslovnik Sodišča, člen 61)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Postopki zaradi insolventnosti – Uredba št. 1346/2000 – Področje uporabe – Postopki, ki so vpisani v prilogo A Uredbe

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, člena 1(1) in 2(a))

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Postopki zaradi insolventnosti – Uredba št. 1346/2000 – Pravo, ki se uporablja – Pojem končanje postopka – Vprašanje nacionalnega prava

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, člena 4(2) in 2(j))

4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Postopki zaradi insolventnosti – Uredba št. 1346/2000 – Sekundarni postopki – Glavni postopek, ki ima varovalni namen – Možnost uvedbe sekundarnega postopka

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, člen 27)

5. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Postopki zaradi insolventnosti – Uredba št. 1346/2000 – Sekundarni postopki – Nemožnost, da se v teh postopkih presoja dolžnikova insolventnost

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z uredbo št. 788/2008, člen 27)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 26 do 30.)

2.  Kadar je postopek vpisan v prilogo A Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, ga je treba šteti za upoštevnega glede področja uporabe te uredbe. Ta vpis ima neposreden in obvezen učinek povezave z določbami Uredbe.

   (Glej točko 33.)

3.  Člen 4(2)(j) Uredbe (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, je treba razlagati tako, da to, kdaj se postopek šteje za končanega, določa nacionalno pravo države članice, v kateri je bil postopek insolventnosti uveden.

   Člen 4 Uredbe št. 1346/2000 namreč pomeni kolizijsko določbo, ki nadomešča nacionalna pravila mednarodnega zasebnega prava. Za kolizijsko določbo je značilno, da sama ne podaja odgovora na materialnopravno vprašanje, temveč zgolj določa, katero pravo se uporabi za odgovor. Zato vprašanja, kakršna so o pogojih in učinkih končanja postopka insolventnosti, glede katerih se člen 4(2)(j) izrecno sklicuje na nacionalno pravo, ne morejo biti predmet samostojne razlage, ampak jih je treba reševati ob uporabi lex concursus, glede katerega je določeno, da se uporablja.

   (Glej točke 47, 48, 50, 52 in točko 1 izreka.)

4.  Člen 27 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, je treba razlagati v smislu, da dovoljuje uvedbo sekundarnega postopka insolventnosti v državi, v kateri je dolžnikova poslovalnica, tudi če ima glavni postopek varovalni namen. Sodišče, ki je pristojno za uvedbo sekundarnega postopka, mora upoštevati cilje glavnega postopka in namen Uredbe ob upoštevanju načela lojalnega sodelovanja.

   (Glej točko 63 in točko 2 izreka.)

5.  Člen 27 Uredbe 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, je treba razlagati tako, da sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo sekundarnega postopka insolventnosti, ne more ugotavljati insolventnosti dolžnika, proti kateremu je bil v drugi državi članici uveden glavni postopek, četudi ima ta postopek varovalni namen.

   Ker se namreč glavni postopek insolventnosti, ki je uveden v eni od držav članic, prizna v vseh drugih državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri so bili uvedeni postopki, ugotovitev sodišča, ki je pristojno za uvedbo glavnega postopka, glede dolžnikove insolventnosti, zavezuje sodišče, ki odloča o morebitnem predlogu za uvedbo sekundarnega postopka. Poleg tega se v skladu z Uredbo št. 1346/2000 za uvedbo glavnega postopka zahteva, da pristojno sodišče predhodno preveri, ali je dolžnik po njegovem nacionalnem pravu insolventen.

   (Glej točke od 68 do 70, 74 in točko 3 izreka.)

