Keywords
Summary

Keywords

1. Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek na dohodek – Obdavčitev dividend – Izračun davčnega odbitka, ki je odobren davčnemu zavezancu iz postopka v glavni stvari v državi članici za dividende, ki jih nakaže kapitalska družba v drugi državi članici

(člena 56 ES in 58 ES)

2. Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek na dohodek – Obdavčitev dividend – Dokazi, ki jih mora predložiti davčni zavezanec iz postopka v glavni stvari v državi članici, da bi pridobil davčni odbitek za dividende, ki jih nakaže kapitalska družba s sedežem v drugi državi članici

(člena 56 ES in 58 ES)

3. Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek na dohodek – Obdavčitev v državi članici dividend, ki jih nakaže kapitalska družba s sedežem v drugi državi članici

Summary

1. Člena 56 ES in 58 ES nasprotujeta temu, da se za izračun zneska davčnega odbitka, do katerega je upravičen delničar, ki je neomejeno davčno zavezan v državi članici, v zvezi z dividendami, ki jih izplača kapitalska družba s sedežem v drugi državi članici, ob nepredložitvi dokazov, ki so zahtevani z zakonodajo prve države članice, uporabi nacionalna določba, v skladu s katero se davek od dohodkov pravnih oseb, ki bremeni tuje dividende, odbije od dohodnine delničarja v višini deleža davka od dohodkov pravnih oseb, ki bremeni bruto dividende, ki jih izplačajo družbe prve države članice.

Izračun davčnega odbitka je treba opraviti sorazmerno s stopnjo obdavčitve dobička, plačanega na podlagi davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja za družbo, ki izplača dividende, v skladu s pravom države članice, v kateri ima sedež, ne da bi znesek, ki ga je treba odbiti, mogel preseči znesek dohodnine, ki jo je treba plačati od dividend, ki jih je prejel upravičeni delničar v državi članici, v kateri je neomejeno davčno zavezan.

Kadar država članica pozna sistem preprečevanja ali zmanjšanja verižne obdavčitve ali ekonomskega dvojnega obdavčevanja za dividende, ki jih družbe rezidentke izplačajo rezidentom, mora dividende, ki jih rezidentom izplačajo družbe nerezidentke, obravnavati enako. To pomeni, da je treba v takšnem primeru nacionalni sistem v največji možni meri prenesti na čezmejne primere.

(Glej točke 29, 31 in 34 ter točko 1 izreka.)

2. Glede tega, kako natančni morajo biti dokazi, ki so zahtevani za pravico do davčnega odbitka v zvezi z delnicami, ki jih je izplačala kapitalska družba s sedežem v drugi državi članici kot tisti, v kateri je upravičenec neomejeno davčno zavezan, je treba člena 56 ES in 58 ES razlagati tako, da nasprotujeta uporabi nacionalne določbe, na podlagi katere morata biti natančnost in oblika predložitve dokazov, ki jih mora predložiti tak upravičenec, enaki tistima, ki se zahtevata, če ima družba, ki izplača dividende, sedež v državi članici obdavčitve tega upravičenca.

Davčni organi te zadnje države članice imajo pravico, da od navedenega upravičenca zahtevajo predložitev dokazov, ki jim omogočajo jasno in natančno preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev davčnega odbitka, določenega v nacionalni zakonodaji, ne da bi bilo mogoče ta davčni odbitek oceniti.

Ureditev države članice, ki bi osebam, ki so neomejeno davčno zavezane za plačilo dohodnine v tej državi članici in ki so vlagale v kapitalske družbe s sedežem v drugi državi članici, absolutno prepovedovala predložitev dokazov, ki zlasti glede predložitve dokazov ustrezajo drugim merilom kot tistim, ki so z zakonodajo prve države članice predpisana za nacionalna vlaganja, ne bi le nasprotovala načelu dobrega upravljanja, ampak bi predvsem presegla to, kar je nujno za dosego cilja učinkovitosti davčnega nadzora.

(Glej točki 43 in 53 ter točko 2 izreka.)

3. Načelo učinkovitosti nasprotuje spremenjeni nacionalni ureditvi, ki retroaktivno in brez določitve prehodnega roka onemogoča pridobitev odbitja tujega davka družb, ki je bremenil dividende, ki jih je izplačala kapitalska družba s sedežem v drugi državi članici, s predložitvijo bodisi potrdila o plačilu tega davka skladno z zahtevami iz zakonodaje države članice, v kateri je upravičenec do teh dividend neomejeno davčno zavezan, bodisi dokazov, ki davčnim organom te države članice omogočajo jasno in natančno preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev davčnega odbitka. Predložitveno sodišče mora določiti, kaj je razumen rok za predložitev navedenega potrdila ali navedenih dokazov.

Ko gre za vračilo neupravičeno obračunanih nacionalnih dajatev, kadar so načini vračila retroaktivno spremenjeni z nacionalnim pravom, načelo učinkovitosti zahteva, da nova zakonodaja vzpostavi prehodni režim, ki po njenem sprejetju omogoča zavezancem zadosten rok za vložitev zahtevkov za vračilo, ki so jih bili upravičeni predložiti med veljavnostjo stare zakonodaje.

(Glej točki 57 in 59 ter točko 3 izreka.)