Zadeva C‑628/15

The Trustees of the BT Pension Scheme

proti

Commisioners for Her Majesty’s Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo))

„Predhodno odločanje – Prosti pretok kapitala – Člen 63 PDEU – Področje uporabe – Davčna zakonodaja države članice – Davek od dohodkov pravnih oseb – Davčni odbitek – Pokojninski skladi – Zavrnitev priznanja davčnega odbitka delničarjem, ki niso zavezanci za davek na dohodek od investicij, za dividende, ki izhajajo iz tujega prihodka – Razlaga sodbe z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C‑446/04, EU:C:2006:774) – Nezakonito obdržani davčni odbitek – Pravna sredstva“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. septembra 2017

1. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil–Omejitve–Davčna zakonodaja–Obdavčenje dividend–Davčni odbitek–Nacionalna zakonodaja, ki delničarjem, ki niso zavezanci za davek na dohodek od investicij, ne omogoča priznanja davčnega odbitka za dividende, ki izhajajo iz tujega prihodka–Nedopustnost

   (člen 63 PDEU)

2. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil–Določbe Pogodbe–Področje uporabe–Dividende, ki jih družba rezidentka razdeli delničarjem, ki so rezidenti–Manj ugodna obravnava dividend, ki izhajajo iz dobičkov, ki jih družba rezidentka prejme od družbe nerezidentke–Vključitev

   (člen 63 PDEU)

3. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil–Omejitve–Davčna zakonodaja–Obdavčenje dividend–Davčni odbitek–Nacionalna zakonodaja, ki delničarjem, ki niso zavezanci za davek na dohodek od investicij, ne omogoča priznanja davčnega odbitka za dividende, ki izhajajo iz tujega prihodka–Nedopustnost–Pravica do vračila davkov, ki so bili pobrani s kršitvijo prava Unije–Obveznost države članice, da določijo pravna sredstva, ki delničarjem, ki niso davčni zavezanci, omogočajo uveljavljanje pravic, ki jim jih zagotavlja člen 63 PDEU–Zahteve–Pravila za izvajanje–Uporaba nacionalnega prava–Meje–Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti

   (člen 63 PDEU)

4. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil–Omejitve–Davčna zakonodaja–Obdavčenje dividend–Davčni odbitek–Nacionalna zakonodaja, ki delničarjem, ki niso zavezanci za davek na dohodek od investicij, ne omogoča priznanja davčnega odbitka za dividende, ki izhajajo iz tujega prihodka–Nedopustnost–Nezavezanost teh delničarjev za davek od dohodka iz naslova dividend–Po mnenju predložitvenega sodišča ne dovolj resna kršitev prava Unije–Možnost omilitve posledic neobstoja davčnega odbitka pri delničarju–Nevplivanje

   (člen 63 PDEU)

1.  Člen 63 PDEU je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, daje pravice delničarju, ki je prejel dividende, opredeljene kot „dividende od tujega dohodka“ (foreign income dividend).

   V obravnavanem primeru je družba Trustees prejela dividende, opredeljene kot FID, ni pa imela pravice do davčnega odbitka v zvezi s temi dividendami.

   Tak neobstoj davčnega odbitka za delničarje, ki niso zavezanci za davek od dohodka iz naslova teh dividend, kot družba Trustees, lahko te delničarje odvrača od vlaganja v družbe rezidentke Združenega kraljestva, ki prejemajo dividende družb, ki so rezidentke zunaj Združenega kraljestva, v korist naložb v družbe rezidentke Združenega kraljestva, ki prejemajo dividende drugih družb, ki so rezidentke te iste države (glej po analogiji sodbo z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation, C‑446/04, EU:C:2006:774, točka 166).

   (Glej točke 35, 36 in 44 ter točko 1 izreka.)

2.  V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko v skladu s sodno prakso Sodišča nacionalna ureditev, ki se brez razlikovanja uporablja za državljane vseh držav članic, na splošno spada pod določbe Pogodbe DEU na področju prostega pretoka kapitala le, če se uporablja za položaje, ki so povezani s trgovino med državami članicami (glej v tem smislu sodbo z dne 5. marca 2002, Reisch in drugi, C‑515/99, od C‑519/99 do C‑524/99 in od C‑526/99 do C‑540/99, EU:C:2002:135, točka 24).

   Vendar pa ni razvidno, da bi se zakonodaja, obravnavana v postopku v glavni stvari, nanašala le na položaje, ki nimajo nobene zveze s trgovino med državami članicami, ali da bi bili vsi upoštevni elementi zadeve v glavni stvari omejeni le na Združeno kraljestvo.

   Nasprotno, neugodna davčna obravnava nekaterih delničarjev, ki prejemajo dividende, opredeljene kot FID, in sicer neobstoj davčnega odbitka v skladu s členom 246C ICTA, je ravno posledica dejstva, da te dividende izhajajo iz dobičkov, ki jih je družba razdeljevalka prejela od družbe nerezidentke v Združenem kraljestvu, medtem ko bi imeli ti delničarji v primeru dividend, ki izhajajo iz dobičkov, ki so bili prejeti od družbe rezidentke v Združenem kraljestvu, ob tem da je vse ostalo enako, pravico do takega davčnega odbitka.

   (Glej točke 39, 41 in 42.)

