Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62005CJ0396

Povzetek sodbe

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. decembra 2007.
Doris Habelt (C-396/05), Martha Möser (C-419/05) in Peter Wachter (C-450/05) proti Deutsche Rentenversicherung Bund.
Predlogi za sprejetje predhodne odločbe: Sozialgericht Berlin in Landessozialgericht Berlin-Brandenburg - Nemčija.
Socialna varnost - Uredba (EGS) št. 1408/71 - Prilogi III in VI - Prosto gibanje oseb - Členi 18 ES, 39 ES in 42 ES - Dajatve za starost - Dobe plačevanja prispevkov, dopolnjene zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije - Neizplačljiv v tujino.
Združene zadeve C-396/05, C-419/05 in C-450/05.

Keywords
Summary

Keywords

1. Socialna varnost delavcev migrantov – Skupnostna ureditev – Stvarna veljavnost – Dajatve za starost ali preživele osebe

(Uredba Sveta št. 1408/71, člen 4(1)(c) in (d), in (4))

2. Socialna varnost delavcev migrantov – Dajatve za starost – Podrobna pravila nemške zakonodaje

(členi 18 ES, 39 ES in 42 ES; Uredba Sveta št. 1408/71, člen 4(1) in priloga VI, C, točka 1)

3. Socialna varnost delavcev migrantov – Skupnostna ureditev – Stvarna veljavnost – Dajatve za starost ali preživele osebe

(Uredba Sveta št. 1408/71, člen 4(1)(c) in (d))

4. Socialna varnost delavcev migrantov – Skupnostna ureditev – Nadomestitev konvencij o socialni varnosti med državami članicami – Omejitve

(člena 39 ES in 42 ES; Uredba Sveta št. 1408/71, priloga III, dela A in B, točka 35(e))

5. Socialna varnost delavcev migrantov – Dajatve za starost – Podrobna pravila nemške zakonodaje

(člen 42 ES; Uredba Sveta št. 1408/71, člen 4(1) in priloga VI, del C, točka 1)

Summary

1. Dajatev je mogoče šteti za dajatev socialne varnosti, če se jo upravičencem dodeli na podlagi zakonsko opredeljenega položaja, brez vsakršne individualne ali diskrecijske presoje osebnih potreb, in če se nanaša na eno od tveganj, izrecno naštetih v členu 4(1) Uredbe št. 1408/71.

V zvezi z nemškimi pokojninami, ki so najprej temeljile na dobah plačevanja prispevkov, ki sta jih zadevni osebi dopolnili na delih ozemlja, kjer so v zadevnem obdobju veljali zakoni nemškega rajha o socialni varnosti, vendar ki so bili zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije, navedene dobe plačevanja prispevkov niso priznane kot take zaradi vojne, ampak zaradi prispevkov, ki so bili plačani na podlagi nemških zakonov o starostnem zavarovanju. Navedene dajatve se financirajo s prispevki zavarovancev, ki so trenutno zaposleni, tako kot pokojnine, ki temeljijo na dobah, dopolnjenih na ozemlju današnje Zvezne republike Nemčije. Izplačilo takih dajatev upravičencem, ki prebivajo zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije, se ne izvaja po prostem preudarku, saj je za zakonsko pokojninsko zavarovanje določeno, da se pokojnine na podlagi dob plačevanja prispevkov, dopolnjenih na delih ozemlja, kjer so veljali zakoni nemškega rajha o socialni varnosti, praviloma izplačujejo v tujino, če so upravičenci rojeni pred 19. majem 1950 in so si uredili običajno prebivališče v tujini pred 19. majem 1990. Ob upoštevanju njihovih značilnosti je take dajatve torej treba obravnavati kot dajatve za starost ali preživele osebe v smislu člena 4(1)(c) in (d) Uredbe št. 1408/71.

(Glej točke 63, 66, 67 in 69.)

2. Določbe priloge VI, del C z naslovom „Nemčija“, točka 1, k Uredbi št. 1408/71 niso združljive s prostim gibanjem oseb, zlasti s členom 42 ES, če določajo za upoštevanje dob plačevanja prispevkov, dopolnjenih med letoma 1937 in 1945 na delih ozemlja, kjer so veljali zakoni nemškega rajha o socialni varnosti, vendar so bili zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije, pri izplačevanju dajatev za starost pogoj, da upravičenec stalno prebiva v tej državi članici.

Določbe Uredbe št. 1408/71, katerih namen je zagotoviti koriščenje dajatev socialne varnosti v breme pristojne države, tudi če zavarovanec, ki je delal izključno v svoji državi izvora, prebiva v drugi državi članici ali tja prenese svoje stalno prebivališče, namreč zagotovo povečajo zagotavljanje prostega gibanja delavcev na podlagi člena 39 ES ter tudi državljanov Unije znotraj Evropske skupnosti na podlagi člena 18 ES. Tako so nemški organi zadevnima osebama, s tem ko pri izračunu dajatev za starost niso upoštevali prispevkov, ki sta jih plačali v zadevnih dobah, očitno otežili ali celo onemogočili izvrševanje njune pravice do prostega gibanja znotraj Unije, kar torej pomeni oviro za to svoboščino.