Zadeva C-116/11

Bank Handlowy w Warszawie SA

in

PPHU „ADAX“/Ryszard Adamiak

proti

Christianapol sp. z o.o.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy Poznań-Stare Miasto w Poznaniu)

„Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 1346/2000 — Postopki zaradi insolventnosti — Pojem ‚končanje postopka‘ — Možnost sodišča, ki odloča o sekundarnem postopku insolventnosti, da ugotavlja dolžnikovo insolventnost — Možnost uvedbe postopka likvidacije kot sekundarnega postopka, če je glavni postopek postopek ‚sauvegarde‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. novembra 2012

1. Sodni postopek — Predlog za ponoven začetek ustnega postopka — Predlog za predložitev stališč glede pravnih vprašanj, ki so navedena v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca — Pogoji za ponovno uvedbo

   (Poslovnik Sodišča, člen 61)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Področje uporabe — Postopki, ki so vpisani v prilogo A Uredbe

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, člena 1(1) in 2(a))

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Pravo, ki se uporablja — Pojem končanje postopka — Vprašanje nacionalnega prava

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, člena 4(2) in 2(j))

4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Sekundarni postopki — Glavni postopek, ki ima varovalni namen — Možnost uvedbe sekundarnega postopka

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, člen 27)

5. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Sekundarni postopki — Nemožnost, da se v teh postopkih presoja dolžnikova insolventnost

   (Uredba Sveta št. 1346/2000, kakor je bila spremenjena z uredbo št. 788/2008, člen 27)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 26 do 30.)

2.  Kadar je postopek vpisan v prilogo A Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, ga je treba šteti za upoštevnega glede področja uporabe te uredbe. Ta vpis ima neposreden in obvezen učinek povezave z določbami Uredbe.

   (Glej točko 33.)

3.  Člen 4(2)(j) Uredbe (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, je treba razlagati tako, da to, kdaj se postopek šteje za končanega, določa nacionalno pravo države članice, v kateri je bil postopek insolventnosti uveden.

   Člen 4 Uredbe št. 1346/2000 namreč pomeni kolizijsko določbo, ki nadomešča nacionalna pravila mednarodnega zasebnega prava. Za kolizijsko določbo je značilno, da sama ne podaja odgovora na materialnopravno vprašanje, temveč zgolj določa, katero pravo se uporabi za odgovor. Zato vprašanja, kakršna so o pogojih in učinkih končanja postopka insolventnosti, glede katerih se člen 4(2)(j) izrecno sklicuje na nacionalno pravo, ne morejo biti predmet samostojne razlage, ampak jih je treba reševati ob uporabi lex concursus, glede katerega je določeno, da se uporablja.

   (Glej točke 47, 48, 50, 52 in točko 1 izreka.)

4.  Člen 27 Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, je treba razlagati v smislu, da dovoljuje uvedbo sekundarnega postopka insolventnosti v državi, v kateri je dolžnikova poslovalnica, tudi če ima glavni postopek varovalni namen. Sodišče, ki je pristojno za uvedbo sekundarnega postopka, mora upoštevati cilje glavnega postopka in namen Uredbe ob upoštevanju načela lojalnega sodelovanja.

   (Glej točko 63 in točko 2 izreka.)

5.  Člen 27 Uredbe 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 788/2008, je treba razlagati tako, da sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo sekundarnega postopka insolventnosti, ne more ugotavljati insolventnosti dolžnika, proti kateremu je bil v drugi državi članici uveden glavni postopek, četudi ima ta postopek varovalni namen.

   Ker se namreč glavni postopek insolventnosti, ki je uveden v eni od držav članic, prizna v vseh drugih državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri so bili uvedeni postopki, ugotovitev sodišča, ki je pristojno za uvedbo glavnega postopka, glede dolžnikove insolventnosti, zavezuje sodišče, ki odloča o morebitnem predlogu za uvedbo sekundarnega postopka. Poleg tega se v skladu z Uredbo št. 1346/2000 za uvedbo glavnega postopka zahteva, da pristojno sodišče predhodno preveri, ali je dolžnik po njegovem nacionalnem pravu insolventen.

   (Glej točke od 68 do 70, 74 in točko 3 izreka.)