SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

15. april 2015

Nikolaos Pipiliagkas

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci — Uradniki — Premestitev v interesu službe — Člen 26 Kadrovskih predpisov — Pravica do obrambe“

Predmet

:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero N. Pipiliagkas predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe organa Evropske komisije, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), s katero je bil z učinkom od 1. januarja 2013 premeščen v direkcijo za skupna sredstva Generalnega direktorata (GD) za mobilnost in promet (v nadaljevanju: GD za mobilnost) v Bruslju (Belgija).

Odločitev

:

Odločba Evropske komisije z dne 19. decembra 2012 o premestitvi N. Pipiliagkasa v direkcijo za skupna sredstva Generalnega direktorata za mobilnost in promet v Bruslju (Belgija) z učinkom od 1. januarja 2013 se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Evropska komisija nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasil N. Pipiliagkas.

Povzetek

1. Sodni postopek – Ukrepi procesnega vodstva – Predlog za umik nekaterih dokumentov iz spisa, ki ga je vložil uradnik, ki se sklicuje na njihovo nevključitev v osebni spis – Zavrnitev

   (Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 137(2); Kadrovski predpisi, člen 26)

2. Uradniki – Osebni spis – Dokumenti, ki morajo biti v spisu – Odločba, ki posega v upravni status uradnika – Pojem – Sporočila uradnika, ki graja ravnanje drugega uradnika, ki je nato premeščen – Vključitev

   (Kadrovski predpisi, člen 26, prvi odstavek, točka (a))

3. Uradniki – Odločba, ki posega v upravni status uradnika – Upoštevanje elementov, ki niso v njegovem osebnem spisu – Odločilen vpliv – Razglasitev ničnosti – Pogoji

   (Kadrovski predpisi, člena 26, drugi odstavek,in90 (1))

4. Uradniki – Načela – Pravice do obrambe – Obveznost, da se zadevni osebi pred sprejetjem akta, ki posega v njen položaj, da možnost izjave – Obseg

1.  Člen 26 Kadrovskih predpisov instituciji prepoveduje, da proti uradniku uporabi ali se sklicuje na dokumente, ki morajo biti v njegovem osebnem spisu, vendar v njem niso bili omenjeni, zaradi česar se lahko odločba uprave, ki temelji na takih dokumentih, razglasi za nično. Vendar ta člen nikakor ne ureja dopustnosti dokumentov v okviru sodnega postopka.

   Poleg tega bi izločitev dokumentov, predloženih v okviru takega postopka, povzročila, da sodišče Unije ne bi moglo preučiti tožbenih razlogov, podanih pred njim, ki bi temeljili na navedenih dokumentih. V zvezi s tem ne bi bilo smiselno, da se dokumenti, ki so bili uporabljeni za preučitev tožbenega razloga, izločijo iz razprave po razpravi, ki je bila namenjena prav odločitvi o navedenem tožbenem razlogu. Poleg tega bi bilo tako ravnanje v nasprotju s členom 137(2) Poslovnika Splošnega sodišča Evropske unije, v skladu s katerim mora v primeru pritožbe sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prvostopenjski spis poslati sodnemu tajništvu prvonavedenega sodišča.

   (Glej točki 26in27 .)

   Napotitev na:

   Sodišče prve stopnje: sodbi Rozand-Lambiotte/Komisija, T‑96/95, EU:T:1997:25, točka 42, in de Brito Sequeira Carvalho/Komisija in Komisija/de Brito Sequeira Carvalho, T‑40/07 P in T‑62/07 P, EU:T:2009:382, točka 99.

2.  Člen 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov sam po sebi upravi ne nalaga obveznosti, da v osebni spis vloži vsak dokument, ki se nanaša na uradnika. Tako razlikuje med, na eni strani, „dokumenti“, ki so lahko v osebnem spisu le, če se nanašajo na upravni status zadevnega uradnika, in „poročili“, ki se lahko vložijo v ta spis le, če se nanašajo na njegove sposobnosti, učinkovitost in vedenje, ter, na drugi strani, vsemi drugimi dokumenti v zvezi z zadevnim uradnikom.

   Člen 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov, kar zadeva zgoraj navedena poročila, napotuje na uradne dokumente, ki se nanašajo na sposobnosti, učinkovitost in vedenje uradnikov. Vendar morajo biti v osebnem spisu tudi dokumenti, v katerih so opisana dejstva ali dejanske okoliščine v zvezi z ravnanjem uradnika, ki bodo nato uporabljeni za sprejetje odločbe, ki vpliva na njegov upravni status in kariero, kot so mnenje v obliki obvestila, ki vsebuje presojo uradnikovih sposobnosti in vedenja, ali že obstoječi dokumenti, ki vsebujejo vse trditve o očitanih dejstvih, celo vsi dokumenti, ki lahko vplivajo na upravni status uradnika in njegovo kariero. Vendar člen 26 Kadrovskih predpisov instituciji nikakor ne prepoveduje, da začne preiskavo in sestavi spis v ta namen, edini dokumenti v zvezi s to preiskavo, ki morajo biti priloženi uradnikovemu spisu, pa so morebitne odločbe o sankcioniranju, sprejete na podlagi spisa preiskave.

   Poleg tega se elektronski dopisi načeloma ne morejo šteti za poročila v smislu člena 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov. Podobno se tudi obvestilo, katerega avtor ni upravni organi, ne more šteti za poročilo v smislu člena 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov.

