Zadeva T‑341/17

British Airways plc

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 30. marca 2022

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg letalskega tovornega prevoza – Sklep, s katerim je bila ugotovljena kršitev člena 101 PDEU, člena 53 Sporazuma EGP in člena 8 Sporazuma med Skupnostjo in Švico o zračnem prometu – Usklajevanje elementov cene storitev letalskega tovornega prevoza (doplačilo za gorivo, doplačilo za varnost in plačilo provizij za ti doplačili) – Izmenjava informacij – Ozemeljska pristojnost Komisije – Obveznost obrazložitve – Člen 266 PDEU – Državna prisila – Enotna in trajajoča kršitev – Znesek globe – Vrednost prodaje – Trajanje udeležbe pri kršitvi – Olajševalne okoliščine – Protikonkurenčno ravnanje, ki ga vzpodbujajo javni organi – Neomejena pristojnost“

1. Konkurenca – Promet – Pravila o konkurenci – Zračni promet – Uredba št. 411/2004 – Področje uporabe – Povezave med Unijo in tretjimi državami ter povezave med EGP, razen Unije, in tretjimi državami – Vstopne storitve letalskega tovornega prevoza – Vključitev

   (člena 101 in 102 PDEU; Sporazum EGP, člena 53 in 54 ter Priloga XIII in Protokol 21, kakor sta bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 40/2005; uredbi Sveta št. 1/2003, člen 32(c), in št. 411/2004, člena 1 in 3)

   (Glej točke od 91 do 95.)

2. Konkurenca – Pravila Unije – Ozemeljska veljavnost – Pristojnost Komisije – Dopustnost z vidika mednarodnega javnega prava – Izvajanje ali kvalificirani učinki zlorab v EGP – Alternativni načini – Merilo takojšnjega, znatnega in predvidljivega učinka – Obseg v primeru ravnanja, katerega cilj je omejevanje konkurence

   (člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)

   (Glej točke od 97 do 99, 111, od 113 do 122, od 127 do 129, od 134 do 142, od 145 do 147 in od 156 do 161.)

3. Ničnostna tožba – Razlogi – Nepristojnost institucije, ki je avtor izpodbijanega akta – Preizkus po uradni dolžnosti, ki ga opravi sodišče Unije – Pogoj – Spoštovanje načela kontradiktornosti

   (člen 263 PDEU)

   (Glej točki 176 in 177.)

4. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Obseg – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Razglasitev ničnosti zaradi pomanjkljive obrazložitve, preizkušene po uradni dolžnosti v mejah predlogov tožeče stranke – Sprejetje novega sklepa, v katerem se upoštevajo ugotovitve kršitve, ki niso postavljene pod vprašaj z izrekom sodbe o razglasitvi ničnosti, in nove ugotovitve – Dopustnost – Obveznost obrazložitve – Obseg

   (členi 101, 263, 264, 266 in 296 PDEU)

   (Glej točke od 204 do 209, 222, od 232 do 236, od 239 do 246 in 254.)

5. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Obseg – Razglasitev ničnosti sklepa Komisije o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci – Obseg, omejen v skladu z mejami spora, ki jih je tožeča stranka določila v svojih predlogih – Posledica – Omejitev obsega obveznosti sprejetja izvedbenih ukrepov – Izključitev ugotovitev, ki niso povezane s predmetom spora

   (členi 101, 263, 264 in 266 PDEU)

   (Glej točke od 215 do 222.)

6. Konkurenca – Pravila Unije – Stvarno področje uporabe – Z državnimi ukrepi predpisano ravnanje – Izključitev – Obseg – Državna prisila, ki jo izvaja tretja država – Nevplivanje – Dopustnost z vidika mednarodnega javnega prava

   (člena 101 in 102 PDEU)

   (Glej točke 263 in od 265 do 269.)

7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Protikonkurenčno ravnanje, ki ga dovoljujejo ali spodbujajo javni organi – Izbira zneska splošnega znižanja, uporabljenega na tej podlagi – Obveznost obrazložitve – Obseg – Obveznost Komisije, da upošteva svojo prejšnjo prakso odločanja – Neobstoj

   (člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES‑Švica o zračnem prometu, člen 8; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)

   (Glej točke od 326 do 330.)

8. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Način dokazovanja – Opiranje na skupek indicev – Presoja upoštevnosti in dokazne vrednosti različnih upoštevanih indicev – Vpliv na celovito presojo skupka indicev

   (člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)

   (Glej točke 334, 335, 360, 366, 381 in 386.)

9. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Obseg – Razglasitev delne ničnosti akta prava Unije – Razglasitev delne ničnosti sklepa Komisije, s katerim so različna protikonkurenčna ravnanja opredeljena kot enotna in trajajoča kršitev in s katerim je naložena globa – Nezadostnost dokazov, uporabljenih za ugotovitev odgovornosti podjetja tožeče stranke za enega od sestavnih delov enotne in trajajoče kršitve – Nevplivanje na zakonitost ugotovitve sodelovanja tega podjetja pri celotni kršitvi

   (člen 101 in člen 264, prvi odstavek, PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES–Švica o zračnem prometu, člen 8)

   (Glej točke 387, 467 in 468.)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Določitev vrednosti prodaje – Prodaja, opravljena v neposredni ali posredni povezavi s kršitvijo – Omejevalni sporazum v sektorju storitev letalskega tovornega prevoza – Omejevalni sporazum o več elementih cene tovornih storitev – Upoštevanje celotnega zneska prodaje, povezane s tovornimi storitvami – Dopustnost

    (člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Sporazum ES–Švica o zračnem prometu, člen 8; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)

    (Glej točke od 393 do 401.)

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pravila o prizanesljivosti – Znižanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev – Pogoji – Znatna dodana vrednost dokazov, ki jih je predložilo zadevno podjetje – Diskrecijska pravica Komisije – Merila – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Primerljivost položajev

    (člen 101(1) PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 298/11, točke od 20 do 24)

    (Glej točke od 413 do 419 in od 423 do 438.)

12. Omejevalni sporazumi – Sodelovanje podjetja pri pobudah, ki so v nasprotju s konkurenco – Zadostnost tihega soglasja brez javnega zavračanja in prijave pristojnim organom za odgovornost podjetja

    (člen 101(1) PDEU; Sporazum EGP, člen 53)

    (Glej točke od 447 do 450.)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Omejitev – Spoštovanje načela prepovedi diskriminacije – Upoštevanje Smernic o načinu določanja glob

    (člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

    (Glej točke od 479 do 485.)

Povzetek

Tožeča stranka, družba British Airways plc, je letalski prevoznik, ki deluje na trgu storitev letalskega tovornega prevoza.

Spada med 19 naslovnikov Sklepa Komisije C(2017) 1742 final z dne 17. marca 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU, člena 53 Sporazuma EGP in člena 8 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (zadeva AT.39258 – Letalski prevoz tovora) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep). Evropska komisija je s tem sklepom ugotovila obstoj enotne in trajajoče kršitve teh določb, s katero so zadevna podjetja v obdobjih med letoma 1999 in 2006 usklajevala svoje ravnanje na področju določanja cen za opravljanje storitev tovornega prevoza po vsem svetu. Tožeči stranki je naložila globo v višini 104.040.000 EUR za njeno sodelovanje pri tej kršitvi.

Komisija je 7. decembra 2005 na podlagi obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 ( 1 ) prejela prošnjo za imuniteto, ki so jo vložile družba Lufthansa in dve njeni hčerinski družbi. V tej prošnji je bil naveden obstoj protikonkurenčnih stikov med več podjetji, dejavnimi na trgu letalskega tovornega prevoza (v nadaljevanju: prevozniki), ki so se nanašali na več sestavnih elementov cene storitev, ki se opravljajo na tem trgu, in sicer uvedbo doplačil za „gorivo“ in „varnost“, ter v bistvu na zavrnitev, da se špediterjem odobri popust na ta doplačila. Komisija je na podlagi zbranih podatkov in preiskav 19. decembra 2007 27 prevoznikom poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, nato pa je 9. novembra 2010 proti 21 prevoznikom, med katerimi je tožeča stranka, sprejela prvi sklep. ( 2 ) Vendar je Splošno sodišče s sodbami z dne 16. decembra 2015 ( 3 ) navedeni sklep razglasilo za ničen v okviru zadevnih predlogov za razglasitev ničnosti, in sicer zaradi protislovij v obrazložitvi navedenega sklepa.

Ker je tožeča stranka v bistvu menila, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da se je oprlo na prepoved odločanja ultra petitum, da bi omejilo obseg razglasitve ničnosti, ki jo je tako izreklo, potem ko je po uradni dolžnosti ugotovilo napako v obrazložitvi prvotnega sklepa v celoti, je vložila pritožbo zoper sodbo, izdano v zvezi z njo. Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je s sodbo z dne 14. novembra 2017 ( 4 ) to pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno.