3.  Vendar je treba opozoriti, da se pravica do vračila v smislu sodne prakse, navedene v točki 50 te sodbe, nanaša ne le na zneske, ki so bili državi članici plačani iz naslova nezakonitih dajatev, ampak tudi na vse zadržane zneske, katerih vračilo je nujno za ponovno vzpostavitev enakega obravnavanja, ki ga zahtevajo določbe Pogodbe DEU v zvezi s svoboščinami prostega pretoka (glej po analogiji sodbe z dne 8. marca 2001, Metallgesellschaft in drugi, C‑397/98 in C‑410/98, EU:C:2001:134, točka 87; z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation, C‑446/04, EU:C:2006:774, točka 205, in z dne 19. julija 2012, Littlewoods Retail in drugi, C‑591/10, EU:C:2012:478, točka 25), torej vključno z zneski, ki se posamezniku dolgujejo iz naslova davčnega odbitka, do katerega ni bil upravičen na podlagi nacionalne zakonodaje, ki ji pravo Unije nasprotuje.

   Dalje, treba je opozoriti, da imajo v skladu z ustaljeno sodno prakso upravni organi in nacionalna sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti uporabljajo določbe prava Unije, dolžnost zagotoviti polni učinek teh določb, pri čemer po potrebi po uradni dolžnosti odločijo, da ne bodo uporabili nobene neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi bilo treba zahtevati ali čakati predhodno odpravo te določbe po zakonodajni poti ali kakšnem drugem ustavnem postopku (glej v tem smislu v zvezi z upravnimi organi sodbi z dne 22. junija 1989, Costanzo, 103/88, EU:C:1989:256, točka 31, in z dne 29. aprila 1999, Ciola, C‑224/97, EU:C:1999:212, točki 26 in 30, ter glede sodišč sodbi z dne 9. marca 1978, Simmenthal, 106/77, EU:C:1978:49, točka 24, in z dne 5. julija 2016, Ognyanov, C‑614/14, EU:C:2016:514, točka 34).

   Čeprav mora tako ob neobstoju ureditve Unije glede plačila davčnih odbitkov, ki upravičencem neupravičeno niso bili priznani, nacionalni pravni red vsake države članice določiti procesna pravila za pravna sredstva, ki so namenjena zagotovitvi varstva pravic, ki jih posamezniki dobijo po pravu Unije, ta pravila v skladu z načelom enakovrednosti ne smejo biti manj ugodna kot tista, ki se nanašajo na podobna pravna sredstva interne narave (glej v tem smislu sodbe z dne 16. decembra 1976, Rewe-Zentralfinanz in Rewe-Zentral, 33/76, EU:C:1976:188, točka 5; z dne 8. marca 2001, Metallgesellschaft in drugi, C‑397/98 in C‑410/98, EU:C:2001:134, točka 85; z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation, C‑446/04, EU:C:2006:774, točka 203, in z dne 6. oktobra 2015, Târșia, C‑69/14, EU:C:2015:662, točki 26 in 27).

   Poleg tega morajo na podlagi načela učinkovitosti države članice v vsakem primeru zagotoviti učinkovito varstvo pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, in zlasti zagotoviti spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do nepristranskega sodišča iz člena 47(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu sodbe z dne 15. septembra 2016, Star Storage in drugi, C‑439/14 in C‑488/14, EU:C:2016:688, točka 46; z dne 8. novembra 2016, Lesoochranárske zoskupenie VLK, C‑243/15, EU:C:2016:838, točka 65, in z dne 16. maja 2017, Berlioz Investment Fund, C‑682/15, EU:C:2017:373, točka 44).

   Pravo Unije zahteva, da se v nacionalnem pravu države članice določijo pravna sredstva, ki so na voljo delničarjem, ki so v položaju, kot je obravnavan v postopku v glavni stvari, prejeli dividende, opredeljene kot „dividende od tujega dohodka“, ne da bi pridobili davčni odbitek v zvezi z navedenimi dividendami, da bi se tem delničarjem omogočilo uveljavljanje pravic, ki jim jih daje člen 63 PDEU. V zvezi s tem se mora pristojno nacionalno sodišče prepričati, da imajo delničarji, ki niso zavezanci za davek od dohodkov iz naslova dividend ter ki so prejeli dividende, ki izhajajo iz dividend tujega izvora in so opredeljene kot „dividende od tujega dohodka“, kot je družba The Trustees of the BT Pension Scheme, na voljo pravno sredstvo, ki, prvič, lahko zagotovi plačilo takega davčnega odbitka, ki upravičencem neupravičeno ni bil priznan, v skladu s pravili, ki niso manj ugodna od tistih v zvezi s pravnim sredstvom zaradi plačila davčnega odbitka ali primerljive davčne ugodnosti, v položaju, v katerem davčna uprava upravičencem neupravičeno ne bi priznala tega davčnega odbitka ali te davčne ugodnosti pri razdelitvi dividend, ki izhajajo iz dividend, prejetih od družbe rezidentke Združenega kraljestva, in drugič, omogoča zagotavljanje učinkovitega varstva pravic, ki jih takim delničarjem daje člen 63 PDEU.

   (Glej točke 52, 54, 58, 59 in 61 ter točko 2 izreka.)

4.  Niti okoliščina, da družba The Trustees of the BT Pension Scheme ni zavezanka za davek od dohodka iz naslova prejetih dividend, niti okoliščina, da zadevna kršitev prava Unije po mnenju predložitvenega sodišča ni dovolj resna, da bi povzročila nepogodbeno odgovornost zadevne države članice do družbe, ki izplačuje dividende, opredeljene kot „dividende od tujega dohodka“, na podlagi načel iz sodbe z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame (C‑46/93 in C‑48/93, EU:C:1996:79), niti okoliščina, da je družba rezidentka Združenega kraljestva razdelila povečan znesek dividend, opredeljenih kot „dividende od tujega dohodka“, da bi omilila posledice tega, da delničar, prejemnik teh dividend, ni imel davčnega odbitka, ne morejo spremeniti odgovorov na druga vprašanja, ki jih je zastavilo predložitveno sodišče.

   (Glej točke 65, 69 in 75 ter točko 3 izreka.)