This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62005CJ0431
Povzetek sodbe
Povzetek sodbe
1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Razlaga mednarodnega sporazuma, sklenjenega med Skupnostjo in državami članicami na podlagi deljene pristojnosti
(člen 234 ES; Sporazum TRIPs, člen 33)
2. Mednarodni sporazumi – Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
(Sporazum TRIPs, člen 33)
1. Sodišče, ki mu je spor predložen v skladu z določbami Pogodbe ES, zlasti s členom 234 ES, iz razloga, ker so Skupnost in njene države članice sklenile Sporazum TRIPs na podlagi deljene pristojnosti, je pristojno za določitev obveznosti, ki jih je Evropska skupnost tako prevzela, in v ta namen za razlago določb Sporazuma TRIPs. Vprašanje o delitvi pristojnosti med Skupnostjo in njenimi državami članicami zahteva enoten odgovor na ravni Skupnosti, ki ga lahko poda le Sodišče.
Zato obstaja nedvomen interes Skupnosti za to, da se Sodišče šteje za pristojno za razlago člena 33 Sporazuma TRIPs o minimalnem trajanju patentnega varstva, da bi ugotovilo, ali pravo Skupnosti nasprotuje temu, da se tej določbi prizna neposredni učinek.
(Glej točke 33 in od 36 do 38.)
2. V okoliščinah Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki je priloga 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, podpisanemu v Marakešu 15. aprila 1994 in potrjenemu s Sklepom Sveta 94/800 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, kadar gre za področje, ki ga Skupnost še ni normativno uredila in ki zato sodi v pristojnost držav članic, varstvo intelektualne lastnine in ukrepi, ki jih v ta namen sprejmejo sodni organi, ne spadajo v pravo Skupnosti, slednje pa niti ne zahteva niti ne izključuje tega, da pravni red države članice posameznikom prizna pravico, da se neposredno sklicujejo na določbo Sporazuma TRIPs, ali da naloži sodišču, da to določbo uporabi po uradni dolžnosti.
Nasprotno, če je ugotovljeno, da je zadevno področje normativno urejeno na ravni Skupnosti, se uporablja pravo Skupnosti, kar pomeni obveznost, da se Sporazum TRIPs kar v največji meri razlaga enotno, vendar pa zadevni določbi tega sporazuma ni mogoče pripisati neposrednega učinka.
Ugotoviti je torej treba, da Komisija še ni izvrševala svojih pristojnosti na področju patentov (kamor spada člen 33 Sporazuma TRIPs o minimalnem trajanju patentnega varstva) ali vsaj da to izvrševanje na notranji ravni doslej ni bilo dovolj pomembno, da bi lahko šteli, da glede na sedanje stanje to področje spada v pravo Skupnosti.
Zato glede na trenutno stanje prava Skupnosti na področju patentov pravo Skupnosti ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, neposredno uporabi člen 33 Sporazuma TRIPs.
(Glej točke 34, 35, 46, 48 in izrek.)