Splošno sodišče je pri odločanju o tožbi, ki jo je tožeča stranka vložila zoper izpodbijani sklep v delu, v katerem se nanaša nanjo, delno ugodilo predlogom za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa in tudi predlogom za znižanje zneska globe, naložene tožeči stranki. Natančneje, izpodbijani sklep je razglasilo za ničen v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev sodelovanja tožeče stranke pri sestavnem delu kršitve, ki se nanaša na zavrnitev plačila, pri čemer je presodilo, da ta ugotovitev ni dovolj utemeljena, in je posledično znižalo znesek globe glede na omejenost sodelovanja tožeče stranke pri kršitvi. Nasprotno pa je Splošno sodišče, ki se je moralo izreči o zahtevah, ki izhajajo iz obveznosti sprejetja potrebnih izvedbenih ukrepov po razglasitvi ničnosti sklepa o ugotovitvi kršitve pravil Unije o konkurenci, menilo, da je Komisija lahko tožeči stranki naložila globo, ne da bi jo tožeča stranka grajala, tako da se je oprla tudi na ugotovitve kršitve v izreku prvotnega sklepa, če se te niso izpodbijale in so zato postale dokončne.

Presoja Splošnega sodišča

Na prvem mestu, Splošno sodišče je presodilo, da je Komisija, ne da bi presegla meje svoje krajevne pristojnosti, ugotovila obstoj enotne in trajajoče kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP, ki vpliva na lete na tako imenovanih „vstopnih“ letalskih povezavah, ki pomenijo povezave z odhodom z letališč v tretjih državah in s prihodom na letališča v državah članicah Unije ali drugih državah Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice Unije, v obdobjih, opisanih v izpodbijanem sklepu.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo tožbeni razlog, ki se preizkusi po uradni dolžnosti in se nanaša na nepristojnost Komisije za ugotavljanje in sankcioniranje kršitve člena 53 Sporazuma EGP na povezavah med Švico na eni strani ter Norveško in Islandijo na drugi strani. Ta tožbeni razlog namreč ni utemeljen, ker je iz izreka izpodbijanega sklepa razvidno, da Komisija ni ugotovila nobene kršitve te določbe na navedenih povezavah.

Na tretjem mestu, Splošno sodišče je preučilo očitke tožeče stranke, s katerimi izpodbija način izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti, ki se nanaša nanjo. V zvezi s tem je Splošno sodišče zlasti opozorilo, da se obseg sodbe o razglasitvi ničnosti presoja glede na meje spora, ki jih je v svojih predlogih določila tožeča stranka. V teh okoliščinah je Splošno sodišče menilo, da je Komisija lahko, ne da bi prišla v protislovje ali kršila svojo obveznost sprejetja potrebnih izvedbenih ukrepov v zvezi s tožečo stranko, ugotovila, da ni treba ponovno obravnavati ugotovitev kršitev, ki jih tožeča stranka ni izpodbijala in ki jih je zato lahko štela za dokončne v zvezi s tožečo stranko, čeprav sostorilci zadevnih kršitev niso bili nujno isti. Tožeča stranka je torej zaman grajala pristop Komisije, na podlagi katerega ji je Komisija naložila globo, ki se ni nanašala izključno na ugotovitve kršitev v izpodbijanem sklepu. V zvezi s tem je Splošno sodišče še pojasnilo, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, pritožba, ki jo je vložila za izpodbijanje omejitve razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa v zvezi z njo, z ničemer ne vpliva na veljavnost pristopa, ki ga je uporabila Komisija, ker ta pritožba nima odložilnega učinka in ker nikakor ni mogla razširiti obsega predlogov, ki opredeljujejo predmet spora.

Na četrtem mestu, Splošno sodišče je preučilo še očitke, s katerimi se v bistvu izpodbijajo ugotovitve, ki jih je Komisija izpeljala iz preučitve zakonodajnih sistemov različnih tretjih držav, in zadostnost obrazložitve, navedene v zvezi s tem, pri čemer je ugotovilo, da niso utemeljeni. Splošno sodišče je namreč najprej presodilo, da se načela, ki urejajo obrambni razlog, ki se nanaša na državno prisilo, uporabljajo tako za predpise držav članic kot tudi za predpise tretjih držav in da dokazno breme nosi stranka, ki se sklicuje na ta razlog. Dalje, Komisija je lahko veljavno štela, da tožeča stranka ni dokazala, da je delovala pod prisilo zadevnih sistemov. Nazadnje, ker je Komisija na podlagi preučitve navedenih sistemov priznala, da so lahko spodbujali nezakonita ravnanja tožeče stranke, kar upravičuje, da se ji priznajo olajševalne okoliščine z uporabo splošnega znižanja, je ustrezno pojasnila, zakaj je izbrala stopnjo 15 %, ki je bila za to uporabljena.

