Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011CJ0318

    Povzetek sodbe

    Združeni zadevi C-318/11 in C-319/11

    Daimler AG

    in

    Widex A/S

    proti

    Skatteverket

    (Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Förvaltningsrätten i Falun)

    „Skupni sistem davka na dodano vrednost — Direktiva 2006/112/ES — Člena 170 in 171 — Osma direktiva o DDV — Člen 1 — Direktiva 2008/9/ES — Člen 3(a) — Podrobna pravila za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države — Davčni zavezanec s sedežem v državi članici, ki v drugi državi članici opravlja le dejavnost tehničnega testiranja ali raziskovalno dejavnost“

    Povzetek – Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. oktobra 2012

    Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države – Osebno področje uporabe – Davčni zavezanec, ki iz stalne poslovne enote opravlja le tehnično testiranje in raziskovanje in ne obdavčljivih transakcij – Vključitev – Imetništvo hčerinske družbe v stoodstotni lasti v državi članici vračila – Nevplivanje

    (direktivi Sveta 79/1072, člen 1, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/98, in 2008/9, člen 3(a))

    Ni mogoče šteti, da ima zavezanec za davek na dodano vrednost s sedežem v državi članici, ki v drugi državi članici izvaja le tehnično testiranje ali raziskovalno delo in ne opravlja obdavčljivih transakcij, v tej drugi državi članici „stalno poslovno enoto, iz katere se opravljajo poslovne transakcije“, v smislu člena 1 Osme direktive 79/1072 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/98, in člena 3(a) Direktive 2008/9 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici.

    Pojem „stalna poslovna enota, iz katere se opravljajo poslovne transakcije“ vsebuje namreč kumulativna pogoja, ki se nanašata na eni strani na obstoj „stalne poslovne enote“ in na drugi strani na opravljanje „poslovnih transakcij“ iz te poslovne enote. Za izključitev pravice do vračila je treba ugotoviti, da je stalna poslovna enota v državi vložitve zahtevka za vračilo dejansko opravljala obdavčljive transakcije, in ne le, da jih je mogla opravljati.

    Če ni sporno, da podjetje po svojih službah za tehnično testiranje in raziskovanje ne opravlja obdavčljivih transakcij nižje v verigi v državi, v kateri je bil vložen zahtevek za vračilo, je treba priznati pravico do vračila vstopnega davka na dodano vrednost, ne da bi bilo treba poleg tega preučiti, ali ima to podjetje dejansko „stalno poslovno enoto“ v smislu določb, ki jih je treba razložiti, saj sta pogoja, ki sestavljata merilo „stalna poslovna enota, iz katere se opravljajo poslovne transakcije“ kumulativna.

    Okoliščina, da ima davčni zavezanec v državi članici vložitve zahtevka za vračilo hčerinsko družbo v stoodstotni lasti, ki je skoraj izključno namenjena temu, da zanj opravlja razne storitve v zvezi s tehničnim testiranjem, ne vpliva na to razlago. Taka hčerinska družba v stoodstotni lasti je namreč avtonomno obdavčena pravna oseba.

    (Glej točke 32, od 37 do 39, 44, 48, 51 ter točki 1 in 2 izreka.)

    Top

    Združeni zadevi C-318/11 in C-319/11

    Daimler AG

    in

    Widex A/S

    proti

    Skatteverket

    (Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Förvaltningsrätten i Falun)

    „Skupni sistem davka na dodano vrednost — Direktiva 2006/112/ES — Člena 170 in 171 — Osma direktiva o DDV — Člen 1 — Direktiva 2008/9/ES — Člen 3(a) — Podrobna pravila za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države — Davčni zavezanec s sedežem v državi članici, ki v drugi državi članici opravlja le dejavnost tehničnega testiranja ali raziskovalno dejavnost“

    Povzetek – Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. oktobra 2012

    Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države — Osebno področje uporabe — Davčni zavezanec, ki iz stalne poslovne enote opravlja le tehnično testiranje in raziskovanje in ne obdavčljivih transakcij — Vključitev — Imetništvo hčerinske družbe v stoodstotni lasti v državi članici vračila — Nevplivanje

    (direktivi Sveta 79/1072, člen 1, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/98, in 2008/9, člen 3(a))

    Ni mogoče šteti, da ima zavezanec za davek na dodano vrednost s sedežem v državi članici, ki v drugi državi članici izvaja le tehnično testiranje ali raziskovalno delo in ne opravlja obdavčljivih transakcij, v tej drugi državi članici „stalno poslovno enoto, iz katere se opravljajo poslovne transakcije“, v smislu člena 1 Osme direktive 79/1072 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/98, in člena 3(a) Direktive 2008/9 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici.

    Pojem „stalna poslovna enota, iz katere se opravljajo poslovne transakcije“ vsebuje namreč kumulativna pogoja, ki se nanašata na eni strani na obstoj „stalne poslovne enote“ in na drugi strani na opravljanje „poslovnih transakcij“ iz te poslovne enote. Za izključitev pravice do vračila je treba ugotoviti, da je stalna poslovna enota v državi vložitve zahtevka za vračilo dejansko opravljala obdavčljive transakcije, in ne le, da jih je mogla opravljati.

    Če ni sporno, da podjetje po svojih službah za tehnično testiranje in raziskovanje ne opravlja obdavčljivih transakcij nižje v verigi v državi, v kateri je bil vložen zahtevek za vračilo, je treba priznati pravico do vračila vstopnega davka na dodano vrednost, ne da bi bilo treba poleg tega preučiti, ali ima to podjetje dejansko „stalno poslovno enoto“ v smislu določb, ki jih je treba razložiti, saj sta pogoja, ki sestavljata merilo „stalna poslovna enota, iz katere se opravljajo poslovne transakcije“ kumulativna.

    Okoliščina, da ima davčni zavezanec v državi članici vložitve zahtevka za vračilo hčerinsko družbo v stoodstotni lasti, ki je skoraj izključno namenjena temu, da zanj opravlja razne storitve v zvezi s tehničnim testiranjem, ne vpliva na to razlago. Taka hčerinska družba v stoodstotni lasti je namreč avtonomno obdavčena pravna oseba.

    (Glej točke 32, od 37 do 39, 44, 48, 51 ter točki 1 in 2 izreka.)

    Top