Zadeva T‑160/20

3M Belgium

proti

Evropski agenciji za kemikalije

Sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 17. marca 2021

„Ničnostna tožba – REACH – Identifikacija perfluorobutanske sulfonske kisline (PFBS) in njenih soli kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost – Vključitev na seznam snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 – Rok za vložitev tožbe – Člen 59(10) Uredbe št. 1907/2006 – Člen 59 Poslovnika – Nedopustnost“

1. Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Datum objave – Sklep o vpisu snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, na seznam snovi, ki bodo morda vključene na seznam snovi, ki so predmet avtorizacije – Pojem objave – Objava sklepa na spletni strani Evropske agencije za kemikalije (ECHA) – Vključitev

   (člen 263, šesti odstavek, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 59; Uredba št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 59(10))

   (Glej točke od 28 do 35.)

2. Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Datum objave – Sklep Evropske agencije za kemikalije (ECHA), objavljen samo na njeni spletni strani – Uporaba pravila o odlogu začetka teka roka za vložitev tožbe za 14 dni – Izključitev

   (člen 263, šesti odstavek, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 59(1); Uredba št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 59(10))

   (Glej točke od 50 do 54 in od 57 do 59.)

Povzetek

Pristojni norveški organ je 5. avgusta 2019 predložil dokumentacijo s predlogom za identifikacijo perfluorobutanske sulfonske kisline (v nadaljevanju: PFBS) in njenih soli kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost. ( 1 ) Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je zainteresirane strani povabila, naj predložijo pripombe glede te dokumentacije v okviru javnega posvetovanja. Tako je družba 3M Belgium, ki je edini zastopnik družbe 3M za vse uvoze zaviralca gorenja, sestavljenega iz PFBS in njenih soli, predložila pripombe.

ECHA je dokumentacijo nato poslala Odboru držav članic. Ta je PFBS in njene soli soglasno opredelil kot snov, za katero je znanstveno dokazano, da ima lahko resne učinke na zdravje ljudi ali okolje, ki so enakovredni učinkom snovi iz člena 57, od (a) do (e), Uredbe REACH.

ECHA je 16. januarja 2020 sprejela sklep (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je PFBS in njene soli identificirala kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, in jih vpisala na seznam snovi, ki bodo morda vključene na seznam snovi, ki so predmet avtorizacije (v nadaljevanju: seznam kandidatnih snovi).

Družba 3M Belgium je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa. Splošno sodišče je tožbo zavrglo kot nedopustno in se med drugim prvič od reforme Poslovnika Splošnega sodišča leta 2015 opredelilo do uporabe dodatnega 14‑dnevnega roka za vložitev tožbe za akte, objavljene na spletni strani agencije ECHA.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej v zvezi s trditvijo, da bi moral biti izpodbijani sklep objavljen v Uradnem listu Evropske unije, poudarilo, da pojem „objava“ v okviru vložitve tožbe, uporabljen v členu 263 PDEU ( 2 ) ne ustreza nujno pojmu „objava“ iz člena 297 PDEU. ( 3 ) Na eni strani, to ugotovitev potrjuje dejstvo, da iz člena 263 PDEU izhaja, da pojem „objava“ ni omejen samo na objavo v Uradnem listu, ampak se nanaša na objave aktov na splošno. Na drugi strani, čeprav je Sodišče člena 263 in 297 PDEU res bralo skupaj, da bi razložilo pojem „objava“ v okviru vložitve tožbe, se je ta sodna praksa nanašala na subsidiarnost merila objave glede na merilo uradnega obvestila naslovnika o aktu, in ne, kot v obravnavani zadevi, na razlago samega merila objave.

Dalje, Splošno sodišče je ugotovilo, da trditve o nepreverljivosti razširjanja na spletni strani agencije ECHA v primerjavi z objavo v Uradnem listu odvzemajo uporabnost vsaki drugi obliki objave, ki ne bi izpolnjevala zahtev, ki veljajo za objavo v Uradnem listu. Vendar dejstvo, da je zakonodajalec Unije zakonsko uredil elektronsko izdajo Uradnega lista, ne pomeni, da morajo podobne zahteve urejati razširjanje na spletni strani agencije ECHA. Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo, da glede na to, da izpodbijani sklep nima naslovnika, začetek njegove veljavnosti 16. januarja 2020 ni bil odvisen od uradnega obvestila naslovnika ali tožeče stranke o tem sklepu. Poleg tega je Splošno sodišče pojasnilo, da je za seznam kandidatnih snovi določen poseben način objave. ECHA namreč objavi in posodobi seznam kandidatnih snovi na svoji spletni strani takoj, ko je odločitev o vključitvi snovi na ta seznam sprejeta. ( 4 ) Poleg tega, ker se sklepi, s katerimi se odredi posodobitev seznama kandidatnih snovi, objavijo samo na tem seznamu, se datum objave takega sklepa ujema z datumom objave posodobljenega seznama kandidatnih snovi. Zato je ECHA na eni strani izpodbijani sklep lahko veljavno objavila na svoji spletni strani in je na drugi strani s to objavo lahko začel teči dvomesečni rok za vložitev tožbe.

