Zadeva C‑381/16

Salvador Benjumea Bravo de Laguna

proti

Estebanu Torrasu Ferrazzuolu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo)

„Predhodno odločanje – Uredba (ES) št. 207/2009 – Znamka Evropske unije – Člen 16 – Znamka kot predmet premoženja – Obravnavanje znamke Evropske unije kot nacionalne znamke – Člen 18 – Prenos znamke, registrirane v imenu posrednika ali zastopnika imetnika znamke – Nacionalna določba, na podlagi katere je mogoče vložiti lastninsko tožbo glede nacionalne znamke, ki je bila registrirana s poseganjem v pravice imetnika ali s kršitvijo zakonske ali pogodbene obveznosti – Združljivost z Uredbo št. 207/2009“

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 23. novembra 2017

1. Vprašanja za predhodno odločanje–Predložitev Sodišču–Skladnost predložitvene odločbe z nacionalnimi predpisi o organizaciji sodišč in sodnem postopku–Preizkus, za katerega Sodišče ni pristojno

   (člen 267 PDEU)

2. Vprašanja za predhodno odločanje–Predložitev Sodišču–Vprašanja o razlagi–Obveznost predložitve–Obseg

   (člen 267 PDEU, tretji odstavek, PDEU)

3. Znamka Evropske unije–Uporaba znamke Evropske unije kot predmeta premoženja–Obravnavanje znamke Evropske unije kot nacionalne znamke–Uporaba nacionalne določbe, na podlagi katere je mogoče vložiti lastninsko tožbo glede nacionalne znamke, ki je bila registrirana s poseganjem v pravice imetnika ali s kršitvijo zakonske ali pogodbene obveznosti–Dopustnost–Pogoji–Položaj, za katerega ne velja člen 18 Uredbe št. 207/2009

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 16 in 18)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 26.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 29.)

3.  Člena 16 in 18 Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o [blagovni znamki Evropske unije] je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da se glede znamke Evropske unije uporabi nacionalna določba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere lahko oseba, oškodovana zaradi registracije znamke, ki je bila prijavljena s poseganjem v njene pravice ali s kršitvijo zakonske ali pogodbene obveznosti, uveljavlja lastništvo navedene znamke, če zadevni položaj ne spada med položaje, ki so zajeti s členom 18 te uredbe.

   (Glej točko 38 in izrek.)