EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011FO0051

Pachtitis proti Komisiji

Sklep predsednika Sodišča za uslužbence z dne 8. septembra 2011.
Dimitrios Pachtitis proti Evropski komisiji.
Javni uslužbenci - Postopek za izdajo začasne odredbe.
Zadeva F-51/11 R.

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

z dne 8. septembra 2011

Zadeva F-51/11 R

Dimitrios Pachtitis

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Postopek za izdajo začasne odredbe – Predlog za odlog izvršitve akta“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 278 PDEU in 157 AE ter člena 279 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero D. Pachtitis predlaga odlog izvršitve odločbe Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) z dne 14. februarja 2011, s katero je bil povabljen na ponovno opravljanje pristopnih testov za javni natečaj EPSO/AD/77/06 v skladu s sodbo Sodišča za uslužbence z dne 15. junija 2010 v zadevi Pachtitis proti Komisiji (F-35/08, ki je predmet pritožbenega postopka, ki teče pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T-361/10 P).

Odločitev:      Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Povzetek

1.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Nujnost – Kumulativnost – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Vrstni red preizkusa in način preverjanja – Diskrecijska pravica sodnika za začasne odredbe

(člena 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 102(2))

2.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji dopustnosti – Dopustnost „prima facie“ tožbe o glavni stvari

(člen 278 PDEU; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 102(2))

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pripravljalni akt

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.      Ničnostna tožba – Tožba zoper odločbo, s katero je potrjena odločba, ki ni bila pravočasno izpodbijana – Nedopustnost

1.      Pogoji v zvezi z nujnostjo in navidezno upravičenostjo predloga (fumus boni juris) so kumulativni, tako da je treba predlog za sprejetje začasnih ukrepov zavrniti, kadar eden od teh pogojev ni izpolnjen. Sodnik za začasne odredbe v tem primeru pretehta interese, ki so prisotni.

Sodnik za začasne odredbe ima v okviru te celotne preučitve široko diskrecijsko pravico in glede na posebnosti primera prosto določi način, kako je treba preveriti te različne pogoje, in vrstni red te preučitve, če mu nobeno pravno pravilo ne nalaga vnaprej določenega postopka analize za presojo nujnosti sprejetja začasne odredbe.

(Glej točki 15 in 16.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 10. september 1999, Elkaim in Mazuel proti Komisiji, T-173/99 R, točka 18;

Sodišče za uslužbence: 3. julij 2008, Plasa proti Komisiji, F-52/08 R, točki 21 in 22 ter navedena sodna praksa.

2.      Vprašanje dopustnosti tožbe o glavni stvari se načeloma ne sme presojati v postopku za izdajo začasne odredbe, temveč v okviru analize navedene tožbe, razen če se ta na prvi pogled zdi očitno nedopustna. Odločanje o dopustnosti v fazi začasne odredbe, ko ta ni prima facie popolnoma izključena, bi namreč pomenilo vnaprejšnje odločanje Sodišča za uslužbence v glavni stvari.

(Glej točko 17.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 4. februar 1999, Peña Abizanda in drugi proti Komisiji, T-196/98 R, točka 10 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 14. december 2006, Dálnoky proti Komisiji, F-120/06 R, točka 41.

3.      Vabilo na opravljanje pristopnih testov za natečaj ni akt, ki posega v položaj, ker ne vpliva na možnost kandidata, da uspešno opravi zadevne teste in nato na preizkusih natečaja dobi ocene, ki omogočajo njegovo uvrstitev na rezervni seznam.

(Glej točko 21.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 22. junij 1990, Marcopoulos proti Sodišču, T-32/89 in T-39/89, točka 22;

Sodišče za uslužbence: 23. september 2009, Neophytou proti Komisiji, F-22/05 RENV, točka 71.

4.      Ničnostna tožba zoper odločbo, s katero je le potrjena prejšnja odločba, ki ni bila pravočasno izpodbijana, je nedopustna. Odločba le potrjuje prejšnjo odločbo, kadar v primerjavi s prejšnjim aktom ne vsebuje nobenega novega elementa in pred njeno izdajo položaj naslovnika tega prejšnjega akta ni bil znova pregledan.

(Glej točko 28.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. marec 1978, Herpels proti Komisiji, 54/77, točke od 11 do 14; 10. december 1980, Grasselli proti Komisiji, 23/80, točka 18;

Sodišče prve stopnje: 26. oktober 2000, Ripa di Meana in drugi proti Parlamentu, od T-83/99 do T-85/99, točki 33 in 34;

Sodišče za uslužbence: 19. december 2006, Suhadolnik proti Sodišču, F-78/06, točki 31 in 32; 15. julij 2008, Pouzol proti Računskemu sodišču, F-28/08, točka 45.

Top