   Zadevni uradnik mora biti načeloma seznanjen z dokumentom v zvezi s svojim upravnim statusom, ki lahko odločilno vpliva na odločbo, nato pa mora biti ta dokument vložen v njegov osebni spis. Kar zadeva posebej odločbo o premestitvi uradnika, se kljub temu, da ne gre za poročilo v zvezi s sposobnostmi, učinkovitostjo in vedenjem zadevnega uradnika v smislu člena 26 Kadrovskih predpisov, ta seznanitev in vložitev v osebni spis a priori zahtevata za elektronske dopise in podpisano obvestilo uradnikov in uslužbencev, v katerih je grajano ravnanje zadevnega uradnika, ker lahko odločilno vplivajo na odločitev o tem, ali bo ta premeščen ali ne.

   (Glej točke 42, 43, 46in48 .)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba Ojha/Komisija, C‑294/95 P, EU:C:1996:434, točka 67;

   Sodišče prve stopnje: sodbe Rozand-Lambiotte/Komisija, EU:T:1997:25, točka 42; Apostolidis/Sodišče, T‑86/97, EU:T:1998:71, točka 36; Ojha/Komisija, T‑77/99, EU:T:2001:71, točka 57; Recalde Langarica/Komisija, T‑344/99, EU:T:2001:237, točka 60; Cwik/Komisija, T‑155/03, T‑157/03 in T‑331/03, EU:T:2005:447, točka 52, in de Brito Sequeira Carvalho/Komisija in Komisija/de Brito Sequeira Carvalho, EU:T:2009:382, točka 96;

   Sodišče za uslužbence: sodbi Bianchi/ETF, F‑38/06, EU:F:2007:117, točki 45in48 , in Talvela/Komisija, F‑43/06, EU:F:2007:162, točki od5959 62od do .

3.  Zgolj dejstvo, da nekateri dokumenti niso bili vloženi v osebni spis uradnika, ne more upravičiti razglasitve ničnosti odločbe, ki posega v položaj, če je bila zadevna oseba z njimi dejansko seznanjena.

   Iz člena 26, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov namreč izhaja, da prepoved, da se proti uradniku uporabijo dokumenti v zvezi z njegovim upravnim statusom, velja le za dokumente, s katerimi ni bil predhodno seznanjen. Ne velja pa za dokumente, ki – čeprav je bil z njimi seznanjen – še niso bili vloženi v njegov osebni spis. Če bi institucija take dokumente vložila v osebni spis uradnika, bi ta lahko vedno vložil zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov, in če bi bila ta zavrnjena, upravno pritožbo. Vendar instituciji v nobenem primeru ni mogoče preprečiti, da odločbo v interesu službe sprejme na podlagi dokumentov, s katerimi je bil uradnik predhodno seznanjen, samo zato ker niso bili vloženi v njegov osebni spis.

   (Glej točko 49.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba Ojha/Komisija, EU:C:1996:434, točka 68;

   Sodišče prve stopnje: sodba Recalde Langarica/Komisija, EU:T:2001:237, točka 60.

4.  Zgolj potrjene seznanjenosti zadevnega uradnika z dejanskimi okoliščinami, na katerih temelji odločba, ki posega v njegov položaj, ni mogoče šteti za zadosten dokaz, de je imel pred sprejetjem te odločbe možnost učinkovito braniti svoje interese. Da bi bilo spoštovanje uradnikove pravice do obrambe zagotovljeno, mora institucija tudi z vsemi sredstvi dokazati, da mu je predhodno razložila, da lahko zadevna dejstva, čeprav niso bila vključena v njegov osebni spis, upravičijo odločbo, ki posega v njegov položaj. Poleg tega iz načela pravice do obrambe, katerega izraz je pravica do izjave, izhaja, da je zadevni osebi pred izdajo odločbe, ki nanjo negativno vpliva, omogočeno, da učinkovito predstavi svoje stališče glede resničnosti in upoštevnosti dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila ta odločba sprejeta. V zvezi s tem si mora uprava v primeru, ko nadrejeni uradnika povabijo na pogovor, prizadevati za to, da je zadevni uradnik jasno obveščen o načrtovanem ukrepu in zlasti o namenu pogovora, da lahko ustrezno predstavi svoje stališče, preden je sprejeta odločitev, ki nanj negativno vpliva.

   Da pa bi lahko zaradi kršitve pravice do izjave razglasili ničnost odločbe, ki posega v položaj, je treba še preučiti, ali bi bil izid postopka lahko drugačen, če te nepravilnosti ne bi bilo. V okviru te preučitve je treba upoštevati vse okoliščine zadeve ter zlasti naravo očitkov in obseg kršitev postopka, storjenih glede na jamstva, ki jih je uradnik lahko dobil.

   V zvezi s tem, kadar se odločba, ki posega v položaj, sprejme na podlagi očitkov, ki temeljijo na subjektivnih vrednostnih ocenah, ki so torej po naravi take, da se lahko spremenijo, bi lahko uradnik, če bi bil zaslišan pred sprejetjem navedene odločbe, predstavil svoje stališče in tako mogoče dosegel spremembo presoj v zvezi z njim.

   (Glej točke 55, 57, 65in66 .)

   Napotitev na:

   Sodišče prve stopnje: sodba de Brito Sequeira Carvalho/Komisija in Komisija/de Brito Sequeira Carvalho, EU:T:2009:382, točka 94;

   Sodišče za uslužbence: sodbe Nastvogel/Svet, F‑4/10, EU:F:2011:134, točka 94; Possanzini/Frontex, F‑124/11, EU:F:2013:137, točka 60; CH/Parlament, F‑129/12, EU:F:2013:203, točka 38; Delcroix/ESZD, F‑11/13, EU:F:2014:91, točki 35in42 , in Tzikas/AFE, F‑120/13, EU:F:2014:197, točka 55.