SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(sodnik posameznik)

z dne 23. oktobra 2013

Kathleen Verstreken

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci — Uradniki — Napredovanje — Napredovalno obdobje 2008 — Napredovalno obdobje 2009 — Odločba o nenapredovanju tožeče stranke — Obrazložitev — Splošna in stereotipna obrazložitev“

Predmet:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero K. Verstreken predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 7. novembra 2011 o nenapredovanju v razred AD 12 na podlagi napredovalnih obdobij 2008 in 2009, ki jo je sprejel Svet Evropske unije zaradi izvršitve sodbe Sodišča za uslužbence z dne 15. decembra 2010 v zadevi Almeida Campos in drugi proti Svetu (F‑14/09, v nadaljevanju: sodba Almeida Campos).

Odločitev:

Odločba Sveta Evropske unije z dne 7. novembra 2011 o nenapredovanju K. Verstreken na podlagi napredovalnih obdobij 2008 in 2009 se razglasi za nično. Svet Evropske unije nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasila K. Verstreken.

Povzetek

Uradniki – Napredovanje – Ugovor kandidata, ki ni napredoval – Negativna odločitev – Obveznost obrazložitve – Obseg – Splošna in stereotipna obrazložitev, ki pomeni neobstoj obrazložitve

(Kadrovski predpisi, členi 25, 45 in 90(2))

Čeprav organu za imenovanja ni treba obrazložiti odločb o napredovanju v zvezi z uradniki, ki niso napredovali, pa nasprotno mora obrazložiti odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki jo je na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložil uradnik, ki ni napredoval, saj se šteje, da je obrazložitev te odločbe enaka obrazložitvi odločbe, zoper katero je bila vložena pritožba.

Poleg tega od organa za imenovanja ni mogoče zahtevati, naj odločbo ob zavrnitvi pritožbe obrazloži tako, da preseže očitke iz navedene pritožbe in med drugim pojasni, zakaj je bil posamezni uradnik, ki lahko napreduje, uspešnejši od uradnika, ki je vložil pritožbo. Ker napredovanja temeljijo na izbiri v skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov, je dovolj, da se obrazložitev zavrnjene pritožbe navezuje na uporabo zakonskih in kadrovskih pogojev za napredovanje v posameznem položaju uradnika.

Splošna in stereotipna obrazložitev odločbe o zavrnitvi pritožbe, ki ne vsebuje nikakršne navedbe glede specifičnega položaja zainteresirane osebe in v kateri zlasti ni pojasnjeno, kako je organ za imenovanja uporabil merila, določena v členu 45 Kadrovskih predpisov, za njen posamični položaj, dejansko pomeni neobstoj obrazložitve.

(Glej točke od 29 do 32.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 20 februar 2002, Roman Parra proti Komisiji, T‑117/01, točki 27 in 31; 29. september 2005, Napoli Buzzanca proti Komisiji, T‑218/02, točka 74;

Sodišče za uslužbence: 28. september 2011, AC proti Svetu, F‑9/10, točka 29; 10. november 2011, Merhzaoui proti Svetu, F‑18/09, točki 71 in 75; 8. februar 2012, Bouillez in drugi proti Svetu, F‑11/11, točka 22; 14. november 2012, Bouillez proti Svetu, F‑75/11, točka 26.