Poleg tega je Splošno sodišče v zvezi z rokom za vložitev te tožbe na prvem mestu ugotovilo, da ni začel teči od izteka 14. dne po objavi izpodbijanega sklepa. Pravilo o odlogu začetka teka roka za vložitev tožbe za 14 dni se namreč uporablja samo za akte, objavljene v Uradnem listu. ( 5 ) V zvezi s tem je Splošno sodišče pojasnilo, prvič, da med akti, objavljenimi v Uradnem listu, in akti, objavljenimi samo na spletu, in posebej na spletni strani agencije ECHA, obstaja objektivna razlika glede oblike njihove objave. Splošno sodišče je v Poslovniku lahko pravilno določilo posebna pravila o odlogu roka za vložitev tožbe samo za akte institucij, objavljene v Uradnem listu. Drugič, izpodbijani sklep je bil objavljen samo na spletni strani agencije ECHA, tako da so vse morebitne tožeče stranke imele isti rok za vložitev tožbe. Tretjič, o objavi sklepa o identifikaciji snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, v Uradnem listu ali na spletni strani agencije ECHA ter o uporabi pravila o odlogu začetka teka roka za vložitev tožbe za 14 dni ne odloča ECHA, ampak je to odvisno od tega, ali je tak sklep sprejela ta agencija ali Komisija, glede na primere, določene v členu 59 Uredbe REACH.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je ugotovilo, da je Sodišče uporabo pravila iz prejšnjega poslovnika Splošnega sodišča, v skladu s katerim se rok za vložitev tožbe zoper akt institucije računa po izteku 14. dne po objavi akta v Uradnem listu, res razširilo na objave agencije ECHA na spletu. ( 6 ) Vendar je Splošno sodišče pojasnilo, da če je bila objava v Uradnem listu edina, ki je bila v času sprejetja njegovega prejšnjega poslovnika predvidljiva, ta preudarek ne more veljati za podobno pravilo, določeno v sedanjem poslovniku, sprejetem 4. marca 2015, to je na datum, ko je bila objava na spletu – ločena od objave v elektronski ali tiskani izdaji Uradnega lista – predvidljiva. Dalje, na eni strani se zadnjenavedeno pravilo sklicuje izključno na objavo v Uradnem listu, na drugi strani pa je bil Poslovnik spremenjen prav zato, da bi se omejilo področje uporabe dodatnega 14‑dnevnega roka. Poleg tega je Splošno sodišče poudarilo, da sta njegov poslovnik in Poslovnik Sodišča različna akta, ki sta ju sprejeli različni sodišči, ki urejata različne postopke pred različnima sodiščema in ki torej nista enaka. ( 7 ) Zato iz razlike med členoma, vsebovanima v vsakem od teh aktov, v zvezi s pravilom o odlogu teka roka za vložitev tožbe za 14 dni ne izhaja nobena neupravičena diskriminacija.

Glede na navedeno je Splošno sodišče ugotovilo, da je treba tožbo, vloženo 27. marca 2020, zavreči kot nedopustno, ker je bila vložena prepozno. Ker je bil izpodbijani sklep objavljen 16. januarja 2020 na spletni strani agencije ECHA in je rok za vložitev tožbe tekel od 17. januarja 2020, se je dvomesečni rok torej iztekel 16. marca 2020, ker se rok, določen po mesecih, izteče s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je nastopilo dejstvo ali je bilo opravljeno dejanje, od katerega je začel rok teči. Ob upoštevanju podaljšanja procesnih rokov za obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti se je rok za vložitev tožbe iztekel 26. marca 2020, to je dan pred vložitvijo tožbe.

( 1 ) Na podlagi člena 57(f) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL 2006, L 396, str. 1, in popravek v UL 2007, L 136, str. 3; v nadaljevanju: Uredba REACH).

( 2 ) Člen 263, šesti odstavek, PDEU določa, da se „[p]ostopki iz tega člena […] glede na posamezni primer sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel“.

( 3 ) V skladu s členom 297(2) drugi pododstavek, se „[u]redbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, […] objavijo v Uradnem listu Evropske unije“, v skladu s tretjim pododstavkom tega člena pa se „[o] drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, […] uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom“.

( 4 ) Člen 59(10) Uredbe REACH.

( 5 ) Člen 59 Poslovnika Splošnega sodišča z dne 4. maja 2015 določa, da „[č]e začne rok za vložitev tožbe zoper akt institucije teči od objave tega akta v Uradnem listu Evropske unije, se rok […] računa od izteka 14. dne po tej objavi“.

( 6 ) Sodba z dne 26. septembra 2013, PPG in SNF/ECHA (C‑625/11 P, EU:C:2015:597). Poslovnik Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991, člen 102(1).

( 7 ) Člen 63 Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije (UL 2016, C 203, str. 72).