Glede posebnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, iz priloge II a k Uredbi št. 1408/71, lahko normodajalec Skupnosti v okviru izvrševanja člena 42 ES sprejme predpise, ki določajo izjeme od načela izplačevanja dajatev socialne varnosti v tujino. Zlasti je mogoče odobritev dajatev, ki so tesno povezane s socialnim okoljem, pogojevati s stalnim prebivališčem v državi pristojnega nosilca zavarovanja. To pa očitno ne velja za dajatve socialne varnosti, ki spadajo v okvir člena 4(1) navedene uredbe; ne zdijo se povezane z značilnim socialnim okoljem države članice, ki jih je uvedla, in torej zanje ne more veljati pogoj stalnega prebivališča. Če bi dovolili, da se v teh okoliščinah pristojna država članica pri uvedbi pogoja stalnega prebivališča sklicuje na namen vključevanja v družbeno življenje te države članice, bi to neposredno nasprotovalo temeljnemu cilju Unije, ki je spodbujanje gibanja oseb znotraj le-te in njihovo vključevanje v družbo drugih držav članic.

Čeprav lahko tveganje resne ogrozitve finančnega ravnovesja sistema socialne varnosti utemelji podobne ovire, nemška vlada ni dokazala, kako bi lahko prenosi stalnega prebivališča zunaj Nemčije otežili finančne obveznosti nemškega sistema socialne varnosti.

(Glej točke 78, 79, od 81 do 83, 85 in točko 1 izreka.)

3. Dajatev je mogoče šteti za dajatev socialne varnosti, če je upravičencem dodeljena na podlagi zakonsko opredeljenega položaja brez vsakršne individualne ali diskrecijske presoje osebnih potreb in če se nanaša na eno od tveganj, izrecno naštetih v členu 4(1) Uredbe št. 1408/71.

V zvezi z dajatvami, utemeljenimi na dobah plačevanja prispevkov na podlagi nemškega zakona o pravicah do pokojnine na podlagi plačevanja prispevkov v tujini, je namen tega zakona vključiti zavarovance, ki so dopolnili dobe plačevanja prispevkov v smislu tega zakona, v nemško zakonsko pokojninsko zavarovanje; obravnava se jih, kot da bi dopolnili navedene zavarovalne dobe v Nemčiji. Med drugim, čeprav obstajajo primeri, v katerih se lahko dajatve, izplačane na podlagi navedenega zakona, obravnavajo kot dajatve, namenjene odpravljanju težavnih razmer, ki izhajajo iz dogodkov, povezanih z nacionalsocialističnim režimom in drugo svetovno vojno, to ne velja za primer, kot je ta iz postopka v glavni stvari. K temu je treba dodati, da se izplačilo navedenih dajatev upravičencem, ki nimajo stalnega prebivališča na ozemlju Zvezne republike Nemčije, ne izvaja po prostem preudarku, saj je za zakonsko pokojninsko zavarovanje predvideno, da se pokojnine na podlagi dob plačevanja prispevkov v skladu z nemškim zakonom o pravicah do pokojnine na podlagi plačevanja prispevkov v tujini praviloma izplačujejo v tujino, če so upravičenci rojeni pred 19. majem 1950 in so si uredili običajno prebivališče v tujini pred 19. majem 1990. Ob upoštevanju njihovih značilnosti je navedene dajatve torej treba obravnavati kot dajatve za starost ali preživele osebe v smislu člena 4(1)(c) in (d) Uredbe št. 1408/71.

(Glej točke 107, od 110 do 112 in 114.)

4. Ob uporabi priloge III, dela A in B, točka 35(e), k Uredbi št. 1408/71 in konvencije med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti z dne 4. oktobra 1995 pride do izgube pravice do dajatev za starost v skladu s konvencijo o socialni varnosti z dne 22. decembra 1966, sklenjeno med navedenima državama, čeprav si je zadevna oseba v Avstriji uredila prebivališče, preden je v tej državi članici začela veljati Uredba št. 1408/71, kar krši člena 39 ES in 42 ES. Navedene določbe Uredbe št. 1408/71 in nemško-avstrijske konvencije iz leta 1995 tako niso združljive s členoma 39 ES in 42 ES, če v okoliščinah, ko upravičenec prebiva v Avstriji, določajo za upoštevanje dob plačevanja prispevkov, dopolnjenih na podlagi zakona o pravicah do pokojnine na podlagi plačevanja prispevkov v tujini med letoma 1953 in 1970 v Romuniji, pri izplačevanju dajatev za starost pogoj, da ima upravičenec stalno prebivališče na ozemlju Zvezne republike Nemčije.

Določbe prava Skupnosti se namreč lahko uporabljajo za poklicne dejavnosti, ki se izvajajo zunaj ozemlja Skupnosti, če delovno razmerje ohrani dovolj tesno povezavo z ozemljem. To načelo je treba razumeti tako, da zajema primere, v katerih je delovno razmerje dovolj povezano s pravom ene izmed držav članic in torej z upoštevnim pravom Skupnosti.

(Glej točke 122, 124, 125 in točko 2 izreka.)

5. Določbe priloge VI, del C z naslovom „Nemčija“, točka 1, k Uredbi št. 1408/71 niso združljive s prostim gibanjem oseb, zlasti s členom 42 ES, če določajo za upoštevanje dob plačevanja prispevkov, dopolnjenih na podlagi zakona o pravicah do pokojnine na podlagi plačevanja prispevkov v tujini med letoma 1953 in 1970 v Romuniji, pri izplačevanju dajatev za starost pogoj, da ima upravičenec stalno prebivališče na ozemlju Zvezne republike Nemčije.

(Glej točko 129 in točko 3 izreka.)

Top