SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 18. maja 2015

Bruno Dupré

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci — Osebje ESZD — Začasni uslužbenec — Člen 98 Kadrovskih predpisov — Člen 2(e) PZDU — Pogodba o zaposlitvi — Uvrstitev — Ugovor nezakonitosti razpisa za prosto delovno mesto — Delovno mesto v nazivu AD 5, razpisano za osebje nacionalnih diplomatskih služb in uradnike v nazivih od AD 5 do AD 14 — Načelo usklajenosti med nazivom in delovnim mestom — Zamudna sodba“

Predmet

:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero B. Dupré predlaga razglasitev ničnosti svoje pogodbe o zaposlitvi kot začasni uslužbenec Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), podpisane 1. aprila 2013, ker je bil uvrščen v naziv AD 5, in povračilo domnevno utrpele škode.

Odločitev

:

Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1. Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Uvrstitev v naziv – Usklajenost med nazivom in delovnim mestom – Zaposlitev na delovno mesto, ki ga je prej zasedal uradnik z višjim nazivom – Okoliščina, ki ne preprečuje zaposlitve v nižjem nazivu – Imenovanje člana osebja nacionalne diplomatske službe države članice za začasnega uslužbenca – Upoštevanje prej opravljanih nalog v vlogi napotenega nacionalnega strokovnjaka – Izključitev

   (Kadrovski predpisi, členi 5, 32 in 98, točka 1; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 2(e), 15(1) in 50b; Sklep Sveta 2010/427)

2. Uradniki – Zaposlovanje – Uvrstitev v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Usklajenost med nazivom in delovnim mestom – Kršitev samo v primeru opravljanja nalog, ki znatno presegajo zadevni naziv in delovno mesto

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 7, in Priloga I, točka A)

3. Uradniki – Zaposlovanje – Uvrstitev v naziv – Imenovanje člana osebja nacionalne diplomatske službe države članice za začasnega uslužbenca – Uvrstitev v naziv z razpisa za prosto delovno mesto brez upoštevanja delovne dobe – Različno obravnavanje redno zaposlenih uradnikov, ki imajo pravico do ohranitve svojega naziva – Neobstoj diskriminacije

   (Listina o temeljnih pravicah, člen 21(1); Kadrovski predpisi za uradnike, člen 1d; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2(e) in 50b; Sklep Sveta 2010/427, člen 6(7))

1.  Pravilo usklajenosti med nazivom in delovnim mestom pomeni, da se primerjajo naloge, ki jih opravlja uradnik ali uslužbenec, in njegov naziv na hierarhični lestvici, pri tem pa se upoštevajo narava, pomembnost in obseg nalog.

   V zvezi s tem okoliščina, da je uradnik ali uslužbenec zaposlen na delovnem mestu, ki ga je prej zasedal uradnik z višjim nazivom, ne more vplivati na zakonitost odločbe o uvrstitvi, v skladu s katero bi bil glede na razpis za prosto delovno mesto, na katero bi se prijavil, uvrščen v osnovni naziv iz funkcionalne skupine AD.

   Kadar organ Unije napotenega nacionalnega strokovnjaka iz nacionalne diplomatske službe imenuje za začasnega uslužbenca, nalog, ki jih je pred tem zadevna oseba opravljala pri istem organu kot napoteni nacionalni strokovnjak, ni mogoče upoštevati za primerjavo z nalogami, ki ustrezajo delovnemu mestu začasnega uslužbenca, saj se zadevna oseba kot napoteni nacionalni strokovnjak ne more sklicevati na uvrstitev v naziv na podlagi Kadrovskih predpisov.

   (Glej točke 54, 57 in 58.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodbi Michail/Komisija, F‑100/09, EU:F:2011:132, točka 65, in BV/Komisija, F‑133/11, EU:F:2013:199, točke od 64 do 67.

2.  Kadrovski predpisi od spremembe 1. maja 2004, razen nazivov AD 15 in AD 16 za delovni mesti direktorja in/ali generalnega direktorja, ne določajo usklajenosti med opravljanimi nalogami in določenim nazivom, temveč dopuščajo ločitev med nazivom in nalogo, zato uradniki iz funkcionalne skupine AD karierno napredujejo linearno, in sicer od naziva AD 5 do naziva AD 14.

   Tako lahko uradniki ali začasni uslužbenci z različnimi nazivi opravljajo enake ali podobne naloge, kakor izhaja iz točke A Priloge I h Kadrovskim predpisom, ki za večino v njej naštetih nalog določa, da jih lahko opravljajo uradniki z različnimi nazivi. Pravilo usklajenosti med nazivom in delovnim mestom je torej prekršeno le, če opravljane naloge kot celota znatno presegajo naloge, ki ustrezajo nazivu in delovnemu mestu zadevnega uradnika ali uslužbenca.

   (Glej točke 60, 62 in 77.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodbi Bouillez in drugi/Svet, F‑53/08, EU:F:2010:37, točka 54, ter Z/Sodišče, F‑88/09 in F‑48/10, EU:F:2012:171, točka 138, o kateri poteka postopek s pritožbo pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑88/13 P.

3.  Če se dve kategoriji oseb, katerih dejanski in pravni položaj ni bistveno drugačen, različno obravnavata oziroma če se dva različna položaja obravnavata enako, gre za kršitev načela enakega obravnavanja.

   Načelo enakega obravnavanja ni prekršeno, če razpis za prosto delovno mesto, ki ga je objavil organ Unije, določa po eni strani, da uradnik ob zasedbi delovnega mesta ohrani svoj naziv, in po drugi strani, da se napoteni član osebja diplomatske službe države članice ob zasedbi delovnega mesta začasnega uslužbenca uvrsti v naziv AD 5, zato se ta ne more sklicevati na svojo delovno dobo, ker uradniki Unije in člani osebja nacionalnih diplomatskih služb držav članic, napoteni v institucijo ali organ Unije, niti z vidika okoliščin, v katerih naj bi potekala njihova poklicna pot, niti z vidika načina ocenjevanja delovne dobe s strani izvorne institucije niso ne v enakem ne v podobnem položaju.

   Uradniki iz funkcionalne skupine AD lahko namreč na svoji poklicni poti v institucijah Unije, pri čemer opravljajo zlasti naloge idejnega snovanja in raziskovanja, napredujejo od naziva AD 5 do naziva AD 14.

   Nasprotno pa iz člena 50b pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izhaja, da se za člane osebja nacionalnih diplomatskih služb držav članic, tudi če so zaposleni kot začasni uslužbenci na podlagi člena 2(e) navedenih pogojev, šteje, da bodo pozneje nadaljevali poklicno pot v svoji prvotni instituciji, saj jih lahko institucija ali agencija Unije zaposli največ za štiri leta, to obdobje pa je mogoče podaljšati le enkrat največ za nadaljnja štiri leta, pri čemer je izjemoma mogoče dodatno podaljšanje pogodbe za dve leti, kar pomeni, da so lahko navedeni uradniki napoteni za največ deset let z jamstvom, da jih bodo države članice po koncu njihovega obdobja zaposlitve v instituciji ali agenciji Unije takoj vrnile na delo.

   (Glej točke 69 in od 73 do 76.)

   Napotitev na:

   Sodišče prve stopnje: sodba Afari/ECB, T‑11/03, EU:T:2004:77, točka 65 in navedena sodna praksa.

   Sodiče za uslužbence: sodba Schönberger/Parlament, F‑7/08, EU:F:2009:10, točka 45 in navedena sodna praksa.