Na petem mestu, čeprav je Komisija ugotovila sodelovanje tožeče stranke pri kršitvi v zvezi z zavrnitvijo odobritve popustov, pa je Splošno sodišče menilo, da dokazi, na katere se je Komisija oprla pri utemeljitvi te ugotovitve, niso zadostni in je zato izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da je tožeča stranka sodelovala pri tem sklopu kršitve.

Na šestem mestu, Splošno sodišče je preučilo očitke tožeče stranke glede določitve zneska globe, ki ji jo je naložila Komisija, zlasti očitke v zvezi z izračunom znižanja, odobrenega na podlagi programa prizanesljivosti. V zvezi s tem je opozorilo, da obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 ugodnost znižanja globe med drugim pogojuje s predložitvijo dokazov, ki glede na dokaze, ki jih Komisija že ima, pomenijo znatno dodano vrednost za ugotovitev zadevnega dejanskega stanja. Splošno sodišče pa je po temeljiti preučitvi dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka in katerih vrednosti naj po njenem mnenju Komisija ne bi upoštevala, ugotovilo, da je Komisija lahko na podlagi pravilne presoje njihove vrednosti ugotovila, da njihova dodana vrednost ni zadostna. Tožeča stranka se nikakor ne more upravičeno sklicevati na načelo enakega obravnavanja, da bi izpodbijala manj ugodno obravnavanje, ki naj bi ga bila deležna v primerjavi z obravnavanjem drugih prevoznikov, naslovnikov izpodbijanega sklepa, ker ti niso bili v položaju, primerljivim z njenim.

Na sedmem in zadnjem mestu, Splošno sodišče je uporabilo svojo neomejeno pristojnost za odločitev o predlogih za znižanje zneska naloženih glob. Ne da bi odstopalo od metode izračuna, ki jo je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu, je na tej podlagi izpeljalo posledice razglasitve delne ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka sodelovala pri sklopu kršitve, ki se je nanašal na zavrnitev odobritve popustov. Posledično je bil znesek globe, naložene tožeči stranki, ki ga je Komisija določila na 104.040.000 EUR, znižan na 84.456.000 EUR.

( 1 ) Obvestilo o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 155).

( 2 ) Sklep Komisije C(2010) 7694 final z dne 9. novembra 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU, člena 53 Sporazuma EGP in člena 8 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (zadeva COMP/39258 – Letalski prevoz tovora) (v nadaljevanju: prvotni sklep).

( 3 ) Sodbe z dne 16. decembra 2015, Air Canada/Komisija (T‑9/11, neobjavljena, EU:T:2015:994), Koninklijke Luchtvaart Maatschappij/Komisija (T‑28/11, neobjavljena, EU:T:2015:995), Japan Airlines/Komisija (T‑36/11, neobjavljena, EU:T:2015:992), Cathay Pacific Airways/Komisija (T‑38/11, neobjavljena, EU:T:2015:985), Cargolux Airlines/Komisija (T‑39/11, neobjavljena, EU:T:2015:991), Latam Airlines Group in Lan Cargo/Komisija (T‑40/11, neobjavljena, EU:T:2015:986), Singapore Airlines in Singapore Airlines Cargo Pte/Komisija (T‑43/11, neobjavljena, EU:T:2015:989), Deutsche Lufthansa in drugi/Komisija (T‑46/11, neobjavljena, EU:T:2015:987), British Airways/Komisija (T‑48/11, neobjavljena, EU:T:2015:988), SAS Cargo Group in drugi/Komisija (T‑56/11, neobjavljena, EU:T:2015:990), Air France KLM/Komisija (T‑62/11, neobjavljena, EU:T:2015:996), Air France/Komisija (T‑63/11, neobjavljena, EU:T:2015:993) in Martinair Holland/Komisija (T‑67/11, neobjavljena, EU:T:2015:984).

( 4 ) Sodba z dne 14. novembra 2017, British Airways/Komisija (C‑122/16 P, EU:C:2017:861).