SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 11. julija 2013

Daria Haupt-Lizer

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci — Javni natečaj EPSO/AD/60/06 — Podaljšanje veljavnosti rezervnega seznama zaradi porodniškega in starševskega dopusta — Načelo enakega obravnavanja moških in žensk — Diskriminacija na podlagi spola“

Predmet:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero D. Haupt‑Lizer primarno predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 17. oktobra 2011 o nepodaljšanju veljavnosti rezervnega seznama javnega natečaja EPSO/AD/60/06 po 31. decembru 2011.

Odločitev:

Tožba se zavrne. D. Haupt-Lizer nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1. Uradniki – Zaposlovanje – Natečaj – Pravna narava obstoječega razmerja med uspešnim kandidatom in institucijo, ki organizira javni natečaj – Uporaba nacionalnega prava – Izključitev

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 27)

2. Uradniki – Enako obravnavanje – Zahteva za podaljšanje veljavnosti rezervnega seznama zaradi porodniškega in starševskega dopusta uspešnega kandidata – Zavrnitev – Diskriminacija na podlagi spola – Neobstoj

   (Direktiva 2006/54 Evropskega parlamenta in Sveta; direktivi Sveta 92/85 in 96/34)

1.  Razmerij med institucijami in kandidati, ki uspejo na natečaju, organiziranem na podlagi člena 27 Kadrovskih predpisov, ne morejo urejati določbe nacionalnega prava.

   (Glej točko 45.)

2.  Iz določb prava Unije, ki urejajo porodniški in starševski dopust, ne izhaja, da bi lahko oseba, ki je uveljavljala pravico do enega ali drugega dopusta, od morebitnega delodajalca zahtevala, naj v zvezi z njo začasno prekine postopke, v katerih je udeležena. Zato kandidat, ki je uspel na natečaju, ne more trditi, da mu je bilo zaradi uveljavljanja navedenih pravic objektivno onemogočeno storiti potrebne korake, da bi ga zaposlila institucija Unije.

   V zvezi s tem, razen v posebnih zdravstvenih okoliščinah, povezanih z nosečnostjo ali porodom, dejstvo, da je ženska na porodniškem dopustu, ne pomeni ovire za njeno sodelovanje v postopku zaposlovanja. S tem ko je zakonodajalec Unije obdobje, ko za žensko velja obveznost ne delati, omejil na dva tedna v času poroda, ni želel uvesti domneve, da zadevna oseba ne more opraviti nobenega poklicnega koraka v drugih tednih porodniškega dopusta. Čeprav ima ženska pravico odločiti se, da se med porodniškim dopustom v celoti posveti otroku, to namreč ne spremeni dejstva, da se ne more izgovarjati na osebno odločitev pri zatrjevanju, da je žrtev diskriminacije na podlagi spola.

   Prav tako v zvezi s starševskim dopustom okoliščina, da oseba uveljavlja pravico do tega dopusta, te ne ovira pri sodelovanju v postopku zaposlovanja v Uniji. To velja še toliko bolj, ker imajo možnost izrabe starševskega dopusta tako ženske kot moški, tako da uveljavljanje pravice do starševskega dopusta ne more povzročiti diskriminacije na podlagi spola.

   (Glej točke 46, od 49 do 53 in 55.)

   Napotitev na:

   Sodišče: 30. junij 1998, Brown, C‑394/96, točka 22; 27. oktober 1998, Boyle in drugi, C‑411/96, točka 58; 19. november 1998, Høj Pedersen in drugi, C‑66/96, točka 33; 18. marec 2004, Merino Gómez, C‑342/01, točka 32; 18. november 2004, Sass, C‑284/02, točka 32.