Zadeva C-376/11

Pie Optiek SPRL

proti

Bureau Gevers SA

in

European Registry for Internet Domains ASBL

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel de Bruxelles)

„Internet — Domena .eu najvišje ravni — Uredba (ES) št. 874/2004 — Domenska imena — Registracija po fazah — Člen 12(2) — Pojem ‚pridobitelji licenc prednostnih pravic‘ — Oseba, ki ji je imetnik blagovne znamke dovolil, da v svojem imenu, toda na račun tega imetnika, registrira domensko ime, ki je enako ali podobno navedeni blagovni znamki — Nedovoljena drugačna uporaba znaka kot blagovne znamke“

Povzetek sodbe

1. Pravo Evropske unije — Razlaga — Določba, ki posebej ne napotuje na pravo držav članic — Samostojna in enotna razlaga

2. Pravo Evropske unije — Razlaga — Metode — Razlaga izvedbene uredbe glede na osnovno uredbo

3. Vseevropska omrežja — Sektor za telekomunikacije — Internet — Vzpostavitev in delovanje domene najvišje ravni — Zahteva za registracijo, ki se nanaša na ime registrirane znamke — Imetnik pravice za vložitev zahteve — Imetniki licenc prednostnih pravic — Pojem — Oseba, ki ji imetnik znamke dovoli registracijo domenskega imena, ki je enako ali podobna navedeni znamki — Izključitev

   (Uredba Komisije št. 874/2004, člen 12(2), tretji pododstavek)

1.  Glej odločbo.

   (Glej točko 33.)

2.  Glej odločbo.

   (Glej točko 34.)

3.  Člen 12(2), tretji pododstavek, Uredbe št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo je treba razlagati tako, da se v položaju, v katerem je zadevna prednostna pravica pravica iz blagovne znamke, pojem „pridobitelji licenc prednostnih pravic“ ne nanaša na osebo, ki ji je imetnik zadevne blagovne znamke le dovolil, da v svojem imenu, toda na račun tega imetnika, registrira domensko ime, ki je enako ali podobno navedeni blagovni znamki, ne da bilo tej osebi dovoljeno, da to blagovno znamko v skladu z njenimi funkcijami uporablja v gospodarskem prometu.

   Kadar je prednostna pravica pravica iz znamke, se navedena določba namreč nanaša na licenčno pogodbo, s katero imetnik znamke pridobitelju licence v mejah, določenih v licenčni pogodbi, odstopi pravico uporabe te blagovne znamke za namene, ki spadajo na področje izključne pravice, ki jo daje navedena znamka. Pogodba, s katero se sopogodbenik imetnika znamke proti plačilu zaveže, da si bo razumno prizadeval za vložitev zahteve in pridobitev registracije za domensko ime.eu, pa je očitno pogodba o opravljanju storitev, v okviru katere navedena stranka opravi določeno storitev za plačilo.

   (Glej točke 47, 49 in 53 ter izrek.)